Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 100 lir (la inozemstvo 110 lir), u 'Sta 60 lir, u ‘/4 leta 26 Ur, mesečno B lir. Te TRGOVSKI UST Številka 15. Urednlfttvo: LJuUJmml. Gregorčičeva ulloaas. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva Ul. 27. Tel. 47-81. Rokopiaorv ne vračamo. — ženska izdaja letno 60 lir. ^______e _ _ _ m.________- « ___ «——J_________m — t g — — a_ ■«________l 3C j_ Račun pri po4*nd hranil- Pl*ča in toil se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo nici v Ljubljani St. 11.953. fzh 4/a vsak torek in retek Liubliana, petek 18. iebruaria 1944 Preis ■ Cena L 0'80 Kred tiranje živ-J lieniskih potrebščin Ni pr vič, da se trgovci-špeceristi obračajo iia javnost ihj tisku. To pot se obračajo z upravičenim apelom na vse potrošnike življenjskih potrebščin zaradi takojšnjega plačevanja teli potrebščin. Ne vodi jih pri tem nezaupanje, temveč potreba po denarnih sredstvih, ki jih nujno potrebuje danes trgovec, hoče zadostiti predpisom vnaprejšnjega plačila racioni ranili predmetov. V rednih razmerah je bilo navsezadnje vseeno, če je trgovec počakal s plačilom, ker ni bilo težav z nabavo potrebnega blaga. Tudi vprašanje plačila nabavljenega blaga ni delalo trgovcu preglavic, ker je tudi on dobil blago na daljši ali krajši kredit. Pa če so dale prej najnujnejše življenjske potrebščine še tako majhen zaslužek, je bilo ostalega blagu toliko, da je trgovec lahko nudil svojini odjemalcem ugodnost mesečnega odplačevanja. Danes je položaj povsem drugačen. Ne le, da je bil trgovcu takoj Po začetku vojne ustavljen kredit, !,astalo je tudi pomanjkanje blaga, kar je povzročilo racioniranje glavnih življenjskih potrebščin, 'Maksimiranje cen in blokiranje 'entabilnejšega blaga; luksuznega ,Jlaga je pa sploh zmanjkalo. Zaslužek se je s tem občutno zrna 11 j-sal, istočasno pa se je močno podražila administracija zaradi vodenja raznih registrov, lepljenja kart, kontrole itd. Trgovec je do sedaj upošteval težke gmotne prilike večine ]>otrošnikov in jim omogočil mesečno plačevanje življenjskih potrebščin. To je delal lako dolgo, dokler mu ni zmanjkalo razpoložljive gotovine. Minimalni zaslužek pri sedanjem blagu Je pa popolnoma izčrpal vse P^&jšnje prihranke. Zato smo prepričani, da bo ta poziv javnost pravilno razumela in tudi upoštevala. Trgovci z živili zaradi tega prosijo svoje odjemalce, da takoj plavajo racionirano blago. Premije za zavarovanje blaga med prevozom Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani obvešča po nalogu VIII. oddelka Pokrajinske uprave, da Urad za določevanje cen ne priznava premij /a zava-rovanje blaga med prevozom v Pokrajino kot pribitek k nabavnim stroškom. Zaradi tega svetujemo vsem uvoznikom kakršnega koli blaga a v Prošnjah za določitev cene uvoženemu blagu teh premij ne navajajo. Združenje trgovcev. Iz romunskega zadružništva V prvem polletju 1943 so zbrale romunske zadruge 9842 vagonov žita v vrednosti 2 milijard lejev. V vsem letu 1942. so zbrale 44.842 vagonov v vrednosti 6.1 milijarde lejev, v 1. 1941. pa 24.280 vagonov v vrednosti 2.1 milijarde lejev. Iz teh številk se vidi, da so zadruge največ zbrale žita 1. 1942. 'n da je cena žitu neprestano v 'ivigu. Vseh narodnih kmetijskih £adrug je sedaj v Romuniji 5463, _ razpolagajo s kapitalom 238.7 bilijona lejev. Delež države na Jem kapitalu znaša 179.8 milijona leiev, kar dokazuje, da se zadru-?e v Romuniji podobno pospešujejo na račun države, kakor so se Sv°je dni pri nas. Osamosvojitev Blagajne za družinske doklade Izvršilni odbor Pokrajinske zveze delodajalcev je, kakor smo že poročali, na svoji .zadnji seji razpravljal tudi o reorganizaciji zavarovanja za družinske doklade. Da bo važnost tega vprašanja očitna, je treba na kratko orisati zgodovino tega zavarovanja ter poslovanje Blagajne za družinske doklade. V avgustu 1941. je bila Zavodu za socialno zavarovanje poverjena naloga, naj sestavi skladno z italijansko zakonodajo predpise za uvedbo družinskih doklad v Ljubljanski pokrajini. Ministrski svet je dne 30. septembra 1941. odobril razširitev družinskih doklad na Ljubljansko pokrajino in 17. januarja je izšla v »Službenem listu« naredba Vis. komisariata o ustanovitvi Blagajne za izplačevanje družinskih doklad delavcem in nameščencem v Ljubljanski pokrajini. Prva poslovna doba Blagajne za družinske doklade se je začela 1. decembra 1941. in končala 31. decembra 1942. Predpisanih prispevkov je bilo 17,246.941 lir, poslovn. prebitka pa 5,653.426 lir. Predpisani prispevki v skupnem znesku 17,246.941 lir predstavljajo ves predpis v izmeri 10°/o od zavarovane mezde, na področje po: sameznega pooblaščenega zavoda pa pride od tega: Zavod za socialno zavarovanje 12,115.960 lir, Bolniška blagajna TBPD 4,404.784 lir, Bolniška blagajna »Merkur 13.165 lir, Glavna bratovska sklad-nica 613.030 lir. Temu primerni so bili tudi deleži posameznih zavodov pri poslovnem prebitku in je tako prišlo na Zavod za socialno zavarovanje 3.7, na Bolniško blagajno TBPD pa 1.9 milijona lir Lani 20. oktobra je bila Blagaj-:a za družinske doklade prenesena :z kompetence centralnih uradov v Rimu v kompetenco Zavoda za socialno zavarovanje oziroma njegovih samoupravnih organov (»Službeni list« št. 84). Zavodu za socialno zavarovanje je bilo že prej priznanih 1,465.990 lir kot bonifikacija za upravne stroške in 50.000 lir kot ustanovne stroške, ko pa je uprava Blagajne za družinske doklade prisl« v roke njegovih samoupravnih organov, pa je bilo odmerjenih za upravne stroške še 1,251.757 lir in so tako skupni upravni stroški pri predpisu 17.2 milijona lir dosegli 2.7 milijona ali 16°/o. Ostanek prebitka ali presežka je bil razdeljen takole: za kritje poslovnega primanjkljaja bolniške panoge za ieto 1942. — 198.242 lir, rezervnemu skladu Blagajne za družinske doklade "T,000.000 lir, skladu za večje bolniške podpore 560.000lir, skladu za odpis neizterljivih prispevkov za družinske doklade 431.173 lir, skladu za preventivno zdravstveno skrbstvo vajencev 200.000 lir, za strokovno šolstvo 125.000 lir, za vzgojo obrtniškega naraščaja 70.000 lir in za izobraževalno delo v organizacijah 120 tisoč lir. Ker je z navedbo od 20. oktobra 1943. prešlo odločanje o uporabi presežkov Blagajne za družinske doklade na samoupravne organe Zavoda za socialno zavarovanje, ki je pač interesi ran na taki porabi presežkov, da bodo služili predvsem njegovim ciljem, je Pokojninski zavod, ki bi tudi rad za svoje svrhe dobil del presežkov, predlagal delitev družinsko-do-kladnega zavarovanja na ta način, da bi to zavarovanje za delavce opravljal Zavod za socialno zavarovanje, za nameščence pa Pokojninski zavod. Pokrajinska zveza delodajalcev je ta predlog odklonila, ker niso na predlagani delitvi zavarovanja interesirani niti nameščenci niti delodajalci, temveč samo institucija, ki sedaj upravlja premoženje Blagajne za družinske doklade, oziroma institucija, ki hoče del te uprave pritegniti nase. Da bi se presežki Blagajne za družinske doklade uporabili res samo v svrho, za katero so bile družinske doklade sploh uvedene, naj se po mnenju Pokrajinske zveze delodajalcev družinske doklade delavcev izenačijo z dokladami nameščencev. Prav tako bi bilo pravično, da se tudi otrokom delavcev prizna doklada do 18. leta starosti, če niso zaposleni, in ne samo kakor doslej do 14. leta. Ce bi se delavci glede družinskih doklad tako izenačili z nameščenci, bi to zvišanje doklad za delavce porabilo največji del presežkov, ki so se pokazali v dosedanjem poslovanju Blagajne za družinske doklade, s čimer bi bilo vsaj delno ustreženo tudi socialnemu namenu nove zavarovalne panoge. Predvsem pa je potrebno, da se Blagajna za družinske doklade dejansko osamosvoji tako, da dobi svojo upravo, ki bi skrbela, da se prispevki za podpiranje družin res porabijo v ta namen in ne več za podpiranje drugih zavarovalnih panog. Za reorganizacijo družin-sko-dokladiiega zavarovanja zdaj še ni čas, pač pa je nujno potrebna osamosvojitev Blagajne za družinske doklade pod upravo, ki naj jo tvorijo zastopniki delodajalcev in delodajalec ter odposlanec Pokrajinske uprave. Izkoriščanje romunskih gozdov Po najnovejši statistiki obsegajo gozdovi Romunije 5,270.056 ha ali 21.5 °/o deželne površine. Za gozdarsko leto 1942./43. je bila odobrena sečnja 14.7 milijona kubičnih metrov ali 735.761 vagonov drv in 3.4 milijona kubičnih metrov stavbenega lesa, od 1. sep-tembi. 1942. do 1. septembra 1943. pa so pridobili 13.6 milijona kubičnih metrov ali 652.000 vagonov drv in 3 milijone kubičnih metrov stavbenega lesa. Za gozdarsko leto 1943./44. je določena sečnja 14.6 milijona kubičnih metrov ali 735.000 vagonov drv in 13.9 milijona kubičnih metrov stavbenega lesa. Te lesne količine ustrezajo 122.382 hektarjem gozdne površine. Zaščita italijanskega gozda Zanimiv članek o italijanskem gozdnem gospodarstvu je objavil »Internationaler Holzmarkt«, ki pravi med drugim: Znani italijanski gozdarski strokovnjak je pred kratkim objavil knjižico o vprašanju ponovne po-gozdit.ve Italije. V članku opozarja z veliko odkritosrčnostjo na pomanjkljivosti glede gozdne zaščite. Istočasno podaja tudi zanimive podatke o lesni proizvodnji italijanskih gozdov. Ti podatki so posebno pomembni, ker dosedaj ni o tem vprašanju uradnih podatkov, ki bi se rnogli označiti kot zanesljivi. Pisatelj ceni vso italijansko gozdno površino ne na polnih 6 milijonov hektarjev, kar znaša 1!) odstotkov vse uporabne gozdmei in kmetijske zemlje. Ce bi bila ta gozdna površina v dobrih vegetativnih razmerah, bi mogla popolnoma kriti vso lesno potrebo Italije. Lesna potreba Italije narašča od leta do leta in se ceni sedaj na 25 milijonov polnih kub. metrov ali 0.6 plin3 na prebivalca. Dejansko pa more dati sedanje izkoriščanje gozdov — razen če bi bila sečnja pustošna — samo 15 milijonov plm3 na leto. Donosnost italijanskega gozda je torej Izredno slaba, ker je po mnenju pisatelja gozdna zaščita zelo nezadostna in tudi gozdno gospodarstvo zaostalo. Pri pravilni zaščiti bi mpgla Italija z lahkoto sama kriti svojo lesno potrebo in ne bi potrebovala nikakega lesnega uvoza. Dva osnova zla predvsem škodujeta donosnosti italijanskega gozda: paša v gozdu in nezadostna zaščita pred gozdnimi požari. Nedvomno je paša domačih živali v gozdu v navadi v vsem Sredozemlju. To zlo’bi se moralo z vso odločnostjo zatirati in čeprav bi so moralo zaradi tega še tako odločno nastopiti proti krajevnim šegam in običajem. Gozd se mora, dokler je še občutljiv za živalske poškodbe, zaščititi s plotom, in sicer mora ta zaščita trajati vsaj deset let, da zrastejo mlade rastline vsaj 1.5 do 2.5 m visoko. Šele te- daj so vsaj nekoliko zaščitene pred napadi koz. Najhuje sovražnik italijanskega gozda so nedvomno koze. Zal pa v Italiji še ni prodrlo spoznanje, da je gozdna paša koz v nasprotju s pravilno gojitvijo gozda. Samo nasadi žlahtnih kostanjev prenesejo brez večje škode pašo koz. V severni in srednji Evropi ne bi nihče trpel, da se koze tako pasejo po gozdovih kakor se to trpi v Italiji in drugih sredozemeljskih deželah. In vendar bi mogel italijanski kmet svoje koze dobro in zadostno prekrmiti in ne bi potreboval gozdne paše. Ostro zavrača pisatelj mnenje, da bi bili gozdarji in gozdna milica sovražni kozam, ker nasprotujejo le paši koz v gozdu. Dokler se ta paša ne odpravi, si italijanski gozd ne bo mogel od pomoči. Gozdni požari so druga nevarnost, ki tako močno znižujejo donosnost italijanskega gozda. Pri vročem italijanskem podnebju je ta nevarnost še posebno velika. Nevarnost se še povečuje, ker primanjkuje tako preventivnih ko tudi represivnih zaščitnih ukrepov proti gozdnim požarom. Predvsem se zahteva prepoved proizvodnje oglja v kopah v poletnih mesecih. Nadalje bi se morali gozdovi očistiti od vseh odpadkov. Tudi ogeuj se v gozdovih uporablja preveč lahkomiselno. Če nastane gozdni požar, navadno ni pravočasno izkušenih delavskih skupin za gasitev požara in tudi ni enotnega poveljstva pri gašenju. Dostikrat nastajajo zato pri gašenju zmešnjave. Prav pogosto se tudi pp končanem gašenju ne nadzirajo požgani kraji, da ogenj vedno znova oživi. Tudi se škode zaradi požara ne pospravijo dovolj hitro in dovolj temeljito. Tako poškodovani gozd potrebuje mnogo časa, da postane znova donosen, zlasti če primanjkuje finančnih sredstev za njegoVo novo )x>gozditev. Daruite za Zimsko pomoi! Angleški gospodarski položaj po vojni Kakšen bo angleški gospodarski položaj po vojni, potem ko je Anglija morala skoraj v celoti likvidirati svoje inozemske kapitalne naložbe in se dosedanje angleške odjemne dežele vedno bolj industrializirajo, o tein piše bradford-ska tekstilna revija »Wool Record and Textile World« zelo nazorno, ko pravi: Potreba po angleških izdelkih bo zelo nazadovala. Nas glavni vir nevidnih izvozov, namreč donosi prevoznin se bo zamašil, ker se bodo vse ladje potrebovale za dovoz za obnovo potrebnega materiala. Težko si bomo zagotovili le minimalno količino potrebnih živil in surovin. Ce pa bi v USA prenehalo navdušenje za obnovitveno delo v Evropi in bi vse breme padlo na nas, kako bi ga mogli zmagati? Naši dolgovi so velikanski in bodo po vojni tako veliki, da ni mogoče misliti na njih plačilo. Ce bi te odplačevali, bi si težko nabavili potrebna živila in potrebne surovine. Dosedaj se ni iznašla metoda, po kateri bi mogla katera dežela kriti svoj uvoz brez ustrezajočega izvoza ali z drugimi toritvami. Mnogo skrbi bi si prihranili, če bi se nam moglo povedati, v kateri gospodarski obliki bi bilo to mogoče, a bojimo se, da bi vsi ti nasveti ostali le pobožna želja. Obrtništvo v Generalni guberniji >Siidost-Echoi navaja, da obsega obrtništvo Generalne gubernije 73.300 obratov, v katerih deluje 270.000 pravih obrtnikov in rokodelcev, z njihovimi rodbinskimi člani vred pa okrog 420.000 oseb. Povprečno pride na 1000 prebivalcev 5.52 obrtniških podjetij. Gubernija je razdeljena na 5 okrožij in je to razmerje po okrožjih seveda različno. Galicijsko okrožje ima n. pr. na 1000 prebivalcev samo 1.36 obrtniškega podjetja. Obrtniška podjetja so razdeljena tla 7 poklicnih skupin, ki imajo naslednje deleže od vsega obrta: lesna 11.6%, stavbena 10.4%, kovinska 23.3%, usnjarska 20°/o, živilska 12»/«, oblačilna 13.7%, tehnična 9%. Poklicne skupine so razdeljene na številne strokovne skupine, za vse skupine so pa organizirani strokovni in splošni izobraževalni tečaji. Razni strokovni listi izhajajo v poljskem in ukrajinskem jeziku. Obrtna in rokodelska šola v Varšavi ima celo vrsto delavnic za praktično izobraževanje v najrazličnejših strokah. V obrtu in rokodelstvu je danes petkrat toliko vajencev, kakor jih je bilo pred tremi leti. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 18. februarja 1944. Štev. 15. Nil in dežela Egipčanov Kot 6. knjižica Slovenske poljudno znanstvene knjižice »Svet< je izšla tir. Bohinčeva knjiga Nil in dežela Egipčanov, in sicer prvi del o naravi dežele. Kakor pravi pisatelj v uvodu, je knjiga nastala iz njegovih univerzitetnih predavanj in podaja zaokrožen regional-nogeogratski položaj Egipta. Knjigo odlikuje temeljito znanje, lahko razumljiv slog, da ima knjiga vse odlike dobre poljudno znanstvene knjige. Vse priznanje zasluži, da se je pisatelj pri transkripciji egiptovskih in arabskih imen osvobodil nemške ali francoske transkripcije in se držal slovenske. Da je koit prva zemljepisna knjiga knjižnice »Svet« izšla ravno knjiga o Egiptu, je razumljivo, saj imamo Slovenci le z malokatieiro sredozemsko zemljo toliko zvez ko z Egiptom. Tu so od nekdaj živeli številni slovenski izseljenci in mnogi so si ustvarili tudi dobre položaje. V I. delu obravnava dr. Valter Bohinec najprej ime, l/ego in meje egiptskega 'sveta, nastanek egipt-ske zemlje in posebno obširno Nil in njegov problem. Tu podrobno navaja tudi zasluge slovenskega misionarja Kno-bleharja pri raziskovanju dzvira in nastanka Nila. Naslednja poglavja govore o podnebnih razmet ah, o obnilskem in egiptskem rastlinstvu in o egipt-skem živalstvu. Knjigi je dodano tudi pregledno stvarno, osebno in krajevno kazalo. Kakor vse knjige knjižnic..: »Svet« jei ludi knjiga o Egiptu bogato ilustrirana, njena oprema pa na višku, da se tudi po zunanji obliki vsakomur priporoča. Cena knjige je nizka, za naročnike samo ‘20 lir mesečno. Ker kažejo dosedaj izišle knjige >Sve-ta«, da se bodo- v tej knjižnici obravnavala na temeljit, a poljuden način, vsa važnejša vprašanja, priporočamo vsakomur, da se naroči na to knjižnico in imel bo lepo in koristno domačo knjižnico. Hrvatfka državna podjetja Na Hrvatskem imajo za državna gospodarska podjetja poseben proračun, .ki je ob koncu lanskega leta izkazal 8253 milijone kun s 406 milijoni presežka. Ta presežek je bil porabljen za kritje primanjkljaja rednega državnega proračuna. >Stidost-Echo« navaja, da so k presežku 406 milijonov prispevali državni denarni zavodi 150, državna loterija 50, gozdovi 72, rudniki 34, železnice 41, pošta 48, kamnolomi in brodarstvo 3, contrala za domači obrt 2, državna tiskarna pa 6 milijonov, dočim je ostal brez presežka monopol, pod katerega spadajo tobak, vžigalice, sol, petrolej in cigaretni papir. Med tem konsmnnim blagom je najvažnejši tobak, čigar cene so bile ponovno zvišane. Po novem proračunu bodo dohodki tobačne režije 1885.5 milijona, izdatki pa 1886.5 milijona kun. Primanjkljaj 1 milijon kun je menda zaradi tega, ker so bile spet zvišane odkupne pene tobaka. Od državne loterije, ki je bila tani ustanovljena, pričakujejo letos okrog 200 milijonov čistega dohodka. Dohodki državnih gozdov so za letos preračunani na 2818 (lani 1287) milijonov, presežek pa bo znašal 447 milijonov. Pri rudnikih računajo s presežkom 75 milijonov,, Dohodki rudnikov so lani znašali 784 milijonov, letos so pa preračunani na 1234 milijonov. Od pošte pričakujejo letos 207 milijonov presežka. Dohodki naj bi bili 998 (lani 690) milijonov, izdatki pa 1205 (lani 738) milijonov. Od kamnolomov in brodarstva, državne tiskarne in obrtne centrale, ki ima tvornioo preprog v Sarajevu, se pričakuje skupni presežek 14 milijonov, državni denarni zavodi pa bodo imeli letos 122 milijonov presežka. Pri državnih železnicah pa predvideva letošnji proračun 1064 milijonov primanjkljaja, dočim je bilo lani 41 milijonov čistega dobička. To pa ne velja samo za železnice, temveč tudi za državne avtobusne proge, kajti proračun ima postavko za ves promet v deželi. Veliki izdatki za železnice so letos zaradi tega v proračunu, ker nameravajo na progah izvesti razna važna dela, ki so bila doslej zaradi vojnih razmer preprečena in odložena. Denarni 10 in zavarovalstva Poškodovani bankovci Davčna uprava Ljubljana-mesto oi>ozarja vse davkoplačevalce, da pod nobenim pogojem ne bo sprejemala poškodovanih bankovcev, ker pošta dosledno odklanja sprejem takih bankovcev od davčne uprave. . Kot poškodovan se smatra vsak bankovec, ki mu manjka najmanj-š' košček papirja. * Vsi italijanski denarni zavodi in njih nodružnice v Dalmaciji likvidirajo. .jo 15. februarja so se morale prijaviti Uradu za likvidacijo italijanskih denarnih zavodov vse obveznosti do teh zavodov. Na občnem zboru Westininster bunke se je izjavil Ruppert Bescket, ki je v svaštvu z ministrom Edenom, za ponovno uvedbo zlate veljave po vojni. Gastilničarski vestnik Nove smeri madžarskega zavarovalstva Iz španske tekstilne industrije Proizvodnja bombažne industrije tudi lani ni bila omejena, ker je uvoz 80.000 ton bombaža zadoščal in ker je domači pridelek dal okrog 20.000 ton. Domača proizvodnja 23.500 ton volne, 6000 ton konoplje in 5000 ton lanu je zagotovila tekstilni industriji normalno obratovanje, namesto jute, ki je ni bilo mogoče uvoziti, so pa z uspehom uporabljali domače industrijske rastline. Reorganizacija in podpora romunskih občin V Romuniji so bile odpravljene občine, ki imajo manj ko 200.000 lejev letnih dohodkov, občinske doklade pa so bile prilagodene višjemu življenjskemu standardu. Vse male občine, ki niso dosegle najnižje stopnje letnega dohodka, so že združene z večjimi občinami in so se tako razširila tudi nekatera mesta, ker so jim bile priključene male občine periferije. Sklad za podpiranje malih občin je bil zvišan od lanskih 3345 na letošnjih 5455 milijonov lejev in z njim jei omogočena ustanovitev nad 3000 občinskih ustanov in podjetij. Lani od aprila do avgusta so izdali okrožni kreditni zavodi občinam na krajše roke posojila v skupnem znesku 1018 milijonov, na daljše roke pa v znesku 136 milijonov lejev. Položaj zavarovalstva na Madžarskem v novem letu označuje predvsem prizadevanje, da bi se za razne vrste zavarovanja čimbolj zavzelo kmečko prebivalstvo. Zdaj deluje na Madžarskem 19 domačih zavarovalnih družb ter 15 podružnic nizozemskih zavarovalnic, ki imajo madžarske koncesije. Od inozemskih zavarovalnih družb jih ima dvanajst svoj sedež v Nemčiji, dve v Italiji, ena pa v Švici. Zavarovanje proti škodi ima znatne uspehe in zavarovalnice se trudijo, da bi uvedle tako žvana dodatna zavarovanja. Leta 1941. so znašale od ognja povzročene škode pri zavarovani imovini 5.7 milijona, pri nezavarovani pa nad 10 milijonov pengO. Naslednje leto pa so znašale take škode pri zavarovanih premičninah in nepremičninah okrog 17.8, pri nezavarovanih pa približno 16.8 milijona pengO. Pri mnogih vrstah kmetijske proizvodnje je bilo v letu 1942./43. zavarovano proti toči le po 30n/o do največ 50% obdelanih zemljišč, še na slabšem pa je bilo zavarovanje proti poplavi in proti drugim elementarnim nesrečam. Kmetovalci so zavračali zavarovanje ne samo iz nevednosti, temveč tudi zaradi revščine, ker je znano, da , e na Madžarskem polovica kmetijskih zemljišč v posesti malih kmetov. Ker so se v zadnjem času cene kmetijskih proizvodov precej zvišale, je gotovo, da se bodo tudi kmetje v večji meri zavzeli za zavarovanje. K temu bo pripomogla tudi uvedba pouka in propagande. 2e v tem šolskem letu so v petnajstih mestih ustanovili tečaje z rednimi predavanji o zavarovalstvu. Take tečaje pa ima tudi 83 kmetijskih srednjih in višjih šol. Na teh tečajih se posebno poudarja pomen zavarovanja proti škodi, življenjsko zavarovanje pa se tudi samo dobro uveljavlja, kar je razvidno iz tega, da so se lani življenjske zavarovalnine zvišale od 885 milijonov na 1 milijardo P. Ker je zavarovanje transportov trpelo zaradi vojnega rizika, je finančno ministrstvo lani v jeseni ustanovilo urad za zavarovanje proti vojnemu riziku pri blagovnem izvozu in uvozu, kmalu pa se je poslovanje tega državnega urada razširilo tudi na ona zavarovanja, pri katerih privatne zavarovalnice niso hotele upoštevati vojnega rizika. Razdelitev sladkorja, soli in vžigalic Gostilničarska nabavljalna za- druga bo razdeljevala sladkor za mesec februar po naslednjem redu: Črka A—Č v ponedeljek dne 21. t. m., D—