Zbor slovenskih pravniko
V Metliki počastili 40-letnico prvega zbora
METLIKA — Pretekli petek se je ob 40-letnici prvega zbora slovenskih pravnikov v tem belokranjskem mestu zbralo več kot 300 pravnikov iz vse Slovenije in predstavniki slovenskih pravnikov iz avstrijske Koroške.
Zbor, ki sta ga na pobudo 10 OF sklicala danes že umrla dr.
Makso Šnuderi in dr. Lado Vavpotič, je predstavljal temeljni kamen našega pravosodja.
V Metliki se je pred štirimi deset-1 lefji zbralo 85 slovenskih pravnikov, na Suhoiju pa so imeli 10. in 11. oktobra svoj prvi zbor, na katerem so razpravljali o njihovi vlogi v NOB,
0 graditvi nove slovenske narodne oblasti, o razvoju sodstva v osvobodilni borbi. Sprejeli so tudi resolu-«10, kije bila tako tehtna in vsebuje vrsto tako pomembnih ugotovitev,
“a je v marsičem aktualna še danes.
Predvsem pa je za dokumente iz ustih časov značilna tekstovna jasnost. Kot je dejal v slavnostnem govoru Zoran Polič, član predsedstva SRS in udeleženec prvega zbora. pa prav vprašanje pravnega jezika danes ni rešeno, zato siromaši možnosti komuniciranja z javnostjo. Povezovanje pravnika s preprostimi
Poleg tega je Polič poudaril vlogo, ki jo morajo imeti pravniki v stabilizacijskih prizadevanjih, prav tako pa morajo biti pravniki in pravna znanost med uspešnimi borci za reševanje ustavnih načel. Vse to zahteva od njih strokovnost, politično razgledanost in odločnost.
M. BEZEK
VINICAM PRAZNUJEJO
VINICA - V spomin na 21. oktober 1943, ko je sovražnik napadel in uničil 18 hiš in 23 gospodarskih poslopij na Vinici in Sečjem selu, praznuje viniška krajevna skupnost svoj praznik. Osrednja slovesnost ob prazniku bo v nedeljo, 23. oktobra, na Vinici, na kateri bodo podelili priznanja OF in plakete krajevne skupnosti. V kulturnem programu bodo poleg domačih osnovnošolcev sodelovali učenci črnomaljske glasbene šole in pevski zbor Belta.
SPET SO SE ZBRALE V DOBRNIČU - Ob 40-letnici prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze so se preteklo nedeljo v Dobrniču spet zbrale udeleženke tedanjega srečanja in mlajše družbenopolitične delavke. Dvorana, v kateri je pred 40 leti potekal kongres, je bila kar premajhna za vse, ki so hoteli prisostvovati proslavi. Na sliki: udeleženke proslave med govorom Tilke Blaha. (Foto: J. Simčič)
Zoran Polič: „Ponosni smo na vlogo, ki so jo imeli pravniki med NOB.“
ljudmi je tudi zaradi tega preveč zanemaijeno.
V KRANJU SEJEM OPREME
KRANJ - Jutri, 14. oktobra, bodo v kranjskem poslovno-priredit-venem centru ob 10. uri dopoldne odprli sejem stanovanjske opreme. Prireditelj obeta mnogo zanimivih novosti.
»Beti”: na leto prihranili 140 ton mazuta
Naložba se bo izplačala v pičlem letu
METLIKA - V barvarni metliške tovame Beti so do letos kondenzat, tj. ostanek porabljene pare, spuščali v odtok, marca letos pa so ga začeli koristno uporabljati v kotlarni. S tem so zmanjšali porabo vode za napajanje parnih kotlov ter porabo mazuta za ogrevanje napajalne vode.
Preteklo leto so za napajanje parnih kotlov porabili 115 pro-storninskih metrov vode na dan, letos pa le še 47. Zmanjšali so se tudi stroški za mehčanje vode, tako da znaša letni prihranek ob manjši porabi vode glede na to, da barvarna dela najmanj 260 dni, 315 tisoč dinaijev.
Znatno večji je prihranek mazuta, ki ga uporabljajo za ogrevanje napajalne vode. Pred varčevalnim ukrepom so namesto 68 prostorninskih metrov konden-zata, kolikor ga porabijo na dan in ki je segret na 90 stopinj Celzjja, uporabljali vodo iz vodovoda s povprečno temperaturo 15 stopinj Celzija. Tako so na dan porabili 540 kilogramov mazuta več oz. letno 140 ton. Če upoštevamo današnjo ceno mazuta, bodo v Beti odšteli za gorivo na leto kar 3 milijone 210 tisoč dinarjev manj, kar pomeni, da se jim bo naložba, kije veljala slabe 3 milijone dinaijev, izplačala v pičlem letu.
M.BEZEK
Čas ni zabrisal navdušenja
V nedeljo je bila v Dobrniču prisrčna slovesnost ob 40-letnici kongresa SP2Z Slavnostna govornica je bila Tilka Blaha, podpredsednica RK SZDL
DOBRNIČ — Štirideset let je preteklo od 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. Čeprav je to dolga doba, čas še ni zabrisal prvotnega navdušenja in pripravljenosti za delo, tudi za žrtve. Zato je bilo ponovno snidenje tedanjih delegatk in mlajših družbenopolitičnih delavk, ki so se preteklo nedeljo spet zbrale v Dobrniču, da bi proslavile obletnico, nadvse prisrčno.
Potem ko so se delegatke in gostje, med katerimi so bile tudi clanice sveta federacije Lidija Šent-jurc in Vida Tomšič ter Tilka Blaha, podpredsednica republiške konference SZDL ter slavnostna govornica na proslavi, poklonile spominu žrtvam 2. svetovne vojne pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom, so se odpeljale v Dobrnič. Kraj, ki je pred štiridesetimi leti gostd delegatke iz vse Slovenije, je bil praznično 'Okrašen. Pred šolo so delegatke in gostje pričakali predstavniki trebanjske občine. V spremstvu trebanjske pihalne godbe so vsi skupaj odšli proti kulturnemu domu. V tesni dvorani, ki so jo domačini nekoliko uredili ob pomoči občine in združenega dela, je delegatke najprej pozdravil Silvester Perpar, predsednik sveta krajevne skupnosti Dobrnič. Vsem 82 delegatkam (od 157 živih se jih je toliko udeležilo proslave) in drugim gostom je zaželel prijetno praznovanje in bivanje v Dobrniču.
Tilka Blaha je v svojem govoru med drugim posebej poudarila, da prvi kongres ŠPŽZ ni bil šele začetek vključevanja žensk v NOB in napredno gibanje sploh, ampak je pomenil mogočno manifestacijo od-
ločenosti, da se ženske skupaj z možmi, brati in sinovi odzovejo pozivu KPJ, ki je znala z jasnim programom pripeljati ženske v areno političnega življenja. Tako so se ženske opredelile za nadaljnjo ekonomsko, družbeno, politično in kulturno delovanje. In brez sodelovanja žensk prav gotovo ne bi doživeli
TILKA BLAHA: Zenske so veliko prispevale k razvoju, zato so nerazumljivi namigi, da bi se morale ženske umakniti iz javnega in družbenega življenja.
takega napredka, kakršnega smo v letih po osvoboditvi. Zato so zdaj tembolj nerazumljivi prikriti in neprikriti glasovi, naj bi se ženska vrnila nazaj za štedilnik in s tem sprostila delovna mesta. Brez deleža
žensk - kar 46 odst. je zaposlenih v družbenem sektorju - prav gotovo ne bo mogoč nadaljnji napredek.
Po proslavi v dobmiškem kulturnem domu, na kateri so sodelovali mešani pevski zbor iz Šentlovienca, harmonikarski orkester glasbene šole Trebnje in recitatorja Zvonka in Jože Falkner, so se gostje odpeljale na kosilo na Rdeči kal. Potem pa so se spet zbrale v kulturnem domu, kjer so se do večera Zadržale v pogovoru z domačinkami. In prav vse so bile navdušene nad sprejemom, kulturnim programom m organizacijo prireditve.
J. S.
REŽIJCI LABODA V PROIZVODNJI
KRŠKO - V Labodu tozd Libna so organi upravljanja sprejeli pobudo strokovnega teama, da glede na obveznosti do tujih in tudi domačih kupcev v oktobru delajo poleg dveh rednih delovnih sobot še dve soboti v podaljšanem delovnem času. Do 24. oktobra morajo namreč končati kolekcijo jesen-zima. Od zadnjih dni septembra do 15. oktobra so delali v celoti za izvoz, predvsem ženske bluze, delno pa za športni program Adidasa. Ta čas pa je polovica proizvodnih zmogljivosti vpetih v izpolnjevanje izvoznih obveznosti. Minulo soboto so tako kot lani šli za stroje tudi režijci in tako pomagali, da bo bitka za izvoz in plan dobljena.
KLJUB TEŽKIM ČASOM ŠE SKRB ZA ČLOVEKA — V soboto, 15. oktobra, so v Novem mestu na krajši slovesnosti tudi uradno odprli prizidek Doma starejših občanov in delavnico pod posebnimi pogoji za varstvo težje prizadete mladine. V prizidku doma je prostora za 78 ostarelih oskrbovancev, skupaj pa ima dom sedaj 240 postelj. 55 milijonov vredno investicijo je SGP Pionir končal dva meseca pred rokom. Predsednik novomeške občinske skupščine Uroš Dular je ob tej priložnosti poudaril, da odločitev za gradnjo ni bila težka kljub težkim časom, saj na človeka ne smemo pozabiti. (Foto: Z. Lmdič-Dragaš)	.	>1«.»,»«^.^^
„Da” za 6. uro, a ne takoj, pač pa z voznimi redi
Sprememba začetka dela bo možna sredi novembra — Prej bo zmeda
NOVO MESTO - Ob premiku umih kazalcev pred slabim mesecem je za štiri dolenjske občine veljal dogovor, da se bodo držali priporočila republiške skupščine in ne spreminjali začetka delovnega časa. Ker so ponekod po Sloveniji ravnali drugače, točneje, začeli delati spet ob 6. uri zjutraj, so se tudi na Dolenjskem pojavile zahteve po spremembi v tej smeri.
O tem so pred kratkim razpravljali na regijskem posvetu, predstavniki izvršnih svetov občin, sindikata, Socialistične zveze, gospodarske zbornice in dragi so zavzeli enotno stališče, naj bi poslej tudi v dolenjskih občinah začeli delati ob 6. uri, a samo v t.L materialni proizvodnji, medtem ko bi družbene dejavnosti odpirale vrata med 7. in 8. uro, šole pa ob 8. uri.
Taka sprememba kajpak ni možna prek noči, zaradi velikega števila delavcev in šolarjev, ki so vezani na prevoz, je treba poskrbeti za usklajene vozne rede vlakov in avtobusov. Ker slovenski železničarji pripravljajo nov vozni red, ki bo začel veljati predvidoma sredi novembra, naj bi na Dolenjskem začetek dela ob 6. uri uvedli hkrati z novim železniškim voznim redom, do tedaj pa bi se spremembi prilagodili tudi dragi prevozniki. Kdaj bo začetek dela ob 6. uri mogoč zaradi prevozov, bodo delavci pravočasno obveščeni, napak pa bi bilo za spremembo odločati se že prej in tako povzročati zmedo.
D. R.
OBETAJO ŠE ELEKTRIČNI MRKI?
NOVO MESTO - Električni „mrki“ bodo v novomeški občini vedno pogostejši in verjetno vse daljši. Tako je bilo sporočeno novomeškemu izvršnemu svetu na eni zadnjih sej. Daljnovod, ki dovaja elektriko iz Brestanice, je tako obremenjen, poraba pa narašča, da bi utegnilo priti do topljenja žic. Tudi sicer je celotna napeljava dotrajana. Glede na tako stanje pospešeno iščejo možnosti za gradnjo novega daljnovoda, pa tudi drage, da oskrba z električno energijo ne bi industriji in občanom delala dodatnih težav.
VOJAŠKI KONCERT ŽA NOVOMEŠCANE
NOVO MESTO - V počastitev občinskega praznika bo v sredo, 26. oktobra, ob 19. uri v veliki dvorani Doma JLA nastopil vojaški orkester iz Ljubljane in pod vodstvom dirigentov Ladislava Leska in Ludvika Velikonje izvedel brezplačni koncert za Novomeščane. Kot solista bosta na prireditvi sodelovala sopranistka Dragica Čarman iz RTV Ljubljana in basist Franc Javornik iz ljubljanske Opere.
15 SREČANJE V ŠKOFJI LOKI
15. srečanje pionirjev dopisnikov je bilo od 13. do 15. oktobra v Škofji Loki. V tem starodavnem mestu smo se zbrali člani šolskih novinarskih krožkov iz vseh koncev Slovenije. Matejo Bogovič iz ko Gosenca iz Metlike,
Longar iz Žužemberka, Vilčnik iz Sevnice in mene povabilo uredništvo Dolenjskega lista. Prvi dan srečanja smo se z gostitelji odpravili na njihove do-obol
move, v soboto pa smo najprej poslušali pogovor Janeza Kajzerja s slikarjem Ivetom Šubicem, si ogledali razstavo glasil, nato pa smo imeli pogovor z novinarjem Dol. lista, ki nam je podelil knjižno nagrado. Sledil je koncert, na katerem smo spoznali stara glasbila, odpravili smo se tudi v Dražgoše, zadnji dan srečanja pa smo prisostvovali podelitvi nagrad najboljšim glasilom; med temi je bilo tokrat tudi glasilo osnovnošolcev iz Dolenjskih Toplic.
MIRJAM BURGAR OŠ Grm Novo mesto
METLIČANI OB TEDNU OTROKA
METLIKA - Metliška občinska Zveza prijateljev mladine je v sodelovanju z otroškim vrtcem pripravila pretekli teden ob tednu otroka igrico „Spetje k nam prišla pomlad.“ Z njo so obiskali 8 krajevnih skupnosti, predstavili pa so jo otrokom od tretjega leta naprej, ki ne obiskujejo vrtca. Ker so s predstavami vzbudili precej zanimanja, so se na Zvezi prijateljev mladine odločili, da do Novega leta pripravijo še več podobnih prireditev.
Fronta močna ie v akciji
Delovna skupina RK SZDL na obisku v sevniški občini
SEVNICA - Minuli četrtek je obiskala sevniško občino delovna skupina republiške konference SZDL s članoma predsedstva Igorjem Križmanom in Vitom Habjanom ter strokovnim sodelavcem Leonom Mokotaijem, sodeloval pa je tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL za Posavje Ignac Vintar.
Pogovor s člani političnega aktiva ni bil namenjen zgolj trenutnim nalogam organizacije, kot so, denimo, priprave na volitve v sami SZDL. Izmenjali so izkušnje o težavah delegatov, predvsem pa, kako doseči množičnost in mobilizacijsko vlogo socialistične zveze.
Kako ljudje uspešno izvajajo zahtevne akcije, je delovna skupina lahko iz prve roke izvedela v Bošta-nju in.Zabukovju. Boštanjčani imajo kaj pokazati, čeprav niso zadovoljni z delom delegacij za samoupravne - interesne■skupnosti. -Zabokovčani so’ •
preveč samokritično ocenjevali svojo politično aktivnost. Zanimivo je, da se v tej odmaknjeni krajevni skupnosti delegacije sestajajo polnoštevilno. V tej krajevni skupnosti niso zadovoljni s ključem financiranja krajevne skupnosti preko občinske komunalne skupnosti. Ravno tako želijo, da se prouči, če le ne bi kazalo ponovno odpreti zabukovške podružnične šole. Prav leta' 1980 zgrajena cesta je ustavila odseljevanje ljudi.
A. Ž.
iUi I »1
rrliTTiMiili In G liOTi Po poslabšanju v četrtek in petek se bo vreme ob koncu tedna izboljšalo, vendar bo v soboto še vedno sveže.
? A.T	A 7	-i.'?	*	"	a	*	*	'	A	T
Št. 42(1784) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 20. oktobra 1983 Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Ljubljansko pismo
Še nikoli toliko idejne zmede
Ljudje postajajo nestrpni, ne pa apolitični
Delovni ljudje v Jugoslaviji, celo številni aktivisti, ne skrivajo vač, da jim je dovolj jalovosti družbenopolitične prakse. Intenzivnost in kakovost družbenopolitičnega dela v množicah že več let slabi, zdaj pa že lahko govorimo tudi o krizi političnega komuniciranja tako s širšo javnostjo, kakor tudi s članstvom družbenopolitičnih organizacij. Težav s kvorumom nimajo samo na zborih v KS in zborih delavcev, marveč tudi na sestankih na višjih ravneh in v ožjih krogih. Marsikje pa za kvorum nihče več niti ne vpraša.
Ali je mogoče, da res postajamo apolitični? Prej bi lahko rekli, da postajamo vedno bolj nestrpni do vsebine, oblik in metod družbenopolitičnega dela, kajti take, kot so, omalovažujejo tako politično znanje kot interese delovnih ljudi
Od dna do vrha samoupravne in politične organizacije družbe je vse formalno organizirano in „pokrito“: predvidene so pristojnosti in odgovornosti organiziranih subjektivnih političnih sil. Toda posamezne, načelno pravilne opredelitve pri izgradnji političnega sistema so se v praksi marsikdaj iznakazile in krenile v nasprotno smer.
Nikdar v povojnem obdobju še nismo imeli na političnem prizorišču toliko idejne zmede, toliko agresije zastarelega, celo reakcionarnega; kot zadnja tri, štiri leta.
To je razvidno tudi iz tega, kako se lotevamo socialnih razlik in kako zbiramo denar za skupne potrebe. V obeh primerih imamo zelo nesrečno roko.
Pri nas nihče sistematično ne zbira in proučuje podatkov o socialnih razlikah. Nimamo niti znanstvenih ustanov, ki bi jih raziskovale, zato tudi nimamo analiz, zakaj smo prišli v sedanje razmere, oziroma zakaj je prišlo do tako velikih socialnih razlik.
Te razlike pa imajo različen izvor. Tako nimamo delitve po delu, učinkovitega davčnega sistema, predvsem pa davčna praksa posameznih kategorij prebivalstva ni obremenila glede na njihovo stvarno finančno moč, tako da zdaj prihaja do razlaščanja družbenega premoženja in dohodka. Bistven vir teh razlik je tudi zelo razširjeno dopolnilno delo, ki je pogosto preplačano, nanj pa praviloma ne plačujejo nobenega davka.
Zelo močno se je ukoreninila praksa, da vsakič, ko za kakšno stvar ni denarja, posežemo po zaslužkih zaposlenih, saj ga je tako najlaže zbrati. Tako smo dobili široko pahljačo obremenitev, od članarin, prispevkov za prizadete v elementarnih nesrečah, davka za pospeševanje živinoreje v nekaterih republikah, samoprispevkov do davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, na kar se navezuje tudi davek na skupni prihodek, ki se bo povečal že zaradi tega, ker se bo znižal neobdavčeni znesek dohodka. Zdaj pa se je vsemu temu pridružil še predlog za vpeljavo stabilizacijskega davka.
To je samo ena razsežnost številčnega naraščanja teh davkov. Druga pa je stalno povečanje nekaterih od teh davkov. Samoprispevki so še leta 1981 znašali 1 odstotek od skupne predračunske vrednosti vseh investicij leta 1982 1,3 %, letos pa že poldrugi odstotek, kar pomeni 50-odst. povečanje samoprispevka. Odstotki resda niso veliki, toda pri 1511 milijardah dinarjev, kolikor je letos pomladi znašala predračunska vrednost vseh investicij, pomeni to kar 22 milijard dinarjev. Da sploh ne govorimo o tem, da nam iz proračuna in prihodkov sisov še vedno ni uspelo izbrisati postavke „presežki“.
VINKO BLATNIK
Partija ne podpira nedela
S seje OK ZK Trebnje: agonijo v zdravstvenem domu Trebnje je treba prekiniti — ocena idejnopolitičnih razmer je sprejeta - Odstop vseh vodilnih v zdravstvenemu domu
TREBNJE — Kar tri ure je trajala razprava o idejnopolitični oceni odnosov v trebanjskem zdravstvenem domu, ki jo je za sejo občinskega komiteja ZK — seja je bila 11. oktobra v Trebnjem — pripravilo predsedstvo najvišjega partijskega telesa v občini. Člani komiteja in sekretarji osnovnih organizacij so namreč 12 strani dolgo oceno sprejemali od vrstice do vrstice, od strani do strani. S to oceno naj bi bila končno že presekana dolga agonija v
trebanjskem zdravstvenem domu.
Mnogi so bili mnenja, da je ta ocena poštena slika odnosov v tej zdravstveni ustanovi, daje pogumna in tudi dovolj samokritična. Če povzemamo bistvo te ocene in razprave na seji komiteja, ki se je je udeležil tudi Franc Šali, član CK ZKS, potem moramo zapisati, da je šlo v trebanjskem primeru za spopad med osnovno organizacijo ZK v zdravstvenem domu in ostalim kolektivom. Osnovna organizacija si je prizadevala, da bi samoupravni od-hosi zaživeli, prav tako pa, da bi se ustrezno uredil družbenoekonomski položaj delavcev v zdravstvenem domu. Čeprav je bilo tu in tam le očitno, da osnovna organizacija nima vedno najboljših metod dela in da je hotela preveč naenkrat, je le pokazala na pereče probleme, s ka-
terimi se srečuje naše zdravstvo. Toda cokla njenega delovanja niso bile samo metode dela, ampak tudi oportunistično obnašanje nekaterih komunistov ter neenotnost najvišjega partijskega in občinskega viha. Vse to je pripeljalo do odkritega med tedanjim direktoijem Jernejem Kranjcem in zobozdravnikom dr. Antejem Lončar-
35-LET STROJNE TOVARNE TRBOVLJE
TRBOVLJE - Sredi oktobra so s proslavo počastili 35-letnico obstoja Strojne tovarne Trbovlje. V tem času je delovni kolektiv dosegel veliko uspehov, tudi razširil se je precej. V njegovem okviru deluje tudi sevniški tozd Tovarna konstrukcij. Ob omenjenem jubileju so posameznikom podelili plaketo, dobila sta jo tudi Franc Vajdič in Ivan Mlakar, delavca sevniškega tozda.
FRANCI ŠEŠKO
• Pretekli petek dopoldne je bil v tmbanjskem zdravstvenem domu izreden sestanek zbora delavcev, na katerem so odstopili vsi predsedniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in tudi vršilka dolžnosti direktorja. Vzrok za odstop je bila užaljenost, češ da so bili njihovi problemi v slovenski javnosti prikazani enostransko. Prav tako pa so užaljeni, ker niso dobili obvestila, da pride v hišo RTV. Kljub vsemu bodo odgovorni še naprej ostali na vodilnih mestih, potem pa bo skupščina sprejela ukrep družbenega varstva. Seja, na kateri naj bi bil sprejet ta sklep, bo do začetka novembra.
jem. Kot je bilo že večkrat rečeno, je spor dosegel vrhunec, ko je Ante Lončar zaradi disciplinskega prekrška - 11 neopravičenih bolniških izostankov - izgubil delo. No, medtem je Ante Lončar delo že dobil nazaj, spori pa se nadaljujejo.
Ko je o vsem tem tekla razprava na seji komiteja, so mnogi terjali,
naj se problemi čimprej rešijo, saj je prava tragika, kako lahko taka zadeva traja celih šest let. O tem so vedeli že vsi prebivalci trebanjske občine, napredka v reševanju spornih zadev pa ni bilo. Vse to in še marsikaj je bilo treba povedati na seji, da je bila končno le sprejeta ocena pa tudi sklepi, v katerih se daje podoora osnovni organizaciji ZK, dri žbenemu pravobranilcu samoupravljanja ter drugim, ki so sodelovali v reševanju spornih vprašanj. Na seji so terjali, naj se v reševanje vključijo tudi drugi, zlasti medobčinska politična vodstva in strokovne službe Dolenjskega zdravstvenega centra.
Pred koncem seje je spregovoril tudi Franc Šali in med drugim terjal večjo učinkovitost komunistov v občini ter večjo enotnost pri reševanju spornih vprašanj. Ko je govoril o podpori osnovni organizaciji in njenem bivšem sekretarju, je med drugim dejal, da ta še nikakor ne pomeni, da partija podpira nedelo in nered. Toda v trebanjskem primeru je šlo za politične obračune in ne samo za kaznovanje disciplinskega
P”M“'	JOZESIMCIC
Geodeti niso ob strani
Na 16. geodetskem dnevu v Novem mestu
NOVO MESTO - S sobotno skupščino Zveze geodetov Slovenije, na kateri so za novega predsednika izvolili inž. Vlada Kolmana iz Ljubljane, se je tu končalo dvodnevno posvetovanje slovenskih geodetov, znano kot geodetski dan. Letošnjega, šestnajstega, je priredilo Dolenjsko geodetsko društvo, ki ima sedež v Novem mestu, udeležilo pa se ga je nad 200 geodetskih strokovnjakov iz raznih krajev.
Osrednja strokovna dela, razdeljena v dva dela, so bila posvečena vključevanju geodetske službe v družbeni sistem informiranja in pripravljanju strokovnih osnov za po trebe prostorskega načrtovanja. Z referati in koreferati je nastopilo več strokovnjakov, predstavnikov najrazličnejših ustanov in služb, ki jih obravnavana vprašanja zadevajo po delovni dolžnosti. Le-ti in razpravljala, ki so jih k besedi spodbudila taka in drugačna nepojasnjena vprašanja, so se ustavljali predvsem pri vprašanju, ali je geodetska služba usposobljena za naloge, ki jim jih nalaga ustrezna zakonodaja, in kako se jih mora lotevati.
Poudarili so, da je za vključitev v družbeni sistem informiranja predvsem nujno oblikovati in voditi registre z najrazličnejšimi strokovnimi
podatki o prostoru, naseljih, družbenopolitičnih skupnostih in podobnem. Pomeni, da geodetska služba že dolgo ni več ozka stroka, namenjena tako imenovanemu zemljemerstvu, marveč tudi kaj drugega, skratka stroka, ki se čedalje bolj vključuje v informiranje in družbeno načrtovanje.
V prostem času so si udeleženci 16. geodetskega dneva v Novem mestu ogledali tovarno izolacijskih materialov Izolacije v Bršljinu, računalnik v novomeški geodetski upravi, poleg tega pa še kulturne in druge znamenitosti Novega mesta. Med drugim so si ogledali zbirke Dolenjskega muzeja, v Dolenjski galeriji pa razstavo „Kako nastaja grafični list“. Na kegljišču na Loki so imeli kegljaški turnir.
Na tovariškem srečanju v hotelu Metropol so geodeti .med drugim prisluhnili skeču, ki ga je napisal Vlado Bajc, izvedla pa Jože Gutman in Silvo Polak, člana novomeške gledališke skupine.
I.Z.
Letos brez napak
Delovišča za RMDA Bela krajina 83 so bila dobro pripravljena
Črnomelj - Na letošnji
republiški mladinski delovni akciji Bela krajina 83 je v treh izmenah sodelovalo 392 briga-diijev enajstih slovenskih brigad. Na šestih deloviščih iz rednega programa in treh iz izrednega so v obeh belokranjskih občinah opravili dela v vrednosti 8 milijonov 500 tisoč dinarjev.
Tako so v metliški občini delali pri zajetju vodovoda Jamniki ter izkopali del jarka za vodovod Brašljevica - Drašiči. V črnomaljski občini pa so poleg del za vodovod izkopali in zasipali jarek ter položili električni m telefonski kabel ter agro-meiiorirali skoraj 9 hektarov zemljišč. Vsa delovišča so bila dobro pripravljena, prav tako pa so naredili kvaliteten premik pri interesnih dejavnostih.
Na nedavni skupščini MDA v Črnomlju so poudarili, da v nasprotju s preteklimi leti letos na akciji tako rekoč ni bilo napak, o uspehih pa je bila javnost premalo obveščena. Hkrati so opozorili na preslabo vključevanje študentov v prostovoljno delo, predvsem tistih, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev.
Letos sta v Beli krajini delovali dve specializirani brigadi: strokovno veterinarska brigada ter brigada Rdečega križa, na skupščini pa so menili, daje perspektiva mladinskih delovnih akcij prav v specializiranih strokovnih brigadah. To še kako velja za Belo krajino, kjer so se že začeli pripravljati na akcijo v prihodnjem letu.
M. BEZEK
Uspešni s tremi izmenami
Novoteksov tozd Predilnica praznoval 25. obletnico
METLIKA - Pred 25 leti je bilo v Metliki težko dobiti zaposlitev, saj je obratovala le tovarna Beti. Zato je bila takrat toliko pomembnejša odločitev novomeškega Novoteksa,
(Iz zadnjega Pavlihe)
ampak prihodnje
davčn*
ki je v Metliki odprl nov obrat, predilnico volnene preje.
Tehnologija v predilnici je bila takrat za delovno organizacijo popolnoma nova, zahtevala je veliko strokovnosti, odgovornosti in delovne discipline, vendar je delavcem in strokovnjakom uspelo, da danes proizvedejo letno 1.300 ton kvalitetne preje za najzahtevnejše volnene tkanine, kar je šestkrat več kot na začetku. To pa jim poleg sodobne opreme, ki so jo nabavili v zadnjih petnajstih letih, uspeva zlasti z delom v treh izmenah. Prav nočno delo pa je za delavce največji problem, zato so sprejeli program postopnega ukinjanja nočnega dela žensk in invalidov, ki je našel prostor tudi v sedanjem srednjeročnem razvojnem programu.
Kljub naporom, ki jih vlagajo v proizvodnjo, produktivnost in kvaliteto dela, v Novoteksovem tozdu Predilnica niso povsem zadovoljni z rezultati, saj so glede na dohodek na delavca med slovenskimi tekstilci v drugi polovici razvrstitvene lestvice. Po poravnavi vseh obveznosti pa jim ostane bore malo ostanka čistega dohodka za pospešeno modernizacijo proizvodnje. A tudi za nove dopolnilne programe, s katerimi bi zmanjšali odvisnost od uvoza volne, tako da bi bil delež volnene preje čim manjši oz. da bi uporabili vse odpadke proizvodnje, ga ni.
Na slovesnosti, ki je bila preteklo soboto ob 2-letnici metliške predilnice, so delavcem z 10 in 20 leti delovne dobe podelili priznanja in plakete, pripravili pa so tudi športno srečanje delavcev Novoteksovih tozdov ter gasilskih desetin in civilne zaščite Predilnice.
B. M.
NASA ANKETA
Dodatno delo za preživetje
Pred nekaj meseci, ko je bil na različnih mestih govor o tem, da več kot polovica delavcev novomeške IMV prejema zajamčene osebne dohodke, je le malokdo pozabil poudariti, da je sreča, da gre v veliki meri za polkmete, saj bi bili sicer resni socialni problemi. Obdelovanje zemlje pa je le ena od oblik dopolnilnega dela pri nas, ki, žal, vse večji množici pomaga preživeti iz meseca v mesec, drugim pa ohraniti doseženi standard. Je dopolnilno delo škodljivo ali koristno, nuja ali „kaprica“? Omejuje večje zaposlovanje?
HEDVIKA LAPAJNE, kontrolorka dokumentacije v črnomaljskem Gorenju: „V službi nimam pretežkega dela, doma niftiam kmetije, osebni dohodek je premajhen, da bi lahko z njim preživela ves mesec, zato sem se odločila za popoldansko obrt. Imam fotokopimico m razmnožujem tekste. Prav za to dejavnost sem se odločila, ker v Črnomlju fotokopimice ni. Če bi bila prepričana, da bi zaslužila dovolj, bi odprla redno obrt. Sedanjih 2.000 din mi ne daje garancije. Menim, da je popoldansko delo dobro za družbo sploh, še posebno, če gre za deficitarne dejavnosti.
MARIJA ŽLOGAR z Radoviče, čistilka na metliških sisih: ,,Ne vem, ali sem dopoldne kmetica in mi je popoldanska zaposlitev dodaten zaslužek, ali sem popoldne v službi, v prostem času pa kmetujem. Vsekakor samo z eno zaposlitvijo v družini ne bi šlo. Če ne bi šlo za denar, nam kmetom ne bi bilo treba iskati dodatnega dela, ga imamo doma dovolj. Tu imam pa le redno zaposlitev in leta mi tečejo, čeprav je plača majhna. Kdor ima samo službico in skromno plačo in nič zemlje, mislim, da si mora poiskati dodaten zaslužek, da preživi."
DARINKA DOLENŠEK, delavka v mokronoški Iskri: ..Honorarno delo? V tem času bi mi prišlo zelo prav. Toda tudi obdelovanje zemlje je nekakšno, honorarno delo, ki nam precej pomaga, da shajamo. Na naših dveh njivah pridelamo krompir, koruzo, pšenico in povrtnine, redimo pa tudi zajce, tako da doma priredimo še nekaj mesa."
MIRA AJSTER, tajnica na občinski konferenci ZSMS v Krškem: „Če gledaš le na svoj žep in korist, je krasno, če lahko delaš honorarno. Toda danes, ko vidim, koliko mladih sploh nima zaposlitve, mislim, da bi bilo bolj prav, ko bi oni dobili kakšno honorarno delo in tako vsaj občasno možnost zaslužka."
BRANKA BUKOVEC, referentka za skupščinske zadeve pri SOb Novo mesto: ..Honorarno delo je gotovo potrebno zaradi nizkih osebnih dohodkov.
Ljudje si iščejo dodatni zaslužek, ker je denarja za redno delo premalo, hočejo pa si ohraniti standard. Če bi Mi delavci bolj stimulirani za delo na delovnem mestu, ne bi iskali .Jcrivin" in dodatnega zaslužka. To je treba urediti!
Poleg tega se pri nas dopušča dodatno delo. Tudi davčni sistem je tak, daje le majhen delež postranskega zaslužka ugotovljiv, dokazljiv in možna obdavčitev."
MILAN LOKAR iz Brežic: „Hono-rama dela v naši občini so pretežno take narave, da ne odžirajo kruha nezaposlenim. Gre predvsem za razna računovodska opravila oz. za nadomeščanje med bolniškim staležem. Do konca leta bo občinski svet ZS naredil natančen pregled nadur del po pogodbi in del, ki jih opravljajo ljudje z že izpolnjenimi pogoji za upokojitev. Po analizi bomo natančno vedeli, pri čem smo, in temu primemo ukrepali. Sicer pa menim, da se ljudje lotevajo honorarnih opravil zato, da bi si izboljšali standard."
ANTON KOREN, vodja strokovne službe za zaposlovanje v Sevnici: „Ste-vilo honorarnih oz. pogodbenih delavcev v Posavju upada. Večina teh delavcev je bila sezoncev v kmetijstvu. Pozna se družbena usmeritev proti takemu načinu zaposlovanja. Odbori za zaposlovanje vseh treh občinskih skupnosti za zaposlovanje temeljito pretehtajo vsak primer, prednost ima zaposlovanje nezaposlenih."
DUŠAN OVEN, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica: „Jaz ne delani honorarno, menim pa, da so danes osebni dohodki tako nizki, cene pa tako hitro naraščajo, da si je marsikdo prisiljen poiskati še dodatni zaslužek poleg rednega dela. To je lahko honorarno ali nadurno delo, delo na kmetiji ali vrtu, izdelovanje suhe robe itd. Ni pa prav, če nekdo s honorarnim ali nadurnim delom odžira kruh nezaposlenim, predvsem nezaposleni mladini."
MILAN TIŠLARIČ, telefonist pri LIK Kočevje: „Sem invalid. Moji mesečni prejemki niti niso majhni, blizu 20.000 din so. Ker sem samec, mi to zadostuje; imam pa težave, če je treba popraviti hišo, saj moram vse plačati. Družina pa, ki ima na mesec 20 do 30 tisoč dinaijev dohodka in dva ali tri otroke, težko shaja. Zaradi draginje je skoraj vsak prisiljen dodatno delati in služiti. Menim, da je "bolje, da si denar zaslužiš s poštenim delom, čeprav honorarnim, kot pa s krajo, kar nekateri delajo!"
DOLENJSKI LIST
, . , 7<: •o • '<,v	...
ESESEESaSia
Po sto letih se grmska šola seli
Kmetijska šola Grm bo za letošnji občinski praznik odprla novo šolsko poslopje z dijaškim domom pod Trško goro — IM V gospodar grmskega gradu
NOVO MESTO — Jeseni mineva 110 let, kar je bila ustanovljena kmetijska šola, 97 let pa je od takrat, ko je začela delati v prenovljenem grmskem gradu. S preselitvijo pod Trško goro bodo bistveno boljši delovni pogoji: tu je šolsko kmetijsko posestvo, nova zgradba šole in sodobni dom učencev pa bosta zdaj zaživela.
Več kot 3.000 absolventov je v 1977, dve leti kasneje pa se je začela
CENTER NA LISCI RASTE
SEVNICA - Znano je, da bo na Lisci v bodoče jedro slovenske protitočne obrambe. Gradbena dela za novi radarski center so v glavnem že končana. Sevniški tozd Betona je pred časom zgradil kletne prostore za Marlesovo hišico bodočega centra. V začetku novembra bo krmelj-ska Metalna zmontirala kovinski del stolpa za radarsko anteno. Radar bodo na to goro prenesli s sedanjega centra v Žikaricah.
I NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponedeljkov živilski trg v Nove*., mestu je dajal živahno podobo, saj navzlic slabemu vremenu ni manjkalo ne prodajalcev in ne kupcev. Precej je bilo ponudbe cvetja, največ mačeh po 30 din, s katerimi zdaj svojci urejajo grobove. Tudi stojnic s svečami je bilo več kot prejšnje krati. Veliko je bilo kostanja, za katerega kmetice zahtevajo 60 din iza liter). Gob tokrat ni bilo, pač pa na izbiro solate, motovilca, špinače in druge zelenjave. Pri stalnih prodajalcih so se spet pojavile limone, cena pa je 250 din za kilogram. Jajca so prodajali po 12 din, solato po 80 din, jabolka za ozimnico po -3 din kilogram.
PRESTAVUEN SEMENJ
METLIKA - Ker je v torek, 1. novembra, praznik, bo semanji dan v •Metliki naslednji dan, v sredo, 2. novembra. Za naprej pa velja tako, kot je ustaljeno: semenj bo vsak prvi torek po 1. in po 15. v mesecu.
Sejmišča
NOVO MESTO: Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 190 prašičev v starosti od 7 do 10 tednov ter 110, starih od 10 do 12 mesecev. Prodanih je bilo 130 pujsov, cena pa je bila za mlajše od 5.000 do 6.000 dinarjev, za starejše pa od 6.000 do 7.500 dinarjev.
BREŽICE: Rejci so na tedenski sejem pripeljali 361 prašičev, starih manj kot tri mesece, in 8 pujsov nad tri mesece starosti. Prodali so 272 živali; mlajši so veljali 300 dinarjev, starejši pa 20 dinarjev za kilogram žive teže.
skoro sto letih delovanja izšlo iz grmske kmetijske šole, ki je zlasti v prvih letih delovanja veljala za najsodobnejšo ustanovo. Častitljiva
• 28. oktobra ob 11. uri bo pod Trško goro svečana otvoritev novega šolskega poslopja in doma učencev s 120 mesti Kmetijske šole Grm, ki bo kljub preselitvi ohranila staro ime. Otvoritev sodi v okvir praznovanj za letošnji občinski praznik. Občani pa si bodo preseljeno ustanovo in nove objekte pod Trško goro lahko ogledali 29. oktobra med 9. in 13. uro.
šola je v vojnem in povojnem obdobju večkrat doživljala hude čase, leta 1970 pa se je prvič srečala z vprašanjem nadalnjega obstoja. Na 50-hektarskem posestvu šole je IMV začrtala svoj razvoj, šoli se temu ni uspelo zoperstaviti, nakar so kot edino možno rešitev našli v preselitvi šole pod Trško goro.
Kmetijsko posestvo je biio z Grma preseljeno in v grobem dograjeno na, novem prostoru že leta
ŠOLA BLIŽE KMETOM
ZABUKOVJE — Kmetje v tej krajevni skupnosti opozarjajo na cele kmetije, ki jih lastniki ne obdelujejo.. Posebno poglavje je tudizložba zemjjisč. O teh problemih s'b opozorili ob nedavnem obisku Vita Hab-
čla
predsi
stva
ence SZDL.
GNOJILA NA KREDIT
SEVNICA - Kmetje koope-rantje lahko pri tukajšnji temeljni organizaciji kooperantov nabavijo umetna gnojila na šestmesečni kratkoročni kredit. Mogoča je tudi poravnava z,živino. Obrestna mera je 16 odstotna. Na zalogi imajo dovolj gnojil za spomladansko in jesensko gnojenje po stari ceni. Vsi kmetje še niso izkoristili dobropisov za mleko, oddano v letošnjem prvem polletju. Zadnji rok je 15. december. Seveda ne kaže odlašati, saj le boljše gnojenje omogoča boljšo pridelavo. Izdatnejše gnojenje spodbujajo od oktobra dalje z razliko pri ceni mladega pitanega goveda. Dvajset dinarjev od kilograma mesa priznajo kot dobropis za umetna gnojila. Kdor bo po podatkih devet-mesečja oddal najmanj 2.000 litrov mleka, bo tudi prejel dobropis za umetna gnojila.
Kmetijski nasveti
Z žitom seješ tudi skrbi
^Urnika ni. Sporazum o naročenem tržnem pridelovanju Pšenice in sladkorne pese je podpisan. Slovenija naj bi v prihodnjem letu pridelala 75.000 pšeničnega zrnja za trg, za gno pridelovanje pa naj bi namenili nekaj nad 23.000 ha njiv. ^daj je na pridelovalcih, da uresničijo ambiciozni načrt.
1 Posebna strokovna skupina za intenzivno pridelovanje pšenice je pripravila navodila, o katerih ie bilo v tem kotičku že
raste.
leizprosen
[jenjski prostor, hrano,
vpdo in svetlobo. Da bi mu bili kos, priporočajo strokovnjaki hporabo herbicidov ne le spomladi, kakor je običajna praksa, marveč že tudi jeseni, ob setvi ali takoj po vzniku.
Za jesensko uporabo sta, kot zatrjujejo odgovorni, v trgovini na voljo vsaj dva pripravka, dicuran 500 in tribunil WP 70, če je dobava potekala kot je bilo predvideno, pa tudi herbicid multitok. Z dicuranom 500 (3 1 na ha) se sme škropiti od setve pa do začetka kolenčenja žit, najbolje pa takrat, ko imajo širokolistni pleveli največ štiri liste, travnati pa do dva. Tribunil WP 70 (3 do 4 kg na ha) lahko prav tako uporabljamo že pred ^nikom pa vse do razrasti pšenice, ječmena ali rži.
Našteti pripravki se obnesejo pri zatiranju travnatih plevelov, kot so srafcoperec, njivski lisičji rep, latovke, gluhi oves, ljuljke, -S prosulja, pa tudi pri uničevanju nekaterih širokolistnih plevelov, s 2al pa niso kos najbolj trdovratnim nadležnežem, kot so J smolenec, osat, slak in mak, ki lahko zagospodarijo v pšeničnem £ Posevku. Na Dolenjskem je moč najti z njimi močno zaplevelje- ^ he.njive. V takih primerih zaleže spomladansko škropljenje s ^
gradnja šolskega poslopja in doma učencev v skupni površini 3439 metrov2 se to stanje spremeni. Prava vinska kvasnica prevlada in uniči tekmece. Mošt začne burno hujših finačnih težavah med gradnjo se je
vse vendarle srečno končalo: oba objekta čakata na naselitev.
Celotna investicija za šolo in dijaški dom znaša ob dograditvi z infrastrukturo vred 185 milijonov dinarjev.
Za ves kolektiv šole z učitelji in učenci vred pomeni preselitev začetek novega obdobja, grmski grad pa dobi novega gospodarja IMV.
R. BACER
V*
EN
KRITIK BOM KURIL
KONČNO DOČAKALI
kmetijske šole.
— Pogled na moderno poslopje nove
»Žaltavo” to olje naše
V oskrbi z oljem postajamo vse bolj odvisni od tujine
publiške
izveseljivo za
to krajevnost pa je, da se je ustavilo odseljevanje mladih ljudi iz hribov, vendar spoznavajo, da potrebujejo več strokovnega znanja. Kmetijske šole so predaleč, zato bi bili veseli strokovnih predavanj bliže doma.
Za nepoučene je prišlo kot strela z jasnega, poznavalcem pa je bila le neizbežna nujnost. Jedilno olje se je čez noč podražilo za okrog 80 odst, drseči dinar na tečajni listi pa grozi, da dražitve še ni konec. Skoraj tako kot pri nafti smo v oskrbi z oljem odvisni od tujine in od vrednosti dolarja. Kako se je kaj takega moglo zgoditi, ko se olje vendarle da pridelati na poljih?
Pridelovanje olja je še en primer gospodarjenja, sprtega z
komentiramo
vsakršno ekonomsko logiko, da ne rečemo kmečko pametjo. V zadnjih IS letih se nam je „po-srečilo" pridelovanje in predelavo oljnic prignati do v nebo vpijočih nesmislov.
Kot piše beograjska Borba, imamo v državi 25 oljarn, ki so sposobne pripraviti ne le 320.000 ton olja, kolikor ga v
n/rr
delovanje oljnic pa zmanjšali Pod sončnicami je bilo letos skoraj štirikrat manj njiv kot denimo v letu 1979, nič čudnega potem, če imajo oljarne nedopustno nizko stopnjo izkoriščanja zmogljivosti
Ne moremo se izgovarjati na forriopsis, novo glivično bolezen, ki je zadnja leta prizadela posevke sončnic. Poskrbeli tudi nismo za druge oljnice, kaj dosti niti za obetajočo sojo, ker je pač zmagovala lagodnost in je bilo oljnice lažje kupiti v tujini, kot pa pridelovati Svoje sta prispevala tudi enostranski kampanjski aktivizem, ki vidi samo pšenico, ne pa kmetijstva v celoti, in cenovna politika, ki ne zna (upoštevajoč pridelovalne stroške) spodbujati sprejemljivih razmerij med poljščinami.
Eno z drugim je prispevalo, da smo tam, kjer smo: v negotovosti, kako bo z oskrbo in pod pritiskom naraščanja vrednosti konvertibilnih valut. Nas bo to „žaltavo“ olje vsaj kaj mučilo za prihodnost?
M. LEGAN
Ureja-Tit Doberšek
Rojevanje vina
Ko drozgamo grozdje (melje-mo ali pa pecljamo), se začnejo v drozgi pojavljati mikrobiološki procesi. Drobnoživke, ki so na površini jagod, pridejp v grozdni sok ali mošt. Tiste drobnoživke, ki ne prenašajo kislin in Sladkorja v moštu, poginejo ali pa se ne morejo več razmnoževati. V tem boju najprej poginejo bakterije, ki so bolj občutljive proti kislini v moštu kot kvasnice.
Ugoden vpliv žvepla
Vsi organizmi v moštu, ki so odporni proti kislini, prevzemajo „oblast“ v moštu. Cim višja je temperatura, tem hitreje sp drobnoživke razmnožujejo. Tako lahko v topli jeseni drozga že začne vreti, ko jo damo v prešo. Zato je v takih letih posebno priporočljivo grozdje že pred drozganjem ali pa drozgo takoj po mletju ali pecljanju grozdja posipati s kalijevim metabisul-fitom. Brezpogojno pa je to treba storiti takrat če, drozge ne moremo v kratkem času prešati in mora drozga ali grozdje- čakati na predelavo ali prodajo čez noč. Tako z Žveplanjem (s kalijevim inetabisulfitom) grozdja.
po:
et dro elekcij
slov dioksid en kisik y dr-rdiva
vs
:). Zve je odvzel svobot ali moštu, neugodno razvoj in razmnoževanje , drobnoživk v moštu. Tako dobre vinske kvasnice, ki za svoje delovanje potrebujejo najmanj kisika, spodbudimo k notranjemu molekularnemu dihanju ali vrenju mošta.
Iz povedanega lahko zaključimo, kako ugodno deluje na potek vrenja žveplanje drozge ah mošta. Ce nismo žveplali drozge ob predelavi, lahko to storimo še z moštom v sodu z dodatkom kalijevega metabisulfita, in to pred burnim vrenjem mošta. Med burnim vrenjem mošta se smemo več žveplati, ker bi žvep-lanjem preprečili v moštu naravne biokemične nrocese, ki v tem času nastajajo.
Švicarski strokovnjak Mueller -Thurgau je dokazal, da se v slabo žveplanih ali pa nežvep-lanih moštih v začetku vrenja v prvih dneh najprej razmnožujejo predvsem kvasnice, ki imajo zelo majhne celice in ki vinski mošt
zelo slabo vrejo, se pa zelo hitro razmnožujejo. To so citronove kvasnice (Apiculatus), ki prevladujejo v moštu v prvih dneh vrenja. Kmalu zatem se to stanje spremeni. Prava vinskkvasnica prevlada in uniči tekmece. Mošt začne burno vreti. Ker je alkohola v moštu vsak teden več, poginjajo tiste drobnoživke, ki so manj odporne proti alkoholu. Cim več je alkohola v moštu, tem manj ima prava vinska kvasnica v moštu tekmecev.
Vrenje mošta je rojstvo vina
Ko govorimo o vrenju, mislimo le na alkoholno vrenje mošta. Pasteur je rekel, da je vrenje nadaljevanje življenja brez zraka. Navadno pravimo, daje alkoholno vrenje postopek, pri katerem vinska kvasnica, oziroma njen encim cimaza predela sladkor v moštu v alkohol, oglikov dioksid. in druge snovi, ki jih bo imelo bodoče vino. Vrenje mošta je torej rojstvo mladega vina. Ker je to resnica,' moramo vedeti, kako je treba ravnati pri vsakem rojstvu, da bo »otrok" normalen, zdray. V ustreznih razmerah pride, do različnih posegov, ki so lahko koristni aii pa tudi škodlji-
’,S kemičnega in biološkega vidika je vrenje biokemični notra-nje-molekularni, aksometrični proces. Biokemični je zato, ker sodeluje pri vrenju živa celica in z njeno pomočjo nastajajo nove kemične spojine; notranje molekulami proces zato, ker poteka vrenje v sami molekuli sladkorja brez pristopa kisika; ekso-metrični proces pa zato, ker se pri vrenju sprošča toplota. Pri tem se dogaja naslednje:
1. Razvija se ogljikov dioksid, ki ob šumenju in penjenju uhaja iz sode.
2. Mošt se bolj ali manj segreje, in to^lede na velikost soda za 6 do 12 C ali pa tudi več.
3. Prostornina mošta se s se-grevanjam poveča.
4. Mošt postane močno moten, pri belih vinih rumenkasto moten (mleko), pri rdečih rdečkasto moten.
5. Sladkor v moštu izgineva, nastaja pa alkohol, okus se spremeni, zmanjša se specifična teža, ker je alkohol specifično lažji (0,79) od sladkorja (1,57).
DT
Najboljša traktorska družina
Slavka Zalokar in njen mož med najboljšimi jugoslovanskimi traktoristi
enem letu potrebujemo, marveč celo 810.000 ton. Toda lastne surovine (pretežno sončnice), pridelane na domačih poljih,
, imamo le za 135.000 ton. Razliko bo treba uvoziti, ali olje ali pa surovine zanj (soja, sončnice, oljna repica, oliva). V 15 letih smo dvainpolkrat povečali predelovalne zmogljivosti, pri-
primernimi herbicidi.
Inž. M. L. *
SLAVKA ZALOKAR: »Zmaga med štiriindvajsetimi najboljšimi traktoristkami Jugoslavije je tudi zame veliko presenečenje."
NOVO MESTO - Jubilejno, 25. srečanje in tekmovanje traktoristov -oračev Jugoslavije je bilo letos v Kalesiji pri Tuzli ob koncu septembra. V slovenski ekipi so bili tudi trije Dolenjci, med katerimi sta se najbolje odrezala Slavka Zalokar, ki je med zadružnicami osvojila prvo mesto, in njen mož Franc, ki je v skupini lahkih traktorjev dosegel tretje mesto. Obe uvrstitvi sta pripomogli, da so Slovenci zmagali tudi v ekipni razvrstitvi, Zalokarjeva pa sta postala najboljša traktorska družina Jugoslavije. .
Slavka je zmagovalka, kakršno bo med traktoristkami Jugoslavije ie težko še najti. Na državno prvenstvo, se je prvič uvrstila že leta 1977, potem ko je premagala .svoje tekmice na regionalnem in republiškem tekmovanju. Potem je tri leta zapored dosegla drugofnesto. Dve loti odmora gre na račun treh otrok in obilice dela na kmetiji moževih staršev v Vinici pri Smarjeti in na srednji kmetijski ■ šoli pod Trško goro, kjer je zaposlena kot inštruktorica za praktični pouk živinoreje.
Ce pa zapišemo še to, da ob delu Slavka uspešno nadaljuje študij na višji agronomski šoli v Mariboru, je vrnitev na »prestol" najboljše trak-toristke prijetno presenečenje.
»Sodelovanje na takem tekmovanju je velika čast in priznanje. Med seboj se pomerimo res najboljši.
Zame je še važnejše, da si med seboj izmenjujemo izkušnje in da se drug od drugega kaj naučimo," je povedala naša sogovornica, ena redkih traktoristk, ki si je prislužila tudi navišje priznanje Titove brazde.
Mnoge bo zanimalo, kako poteka tekmovanje. Dekleta in žene nič
lažje ne pridejo do medalje kot moški. Odgovoriti morajo na 60 testnih vprašanj, kjer je potrebno veliko vedeti o traktorjih, o njegovih priključkih in vamejn delu z njimi.
Seveda pa morajo veliko vedeti tudi o samoupravnih odnosih v delovnih organizacijah, o prometu in še o čem drugem. Pomemben del pa je
oranje. O tem meni Slavka naslednje: »Kakovost oranja je v največji meri odvisna od naravnave pluga.
Večkrat je med oranjem treba skočiti s pluga, pritrditi rezilo in naravnati pravilno globino oranja. Z dvo-
brazdnim plugom mora tekmovalec v eni uri zorati parcelo, dolgo 50 in široko 20 metrov. Najpomembnejše pri oranju je odpiranje brazde, ki mora biti čimbolj ravna. Težje je zapiranje brazde, saj mora tekmovalec preorati že zorano njivo. Zaključek oranja mora biti čim ožji, čimbolj plitek in čist. Ce bi vse to v največji meri upoštevali vskodnevno na naših njivah, bi bil smisel takšnih tekmovanj še večji, kosanje traktoristov po naših njivah pa bi dalo večje pridelke.''
'	J.	PAVLIN
Rediti miši ali svinje?
Izvršni svet meni drugače kot »občutljivi" vaščani
KOCEV JE - »Ce hočemo vohati grroja, bomo lačni mesa," so pravilno ugotovili na zadnji seji izvršnega sveta občine Kočevje, ko so razpravljali o kmetijstvu v občini. (Res pa je tudi, da so najmanj lačni mesa tisti, ki sploh ne vohajo gnoja).
Šlo je za to, da bi v Kočevju kmetu Mlakarju ne dovolili širiti kmetije, kar je predlagala, oz. zahtevala tudi krajevna skupnost Kočevje. Njeno stališče je, naj bo kmet na-vasi, saj je vasi in zemlje ter kmetijskih objektov v neposredni bližini Kočevja dovolj.
Podobno stališče so zavzeli vaščani Rajndola. Bili so proti temu, da bi zasebnik uredil v že 15 let zapuščenem hlevu (v njem
so sc doslej redile le miši) rejo plemenski svinj. Na leto bi jih zredil 100 do 110 in jih prodajal kupcem iz občine, ki kupujejo zdaj pujske od raznih prekupčevalcev. Tudi Rajndolčani se boje smradu, kot trdijo oni; spet drugi pa sumijo, da bi radi raznesli še tisto iz opuščenega hleva, česar še niso.
Zaradi takih stališč občanov so občinske upravne službe ^name ra vale izdati odločbe, ki bi prepovedovale rejo obema zainteresiranima. Člani občinskega izvršnega sveta pa so soglasno sklenili, da je treba prošnjama kmetovalcev ugoditi. In prav je tako!
J. PRIMC
IZ NkŠIH OBČIN
Dinama dinar
PRI STANARINAH NEKAJ DOL2NIKOV
trgatve ne najbolj primemo iz->to: A. Bartelj)
bran čas. (Foto:
IZ NtkŠIH OBČIN
Zakaj ne bi SIS združevale investicijskega denarja
NOVO MESTO — Interesne skupnosti materialne proizvodnje so v novomeški občini v poltretjem letu porabile 216 milijonov dinarjev, kar je zelo malo v primerjavi s celotno porabo, pa vendar bodo proučevali možnosti, da bi prispevne stopnje še znižali, hkrati pa zmanjševali tudi režijo v teh skupnostih.
Razen skupnosti za varstvo pred požarom in delno komunalne skupnosti se vse interesne skupnosti materialne proizvodnje srečujejo s finačnimi težavami, ker ne dobivajo toliko sredstev, kot so planirale, predvsem zato, ker delovne organizacije, podpisnice sporazuma o temeljih planov, svojih obveznosti ne plačujejo. Nekateri kolektivi niti podpisali niso sporazuma, a dobrine iz uresničenih programov teh skupnosti vendarle izkoriščajo.
Ker je očitno, da srednjeročnih načrtov SIS materialne proizvodnje ne bo mogoče uresničiti, bi se morali čimprej dogovoriti, katere so prednostne naloge in naložbe, pomembne za vse občane. Ob pičlih sredstvih, posebno investicijskih, se dogaja, da vsaka interesna skupnost zase hrani na bančnem računu nekaj krajcarjev, ki nikomur dosti ne koristijo. Če bi interesne skupnosti investicijski dinar združevale za dogovorjene naloge, bi lahko vsaj nekoliko napredovali, pa še denar bi se obračal.
Obstaja tudi dodaten predlog, da bi sredstva, že dogovorjena za skupne akcije, še obračalo združeno delo, dokler ne pride do gradnje in plačila. Delovne organizacije, ki so denar dale, naj bi ga dobivale kot brezobrestno posojilo, dokler ga ne bi zares potrebovali v SIS.
Da pa se Novomeščani slabo odrežejo pri medrepubliških in regijskih uresničevanjih planov, so sami krivi. Delegati so v najboljšem primeru le prisotni, nimajo pa gradiva in planov, ki naj bi jih skušali spraviti v življenje.
R. B.
NOVO MESTO - Pred kratkim je imela prvo sejo komisija za usklaje-vnaje v interesnih skupnostih materialne proizvodnje in med drugim na osnovi podatkov ocenila, da plačevanje vodarine, elektrike, kanalščine poteka brez problemov, da pa je pri plačevanju stanarin v zadnjem času več dolžnikov. Trenutno je v skupnih sredstvih, ki se zbirajo iz stanarin, kar 12-odstotni izpad, stanovanjska skupnost pa bo vzroke analizirala in poročala izvršnemu svetu občinske skupščine.
RAZSTAVA DEL PARAPLEGIKOV
NOVO MESTO - V klubskih prostorih Doma starejših občanov v Šmihelu bodo v soboto, 22. oktobra, ob 9. uri odprli razstavo ročnih in likovnih del članov društva paraplegikov dolenjske regije. Ob otvoritvi razstave bo krajši kulturni program, zatem pa bo društvo imelo redni letni občni zbor. Razstava bo na ogled do 29. oktobra, vsak dan od 8. do 18. ure.
KRVODAJALSKA AKCUA V METLIKI - Republiški odbor Rdečega križa je prejšnji torek in sredo organiziral v Metliki redno krvodajalsko akcijo. Pozivu se je odzvalo okoli 240 krvodajalcev iz te belokranjske občine, povprečno pa je vsak dal tri decilitre krvi. Organizatorji pravijo, da je bilo včasih v Metliki toliko krvodajalcev v enem dnevu. Morda je manjšemu obisku kriv tudi zaradi
GETRTK0V INTERVJU
!*♦
Prelomnica v odkritosti
5	<►
O
NOVO MESTO - Nedavno 8. sejo CK ZKS je odlikovala kritična in ostra razprava, neprikri-vanje slabosti in pravega stanja.
Stvari je postavila na pravo mesto in izzvenela kot poziv k akciji. Kaj misli o njej novomeška članica CK ZKS Darja Colarič?
— Kaj lahko pričakujemo J \ od te seje v prihodnje?
„Prinesla je vrsto zaključkov, predlogov, zadolžitev. Seveda bo to treba konkretizirati po občinskih konferencah in osnovnih
organizacijah ter sprejeto tudi uresničiti. Stabilizacija nam
mora biti v vsakem primeru vodilo, naloga člana ZK, tega pa ne
„Ta seja je bila prelomnica v odkritosti. Vzpostavljen je bil neposreden dialog med člani CK in drugimi udeleženci. Seja je bila namreč razširjena s sekretarji aktivov neposrednih proizvajalcev. Mislim, da so prav ti pripomogli k tako odkritemu pogovoru, pa tudi sedanja gospodarska kriza ter prehodni obiski članov CK po osnovnih organizacijah ZK. Ljudje so kritizirali vrsto v praksi izjalovljenih zakonov in predpisov, zahtevali odgovore. Vrhovi pa so, nočem reči,
da branili, temveč pojasnjevali, da je to in to pač zakon. Vendar
Darja Colarič
bomo speljali, če ne bomo delali z ljudmi. Vsi moramo zavihati rokave, najprej pa pomesti vsak pred svojim pragom. Seveda pa morajo biti izpostavljeni, vodilni kadri vzor za vse! Poseben poudarek pa mislim, da je treba dati mladi generaciji, ki ji je treba dati možnost, zaupanje. Tega ni, čeprav nekdo pokaže sposobnost, odkritost Nešteto je razlogov, da mladi, naj bodo člani ZK ah ne, danes niso revolucionarni, čeprav naj bi bilo to že v njihovi naravi.1*
— Govor je bil tudi o odgovornosti. Tisto za deja- < J nja v preteklosti naj bi pustili pri miru“. Zakaj?
„Mishm, da je problem v tem, da bi morah o odgovornosti za nazaj razpravljati tisti, ki so bili in so še vedno na zelo odgovornih položajih. O tem bi najlažje razpravljah mladi, ki nimajo masla na glavi, v rokah pa žal ne podatkov. Pri tem bi dodala, da bi morah pomladiti vrhove, tudi zveznega. Ne verjamem, da je človek res vse življenje enako ustvarjalen.**
— Na seji ste govorili o ° tem, kako delavci v novo-meški občini odločajo o vse manjšem	deležu	dohod-	i
ka...
POZORNOST NAJBOLJŠIM — Traktoristi z območja novomeške občine, ki so na letošnjih tekmovanjih posegli po lovorikah v sam državni vrh, po sprejemu, ki ga je priredil zanje Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine. Poleg traktoristov so še predstavniki novomeške kmetijske zadruge, s katerimi jih veže tesno sodelovanje. (Foto: Slavko Dokl)
Prvi sprejem za traktoriste
Pozornost občine in organizacij do tekmovalcev
si moramo biti na jasnem npr. okrog prodaje za dinarje deviznega porekla, da je treba po zakonu vsaj nekaj prodati tudi za dinarje. In da so to sicer počeh, a so proizvode za dinarje dobivale le „vehke ribe“. Vse to prizadeva predvsem mladega človeka, mlado družino, ki je na začetku poti. R 18 morda je luksuz, a štedilnik, pralni stroj mora kupiti, plače pa tako kot funkcionar ne prejema v devi-zah.“
„Spodbudilo me je poročilo o polletnem gospodarjenju, ki dokazuje, da se oddaljujemo od tega, naj delavec odloča o vsem ustvarjenem dohodku, s tem pa tudi od samoupravljanja. Drugo vprašanje je zagotavljanje enostavne reprodukcije in uvoza repromateriala. Dobro, potreben je selektiven pristop k uvozu, toda o tem naj odločajo delavci, ne pa od združenega dela odtujena birokracija v repubhki in zvezi. “	*■
Z. LINDIČ-DRAGAS
NOVO MESTO - 14. oktobra je Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine, v navzočnosti Borisa Škedlja, predsednika občinske konference SZDL, in Lojzeta Ratajca, direktorja KZ Krka Novo mesto, in drugih odgovornih iz zadruge priredil sprejem za 6 traktoristov.
Vsekakor doslej ni bilo v navadi, da bi traktoristom prirejah sprejeme, tokrat pa se je pozornost družbe kmetijstvu izkazala tudi navzven. V novomeški občini je namreč več mlajših moških in žensk, ki so se na republiškem in zveznem traktorskem tekmovanju uvrstili med najboljše v državi.
V prisrčnem nagovoru je predsednik Dular izrazil Slavki Zalokar, Marinki Medle, Francu Judežu, Janezu Mikliču ter Francu Zalokraju in Francu Medletu prisrčno zahvalo in čestitke, nato pa jim v znak priznanja poklonil monografijo o Božidarju Jakcu.
Traktoristi, ki so se z dolenjskega območja prvič tako opazno povzpeli v sam jugoslovanski vrh, so menili,
VABLJENI NA ' STARI GRAD
Krajevna organizacija ZZB NOV Otočec pripravlja v soboto, 22. oktobra, ob 10. uri slovesnost z odkritjem spominske plošče 12 ustreljenim talcem pri Starem gradu. Vabljeni borci, aktivisti in krajani!
Očitki ne gradijo trgovin
NOVO MESTO — Celovito analizo o stanju in problematiki novomeške trgovine je prejšnji teden obravnaval izvršni svet občinske skupščine, dan prej so o tem razpravljali predstavniki trgovinskih delovnih organizacij, komiteja za družbeni razvoj in konference potrošnikov. Skupna ugotovitev je: mačehovski odnos do razvoja trgovine v prejšnjih letih se hudo maščuje, pa tudi trgovci niso brez „grehov“. O problematiki trgovine bo tekla razprava v občinski skupščini, zatem bo še javna razprava, da bi v danih razmerah našli rešitve, kajti tako kot doslej ne gre več.
Na območju novomeške občine organizacij in v preteklosti ni bilo za
prevozi pa
drugod, večkratni seveda dražijo.
Da so domači trgovci pred leti izrivali interesente za gradnjo trgovin od drugod, se občini zdaj tudi maščuje. Lep primer je Robna kuča Beograd, ki v Novo mesto ni mogla, nakar je postavila v Bihaču krasen
trgovinski objekt. Sodelovanja med trgovinskimi organizacijami doma je
zadnje čase nekaj več kot prejšnja a še vedno premalo. Zlasti pa
leta,
je trenutno 135 prodajaln; od teh jih ima Emona-Dolenjka 32, Mercator 21, novomeška zadruga 33, Novotehna 8, 24 pa je poslovnih enot, predvsem od drugod. Razen teh posluje v občini še 15 kioskov, poslujeta pa tudi dve zasebni prodajalni z zelenjavo. Da je trgovin občutno premalo, pove podatek, da pride na eno prodajalno v poprečju 421 ljudi, v šestih krajevnih skupnostih, kot so Birčna vas, Mirna peč, Orehovica, Stopiče in Drska,
razvoj trgovine dovolj posluha ne pri občinskih možeh in ne pri banki; trgovina je zdaj v položaju, ko komajda rentabilno posluje (prehrambne trgovine niti to ne več!), ni sposobna investirati, težave pa so tudi s kadri. Temu primeren je tudi odnos do kupca.
ga odjrade na eno prodajalno več
prebivalcev. Vsekakor je glede tega najbolj prizadeta mestna soseka Drska, kjer je za 3059 ljudi ena sama trgovina.
Dejstev, ki pričajo o močnem zaostajanju novomeške trgovine ne samo za slovenskim poprečjem, marveč tudi za občinami v soseski, je še cela vrsta; vse nove trgovine so zrasle z lastnimi sredstvi trgovinskih
Trgovina se srečuja z vse večjimi zahtevami po vlaganjih v proizvodnjo, Češ združite sredstva, včasih celo devize, sicer vam ne bomo zagotovili redne dobave blaga. Ker, je Novo mesto brez skladišč, je potrebno blago sproti dovažati od
so v izvršnem svetu menili, da gre slaba oskrba tudi na rovaš premajhnega sodelovanja trgovine s kmetijstvom. Tako se blago odpelje v Ljubljano, od tam pa ga spet vozijo nazaj.
Potrebno bo razjasniti še vrsto vprašanj, od smotrnosti sedanje organizacije vse trgovine do specializacije in drugih, ampak v izvUnem svetu se zavedajo, da so kritike na terenu hude in da po vseh besedičenjih in ugotavljanjih ni več časa za neplodne razprave. Novomeščani se glede trgovine na široko pogovarjajo in pričkajo, sosede pa gradijo.
RIA BAČER
Gneča pred vinsko kletjo
Kmetje so v metliško Vinsko klet pripeljali več grozdja kot so ga napovedali
NE OPREME NE USPOSOBLJENOSTI
NOVO MESTO - Vodnogospodarsko podjetje nima ne opreme in ne strokovnih kadrov, da bi lahko ukrepalo v primerih, kakršen je bil nedavno tega pri Beli cerkvi, ko se je po prometni nesreči bencin iz cisterne razlival po poljih in travnikih. Po nesreči so bili sicer predstavniki Vodnogospodarskega podjetja prisotni, kaj več pa od njih ni bilo koristi. Nimajo opreme in niso usposobljeni za reševanje v takih prime-' rih. Kaj pa, če bi se nesreča primerila kje na Krškem nolju, kije glavni vir pitne vode?
METLIKA - Trgatev žametne črnine se je v Beli krajini začela prejšnji četrtek. Po napovedih naj bi metliška Vinska klet dobila kakih 800 ton tega grozdja, vendar ga bo, sodeč po dosedanjih izkušnjah, ko je klet vedno dobila več grozdja, kot so ga kmetje prej najavili, tudi tokrat več. Brez žametne črnine je klet letos prevzela okoli 2.000 ton grozdja, torej bo vsega grozdja 2.800 ton ali več.
Prav zaradi tega, ker je v klet prišlo več grozdja, kot so ga napovedali, so morali pri modri frankinji revzem za en dan prekiniti, ker let ni zmogla takega navala. Upajo, da bo to za naprej dobra šola za vinogradnike, da ne bodo vsi skušali potrgati in oddati grozdja v nekaj dnevih. Tisti, ki so s trgatvijo malo
e
počakali, so grozdje oddali, ne da bi jim bilo treba čakati. Poleg tega pa ima tako grozdje tudi več sladkorja, kar se pozna tudi pri ceni. Na plantažah kmetijske zadruge so frankinjo začeli trgati šele takrat, ko so jo vsi drugi že potrgali. Povprečna sladkorna stopnja je znašala 79 do 91 stopinj evvchsleja, se pravi da je skoraj vse to grozdje primemo za vrhunsko kvaliteto vina, medtem ko je bilo takega grozdja zasebnih vinogradnikov le .13 odstotkov. Poleg tega tudi 24 starih milijonov dinarjev premije pri 60 tonah zadružnega grozdja nikakor ni zanemarljiva piat
tega vprašanja.
Izplen pa bo na 70 odstotkov, kar ugotavljajo
ilen pa bo letos slabši, računajo
tudi v drugih vinorodnih predelih Slovenije.
da je njihov uspeh tudi zasluga dobre organizacije in priprav na tekmovanja, ki jih je vodil inž. Žmavc iz zadruge, nato pa so sproščeno kramljali o oranju in velikem vplivu oranja na pridelek.
Zagotovo jim bo izkazana pozornost spodbuda za nadaljnje uspešno delo na polju, omeniti pa velja še, da sta bila med povabljenimi Zalokarjeva zakonca, Medletova pa brat in sestra.
R. B.
Novomeška občina v trgovini in oskrbi prebivalstva vse bolj zaostaja, občani kritizirajo, toda razen sestankovanja in analiz še ni obetov za resnejše spremembe
Suhi vodnjaki
V višinskih predelih metliške občine zmanjkuje vode — Glavna skrb je živina
JUGORJE - Izredno suha jesen je v krajih, ki nimajo vodovoda, izsušila že marsikateri vodnjak. Zlasti je vode zmanjkalo pri tistih hišah, kjer redijo več glav živine. Na Jugoiju je vode zmanjkalo štirim gospodarjem.
Niko Goleš: „Vsem, ki imamo nekaj glav živine, ob sušnih mesecih zmanjka vode.“
„Za vodo se je potem treba znajti, kakor veš in znaš,“ pravi Niko Goleš. ..Pripeljejo nam jo iz Metlike, Semiča, Novega mesta, od koder jo pač lahko najprej dobimo. Nazadnje smo jo dobili iz Metlike, ko v vodnjaku ni bilo več niti pet litrov vode. Sin Niko je vse dopoldne prosil po Metliki, da so nam jo pripeljali; vode manjka tudi v drugih vaseh, imajo samo eno cisterno in menda vozijo samo popoldne. Pripeljali so nam 4.000 litrov, kar stane tisočaka,
ni drago, da jo le dobimo. Prejšnji torek ponoči je močno deže-
valo in se je spet nateklo nekaj vode, tako da smo sedaj za nekaj časa dobri.**
Pri Goleševih redijo pet glav živine, imajo še prašiče in nekaj ovac. „Samo živina popije po 200 litrov vode na dan pa prašiči tudi nekaj, potrebujemo pa jo tudi mi za kuho, pranje. Pri naši hiši bi redili več živine, pa imamo ob hiši premalo prostora, da bi zgradili večji hlev, tudi gnoj-niščno jamo bi radi imeli večjo in nove svinjake. Kaže, da se bomo s sosedom dogovorili, da nam bo prodal toliko zemlje, kot jo potrebujemo za to. Imamo vse stroje in bi lahko redili več živine. Na kmetiji delava oba z ženo pa še sin, ki dela na terenu, nama pomaga ob prostem času."
Seveda bi le vodovod trajno rešil zagate z vodo v višinskih predelih metliške občine, vendar ne kaže, da bo ta zadeva kaj kmalu urejena. „Poleg vodovoda pa bi vaščani zelo radi dobili telefon. Sedaj imajo telefon samo v gostilni, mi bi pa radi, če ne drugega, vsaj eno javno telefonsko govorilnico,“ je povedal Goleš.
A. B.
Novomeška kronika
MESTNE NJIVE UREJAJO -Konec prejšnjega tedna je asfalter-ska skupina začela asfaltirati odsek ceste od vrha Mestnih njiv proti bodočemu pokopališču na vrhu hriba, kjer sicer ni dosti hiš. Hkrati so
začeli kopati zemljo v Lamutovi ulici, da bodo urejali škarpe. Sledi
tudi asfalt, za katerega se občani že
nekaj let potegujejo.
CENEJ
ENKRAT CENEJE — Avtomat s pijačami, nameščen v novi stavbi splošne bolnišnice, nudi kavo za i žetone, ki veljajo 15 dinarjev. Za isto ceno je ..gostinski robot** še1 vedno pripravljen dajati kokto ih čaj, to pa je domala še enkrat ceneje kot v lokalih.
Ena gospa je rekla, da v Mercatoijevi blagovnici v Ločni nudijo posebnost: če kupite testenine za juho v zavitkih, dobite zraven še meso. Ampak v živi obliki, ki leze ...
V času od 6. do 12. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Štine iz Zagrada - Mojco, Ljubica Ivanič iz Bubnjarcev - Damiija, Irena Metelko iz Kostanjevice — Lovra, Dragica Malešič iz Metlike -Marino, Irma Miketič iz Črnomlja -Dominika, Zdenka Hudorovac iz Srednje vasi - Natašo, Tatjana Nagode iz Sevnice - Natašo, Ana Janjac iz Metlike — Dražena, Dušanka Petrovič iz Črnomlja - Gorazda, Zinka Orešnik iz Kija — Angeliko, Stanka Adlešič iz Perudine - Ivana, Nevenka Weiss iz Črnomlja - Silva, Zora Kufner iz Orljakovega - Danijela, Milka Kramaršič s Sela - Erika, Diana Lužar s Sela pri Zburah -Boruta, Cvetka Čebular iz Sevnice -Damirja, Nada Šterk iz Površja -Jerneja, Jožica Šutar iz Cegelnice -Ireno, Terezija Štimfelj iz Zalovič -Ireno, Jožica Redek iz Šmarjete -Majo, Tatjana Cujnik iz Grobelj — Matjaža, Anica Stanko iz Drnovega - Matjaža, Vlasta Moškon s Senovega - Emo, Jožica Brili s Senovega -Dejana, Ljubica Kramarič iz Bubnjarcev - Snežano, Jasminka Črta-lič iz Brezovice - Marijo, Sonja Perše iz Zbur - Barbaro, Nervi Žugelj iz Otoka - Majo, Silva Bevc iz Dolenje vasi - deklico, Jolanda Žagar iz Črnomlja - dečka in Angelca Zagorc iz Orehovca - deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Soraja Mujič iz Ulice Ivana Roba 32 - Šejlo, Martina Makše s Ceste herojev 66 -Urško in Marija Blatnik s Partizanske 29 - Jerneja. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
METLIŠKI TVD PARTIZAN JE izvedel tečaj aerobike, ki je obsegal deset vaj, (rajale pa so šestdeset minut. Aerobično razpoloženi krajani so se urili vsak ponedeljek in sredo v osnovnošolski telovadnici Za tečaj je bilo treba odšteti 300 dinarjev, kar pa ni odvrnilo nikogar, ki bi rad hodil naokoli gibčen in vitek. Kot je bilo pričakovati, so se prijavile v glavnem ženske: moške je sram ali pa se jim krasno fučka, če jim visi malce trebuščka čez pas.
METLIŠKI ŽENSKI ROKOMETNI KLUB želi, da bi se mu pridružilo čim več deklet, navdušenih za igranje. V ta namen so imeli tudi test z učenkami srednje šole tekstilne usmeritve. Vodstvo kluba je namreč prepričano, da je med sto osemdesetimi učenkami najmanj deset takih, ki bi lahko tresle nasprotnikovo mrežo. Ženski rokomet doživlja v zadnjem času v Metliki pravi razcvet in prav to je najbrž tisto, kar bo privabilo v vrste rokometašic nove članice.
ŠPORTNA IGRIŠČA PRI BETI še niso do kraja urejena, končna dela opravljajo prav zdaj. V glavnem je treba opraviti vse ročno. Na pomoč so priskočile učenke srednje sole tekstilne usmeritve, delavci in mladinci iz Beti. Dela vodi in jih v glavnem tudi financira telesno kulturna skupnost, bolje rečeno njen tajnik Cveto Rus. Pričakovati je, da bo igrišče zgotovljeno v štirinajstih dneh. Na razpolago bo delavcem Beti, a tudi drugim Metličanom, ki jim je do razgibavanja.
PIONIRJI BODO KOLESARILI
METLIKA - V nedeljo ob 9. ur bo na metliški avtobusni postaj start občinskega kolesarskega tek movanja. Vozili bodo pionirji, pio
movanja. Vozili bodo pionirji, pio nirke in člani nad 15 let starosti Prvenstvo bo potekalo na krožn progi med postajo, Cesto bratstva ir enotnosti, Cesto XV. brigade ir nazaj na postajo.
4čE2
ENJSSa IiST
4«. (l.7ik,4/ «-C. v)hitu^i!a
Črnomaljski drobir
REZIJCI V PROIZVODNJO -Črnomaljskemu Gorenju primanjkuje v proizvodnji 7 delavcev, a ne smejo na novo zaposlovati, pa so se znašli^ dnigače. Ob tekočem traku so začeli delati tudi režijski delavci; vsak pride na vrsto trikrat na mesec. Da se dobro izkažejo, ni potrebno posebej poudarjati, saj v tozdu, kjer •zdelujejo kompresoije, dosegajo zastavljeni plan. Zaradi odsotnosti pa očitno ne trpi njihovo delo v pisar-
ČRNOMELJ BO LEPŠI - Da bo mesto v februarju ob občinskem prazniku, ko bodo hkrati praznovali “o* 40. obletnico prvega zasedanja *NOS, čim lepše, so začeli v Črnomlju migati že (ali šele? ) sedaj. Prepleskali bodo fasade ob glavni utici, na kar pa zaenkrat opozarjajo le zidarski odri. Pleskarji s kantami so bolj redki, če pa se bo nadaljevalo tako slabo vreme, kot se je napovedalo v začetku tega tedna, jih po gotovo še manj videti. Dolga lepa jesen je bila za nekatere očitno se prekratka.
Ribniški zobotrebci
.SUHI IZVIRI - Čeprav sodi Ribniška dolina med tista območja, kjer Je največ padavin, se zdaj celo Rib-rnca in drugi kraji otepajo s pomanj-njem vode. Dolgotrajna suša je naredila svoje. Šu huje pa je v rrrToovrtih krajih, kjer so izviri pre-susili in vode sploh ni. Gasilci so jo najprej začeli voziti v KS Sv. Gre-§?r’ zc&j pa še na Velike Poljane, vedno večja suša pa se ne pozna le PP. studencih, ampak tudi v žepih oceanov, saj imajo trgovine in go-“je vedno manj prometa.
NOZ NA IGRIŠČU - Med roko-Ijj i° teRm° Inles - Zamet je neki gledalec vrgel na igrišče nož, ki se je nalo zapičil na drugi strani dvorane v les. Se sreča, da sodniki tega niso opažih, saj bi bila klubska blagajna primemo olajšana z denarno kazni-J?> take primere pa seveda predvideni se drugi ukrepi, tudi zaprtje dvorane za določen čas. Kaže, da se rudi igrišča v nekdaj mirni Ribnici vse bolj spreminjajo v nevaren cir-
Drobne iz Kočevja
ŠKODA IN SREČA - Neuije v noči od 11. na 12. oktober je naredilo še največ škode na neobra-nem sadnem drevju. Hud veter je sadeže otresel in bodo zdaj dobri le. za žganjekuho. Dež pa nas je rešil velikih skrbi za pitno vodo, saj je spet oživil studence, odkoder se napaja tudi mestni vodovod.
ŽIVALI NISO NEUMNE - Bliža se dan mrtvih. Spet bodo na mrtvo ožeti žepi tistih, ki bodo kupovali cvetje in sveče, nekoliko ceneje pa jo bodo odnesli tisti, ki imajo cvetje doma. Cvetje, predvsem nageljne, na kočevskem pokopališču še vedno žro sme in jeleni. Temu pripomorejo „pametni“ obiskovalci grobov, ki si izrežejo v žično ograjo luknjo, da pridejo po bližnici na pokopališče. Divjad pa tudi ni neumna in gre po človeški sledi.
občan
vprašuje
medved
odgovarja
- Zakaj je zrasla v Mestnem logu tako debela koruza?
— Ker je v koruzi stala luč javne razsvetljave in je videla tasti tudi ponoči, medtem ko so občani tavali domov kar po temi.
Trebanjske iveri
ZA KULTURO NI ZANIMANJA
Zelo slabo je kabalo s prvo prireditvijo, ki jo je pripravilo Turistično društvo Mirna na Lanšprežu, vsaj do konca kulturnega sporeda. Ko pa je odo tega konec in se je začelo vse tisto, zaradi česar je „Dolenjc Dolenjca" vabil, to je pitje, je bilo tudi liudi dovolj.
POŽAR JE POKAZAL, KAJ BO ~ Nedavno je zagorelo v kantah za smeti pred poslovnimi prostori trebanjskih SIŠ. Ven sta skočila Stane Peček, strokovni delavec na kulturni skupnosti, in Tone Starc, strokovni sodelavec cestne skupnosti. Družno sta pogasila ogenj. Seveda so v Trebnjem takojci vzniknili komentarji, ceš da je to sodelovanje že plod bodočega združevanja strokovnih siužb, ko bo kultura na cesti, ceste Pa bomo gradili samo še v oblakih.
ŠENTRUPERT - Rejci piščancev kooperanti Emone Perutnine Zalog vsako leto priredijo izlet. Okoli 30 rejcev se je letos odločilo za izlet na Dolenjsko. V okviru izleta so se mudili tudi na obisku pri šentruper-škem rejcu piščancev Vinku Tomažinu.
IZ NNŠIH OBČIN
i Hilli
IZ NtkŠIH OBČIN
pn
j
Krupa rešila semiški vodovod
V semiški krajevni skupnosti že desetletje vsako poletje pomanjkanje pitne vode — Usahli izviri — Izgradnja vodovodnega sistema Krupa
SEMIČ — Prebivalci v krajevni skupnosti Semič in delno Petrovi vasi se več kot 10 let vsako poletje, a tudi zimo, če je sušna, srečujejo s pomanjkanjem vode. Razlog ni v morebitnih okvarah, temveč delno dotrajanem vodovodnem omrežju, neracionalni porabi pitne vode, zlasti pa v usahlih izvirih nad Semičem, odkoder črpajo vodo. Zato bo edina rešitev izgradnja vodovodnega sistema Krupa, prva faza del, ki bo veljala okrog 75 milijonov dinaijev, pa se bo začela še letos.
Od štirih izvirov, kolikor jih je napajalo semiški vodovod okrog leta 1900, ko je bil napeljan, danes v sušnem obdobju daje vodo le še eden, voda iz ostalih treh pa si je zaradi bližnjega bombardiranja med vojno in globinskega razstreljevanja tal v kamnolomih in med gradnjo partizanske magistrale poiskala pot
ODSLEJ REDNO ČIŠČENJE OBREŽU
ČRNOMELJ - Struge in obrežja vodotokov v črnomaljski občini so vse bolj zanemarjena. Prevelika zarast in odlaganje odpadkov preprečujeta normalen dotok vode, posledica tega pa je celo večje zamočvir-jenje kmetijskih zemljišč. Zato so pred kratkim v Črnomlju sprejeli odlok, ki določa obveznosti vseh upravljalcev, lastnikov oz. uporabnikov obrežnih zemljišč ob potokih in jarkih (razen reke Kolpe), da zemljišča redno čistijo in vzdržujejo. Le tako bodo, tudi s sodelovanjem pristojnih inšpekcijskih služb, preprečili erozijo kmetijskih površin in izboljšali varstvo človekovega okolja.
SPOSOJENO TRNJE
— O čemer ste vi sanjali nekoč, sanja narod danes.
(Iz Študenta)
— Pesimist:	stanje	našega
gospodarstva je strašno, slabše ne more biti. Optimist ga skuša pomiriti: je lahko, je lahko.
Branko Rokavec:nDavkaijem dam, kar jim pripada."
Spojlerje dela
Kadi in spojlerji iz poliestra so zelo iskani
ŠENTRUPERT - „Tisti denar, ki jim pripada, pač dam. In potem ne jadikujem, da so mi vse vzeli, kot to počno nekateri stanovski tovariši," pravi mladi obrtnik Brane Rokavec iz Šentruperta, ko govori o davkih.
V delavnici, ki si jo je uredil doma, izdeluje izdelke iz poliestra. To so vinogradniške kadi, električne omarice, spojlerji za kamione in podobni izdelki. V delavnici ima zaposlena dva delavca, svoje izdelke pa pospešuje Agrostroju, Elektronu iz Zagreba, Slovenija avtu iz Ljubljane in drugim. Skratka, posli so kar pestri. Toda še več poti kot za prodajo izdelkov je treba opraviti za nabavo materiala. Vse surovine za poliuretan so namreč uvožene, zato je težko priti do njih. Vsega namreč nikoli ne dobiš pri Cloiju v Medvodah, potrebno je skočiti tudi h Chro-mosu v Zagreb ah h Chemu v Ljubljano. Zato je Brane Rokavec veliko na poti.
„Seveda mi veliko pomaga tudi Obrtna zadruga Kočna iz Kamnika, kjer sodelujem že dve leti," pravi Rokavec in na vprašanje, zakaj ne gre raje v domačo zadrugo, odgovarja, da se je tam pač privadil, pa tudi zadovoljen je s poslovanjem. Za zdaj je povpraševanje po izdelkih še kar veliko, zlasti po spojleijih za tovornjake, kar je glede na stisko z nafto, še kako razumljivo. Pa tudi Rokavec je imel - obrt ima šele dve leti in pol - srečno roko pri izbiri izdelkov.
J. S.
v razpokah kraških tal. Tako je letošnje poletje steklo po semiških ceveh dve tretjini manj vode, kot bi
MLADI O NALOGAH
ČRNOMELJ - Pretekli ponedeljek je občinska konferenca ZSMS pripravila posvet sekretarjev in predsednikov osnovnih organizacij mla dine v občini. Beseda je tekla o gospodarjenju v občini, kjer so posvetili največ pozornosti uresničevanju občinske resolucije v prvem polletju letos. Dogovorili so se o delu osnovnih organizacij ob 40. obletnici zasedanja SNOS v Črnomlju ter o aktualnih nalogah v ZSMS.
je potrebovali; podnevi je imel vodo Semič, v večernih in nočnih urah pa okoliške vasi.
Po besedah Leona Jeleniča, direktorja Gokovega tozda Komunala iz Črnomlja, je dolgoročna rešitev za redno preskrbo z vodo gradnja vodovodnega sistema Krupa, saj so raziskave pokazale, da je v izviru te belokranjske reke dovolj vode. Poleg Semiča bi vododne cevi stekle še proti Metliki, Jugoiju, po potrebi tudi v Črnomelj. Prva faza del zajema gradnjo vodovodnega zajetja, črpalnice, rezervoarja in tlačnega cevovoda. Vzporedno s to gradnjo, za katero imajo pripravljeno vso dokumentacijo, odkupili pa so tudi zemljišča, bodo morali v semiški in petrovski krajevni skupnosti zamenjati 7,5 kilometra dotrajanih vodovodnih cevi ter urediti kanalizacijo in čistilno napravo v Semiču, za katero imajo že pripravljene vse načrte.
M. BEZEK
Družbenega varstva ne bo
Republiški pravobranilec samoupravljanja meni, da ni podlage za izrek takega ukrepa v SDSSS v Itasu
KOČEVJE - V prejšnji številki našega lista smo poročali, da bo občinski izvršni svet na prihodnjih sejah zborov občinske skupščine predlagal ukrep družbenega varstva v skupni delovni skupnosti strokovnih služb (SDSSS) v delovni organizaciji Itas Kočevje. Na sejah zborov, ki so bile v ponedeljek in torek, pa je izvršni svet svoj predlog umaknil.
Predlog sklepa so namreč medtem posredovali v presojo družbe-, nemu pravobranilcu samoupravljanja SRS, ki je ugotovil, da v tem primeru ni osnove za izrek začasnih ukrepov družbenega varstva, saj ni dokazov, da bi delavci v SDSSS Itas odločali v nasprotju s samoupravnimi splošnimi akti in zakonom. Torej ni dokazov za bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma za oškodovanje družbenih interesov.
Zbori občinske skupščine pa so nato osvojiti predloge izvršnega sve-
ta, da imenujejo Franca Rudla za v.d. individualnega poslovodnega organa za dobo 6 mesecev, potem da predlagajo delavskemu svetu Ita-sa, naj se sklene pogodba o delu za opravljanje svetovalnih del individualnemu poslovodnemu organu pri vodenju poslovanja v Itasu s Tonetom Čukom ter da predlagajo samoupravnim organom Itasa, da sprejmejo program ukrepov za dokončno ureditev težkega ekonomskega položaja, s katerim je potrebno doseči uresničitev zastavljenih proizvodnih programov in prilagoditi organizacijsko obliko delovne organizacije, ki naj kadrovsko in organizacijsko zagotavlja razvoj delovni organizaciji.
Že prej pa je izvršni svet sprejel tudi pogoje, ki jih Franc Rudi (pred več leti je bil tako kot Tone Čuk direktor te delovne organizacije Itas) postavil za sprejem te dolžnosti.
J. PRIMC
Kolikšen regres?
Tako med najvišjimi kot med najnižjimi so tisti, ki jim ne gre preveč dobro
KOČEVJE - Delegacija Trikona je vprašala, kolikšen regres za letni dopust so letos prejeli zaposleni v negospodarstvu. Delegatom bo podan na bližnji seji zborov občinske skupščine še nekoliko podrobnejši odgovor.
V gospodarstvu je bil najvišji povprečno izplačani znesek regresa na delavca prav v Trikonu in je znašal 5.076 din (izplačan je bil v razponu od 4.000 do 5.700 din). Po 5.000 din na delavca so izplačati še v Nami in GP Rudar, drugod pa povsod manj, najmanj v Avtu (Z 254 din), v LIK 2.300 din, ZKGP-KG 2.683 din, SAP-tozd Stojna 2.825 din in ZKGP-GG Z987 din. Ostale OZD — skupno so zbrali podatke za 28 - pa so izplačale regres nekje med temi skrajnostmi.
Nekoliko drugačno sliko dobimo, če upoštevamo vsa sredstva, uporabljena za letovanje na delavca (skupaj z regresom). Tak izračun pa postavi na prvo mesto Itas s 7.2Ž0 din, za njim sta Elektro in Melamin s po 6.095 din. Najmanj so izplačali v Liku (2.384 din) in ZKGP-KG (Z683 din), pod 4.000 din pa so izplačali še v SAP in Avtu.
Na področju negospodarstva so zbrani podatki za 21 služb oz. OZD. Delovne organizacije s področja negospodarstva namreč v glavnem nimajo svojih počitniških domov in prikolic, zato v veliki večini namenjajo vsa sredstva za regres. Zato bomo tu poročali le o skupno uporabljenih sredstvih na delavca (z regresom vred). Največ so izplačali povprečno v Vzgojnovarstvenem zavodu (7.752,45 din), sodniku za prekrške 7.000 din, upravni oigani občinske skupščine 6.616,50 din, v zdravstvenem domu 6.071,80 din in delavski univerzi 6.000 din. V Domu Dušana Remiha regresa sploh niso izplačali, ker niso imeli denatja; po manj kot 4.000 din na delavca so porabili za letovanje v Lekarni, SDK in osnovni šoli Kočevje, pri enoti sodišča 4.100 din, interni banki ZKGP 4.113 itd.
___________________________J. P.
KOMEMORACIJA ŽE V PETEK
RIBNICA - V petek, 28. oktobra, bo na osrednjem ribniškem pokopališču padlih partizanov žalna svečanost ob letošnjem dnevu mrtvih. Odhod vseh udeležencev svečanosti bo ob 15.30 izpred doma JLA. Udeležili se je bodo šolarji, vojaki, pevci, borci, vabljeni pa so tudi vsi drugi občani.
Smo kršilci in inšpektorji
Občani uničujejo po gostiščih, nato pa gostince kritizirajo zaradi nereda — Za tržni red odgovorna KS — Za inšpekcije manj denarja, kot bi ga moralo biti
RIBNICA - Tržnih inšpektoijev imamo veliko, na terenu pa ni čutiti nobenega. Gradbena inšpekcija izda dovoljenje za gradnjo drvarnice, graditelj nato zgradi stanovanje, pa nihče ne ukrepa. Gradbena inšpekcija tudi še po letu dni ne odgovori na vlogo.
gost pa naj bi ne bil le gost in kritik, ampak tudi inšpektor. prjmC
Tatjana Jakofčič: ,J)raga-tuška pionirska zadruga je povezana s krajani in združenim delom."
Učenci sami oskrbujejo šolsko kuhinjo
V Dragatušu deluje ena najstarejših pionirskih zadrug v Sloveniji
DRAGATUŠ - Pred 24 leti so se tudi v Dragatušu odzvali zvezni akciji, kije pozivala učence, naj na osnovnih šolah po
vzoru kmetijskih zadrug ustano-
.......................... Ti'
>larji
voljno, plačevali so članarino, že
vijo pionirske zadruge. Takrat so šolarji včlanjevali prosto-
prvo leto pa so posejali pšenico, posadili krompir, imeli čebele ter na Tanči gori uredili nasad višenj in orehov. Vključili so se v tekmovanje mladih zadružnikov in pionirskih odredov Slovenije.
Po petih letih je delo nekoliko zamrlo, znova pa je zaživelo leta 1971. Začeli so saditi sadno drevje, okrasno grmičevje, vzgajati povrtnine, se udeleževati jugoslovanskih in pozneje slovenskih zborov pionirjev - zadružnikov, s katerih so se vračali s plaketami in priznanji.
Danes • okviru dragatuške pionirske zadruge „ Belokranjsko polje", ene naj starejših v Sloveniji, deluje 7 sekcij: proizvodnja hrane, cvetličarstvo, sadja- tvo,
folklora, vezenje, kvačkanje in pletenje, pionirska hranilnica. Največjo pozornost namenjajo
proizvodnemu delu, v katerega je vključenih vseh 150 učencev. Vsak razred ima zelenjavno gredico, vzdržujejo šolski sadovnjak. „Osnovna preskrba šolske kuhinje so prav kmetijski pridelki naših učencev, zato imamo zelo poceni kosila, le po 30 dinarjev," je pohvalila mlade zadružnike mentorica pionirske zadruge Tatjana Jakofčič ter poudarila, da pridelajo toliko, da del pridelkov celo prodajo, kot kooperanti pa sodelujejo tudi z Belsadom. Denar porabijo za umetna gnojila.
• „Na pomoč nam je priskočila dragatuška kmetijska zadruga, ki nam je brezplačno odstopila zemljišče ob šoli, zorala in pognojila njivo ter dala same," pravi zadovoljno Jakofčičeva. Lani so se zaradi obojestranske pomoči prvič tesneje povezali tudi s kmeti.
B. M.
V Ribnici prodajajo sadje in zelenjavo na cesti namesto v kiosku. V trgovinah, gostilnah in bifejih je nered, umazanija itd. Nimamo servisov (ključavničarskih, zidarskih itd.), zato se poslužujemo šušmarjev vsi, tudi inšpektorji."
PREDSTAVILI SO „SREČANJA“
MOKRONOG - Tu so pred kratkim predstavili letošnjo številko pionirske revije „Srečanja“, ki so jo v počastitev dneva pionirjev izdali ZKO, kulturna in izobraževalna skupnost trebanjske občine ter zavod VIO. Kot recitatoiji so nastopili člani trebanjskega kulturnega društva Pavla Golie, sodeloval pa je tudi kantavtor Tomaž Domicelj. V „Sre-čanjih", ki so izšla v nakladi 1200 izvodov, sodeluje 24 mladih avtorjev iz vseh petih osnovnih šol v trebanjski občini.
PRIPRAVILI 2000 KUBIKOV LESA
TREBNJE - TOK GG Trebnje je tudi letos poskrbelo, da bo na trgu dovolj drv. Za Trebanjce so jih že pripravili 350 kubičnih metrov, na zalogi za te potrebe pa jih imajo še 200 kubičnih metrov. Sicer pa veliko lesa prodajo tudi Celulozi v Krškem, Meblu v Novi Gorici in drugam. Letos so pripravili vsega skupaj 2000 kubikov lesa, od katerega večji del je šel v predelavo v Celulozo in za iverice.
To je delček iz razprave delegata KS Ribnica na zadnji seji zbora KS in zbora združenega dela občinske skupščine Ribnica, ko so bila na dnevnem redu poročila o delu inšpekcijskih služb.
Odgovor vodje oddelka inšpekcijskih služb občin Kočevje in Ribnica je bil, da tržna, sanitarna in veterinarska inšpekcija delajo po novem tudi ob petkih popoldne in sobotah.
Res pa je, da z ozirom na prispevek sofmansiranja delajo za ribniško občino le dva dni v tednu. Od tega odpade en dan za delo na terenu, drugi dan pa na delo v pisarni, ker pa v ribniški občini ni primernih pisarniških prostorov, opravijo to delo v Kočevju.
Delo gradbene in še nekaterih inšpekcij opravlja za to območje Mestna uprava za inšpekcijske službe Ljubljana. Delovno mesto pri oddelku v Kočevju bo zasedeno, ko bosta obe občini zagotovili za to delovno mesto denar, saj bo šele takrat možno razpisati delovno mesto.
Kar se tiče reda in nereda v trgovinah in predvsem še gostiščih, pa je treba povedati, da čistilka ne more biti stalno v lokalu in da so predvsem gostinci družbenega sektorja veliki reveži. Gostje režejo sedeže, s čiki zažigajo prte, kradejo v sanitarijah pipe in celo školjke, razbijajo ploščice itd. Vsega tega ne počno gostinci, ampak gostje, ki potem kritizirajo gostince. Vsak
SREČANJE OB JUBILEJU — Na fotografiji so tovarišice, ki so včasih delale v ribniškem vrtcu. Nekatere so tu dočakale tudi upokojitev. (Foto: Glavonjič)
Vrtec star trideset let
Ob 30-letnici organiziranega otroškega varstva v Ribnici — Uspel referendum še obeta
RIBNICA -	1. septembra
1953 je bil v Ribnici na pobudo AFŽ odprt prvi oddelek otroškega vrtca, ki je štel 31 otrok, vodila pa ga je Mara Koprivec. Danes, trideset let kasneje, ima vzgojnovarstveni zavod Majde Šilc v Ribnici 9 oddelkov, v katerih je v varstvu 213 otrok.
Leta 1967 je bil odprt tudi prvi oddelek male šole, ki jo je obiskovalo 48 otrok. Zanimanje za varstvo otrok še posebno narašča odleta 1970 dalje, ko seje zaposlovalo vedno več mater. Zato je bilo potrebno širiti tudi prostore za otroško varstvo. S sredstvi samoprispevka je bila v letu 1976 dograjena prva faza novega vrtca, v katerem je prostora za 6 oddelkov otrok, v njem pa je še kuhinja z zmogljivostjo 900 obrokov dnevno.
V letu 1979 so odprli somi oddelek. V vseh oddelkih so imeli v varstvu po 30 odst več otrok, kot so dovoljevali noma-tivi, zato so v letu 1981 na pobudo sveta staršev odprli še deveti oddelek.
Zanimanje za varstvo otrok pa še vedno narašča. Precej otrokom morajo odkloniti varstvo. Zato so se starši razveselili vesti, da je novi referendum za samoprispevek uspel. Z zbranim denarjem bodo namreč med drugim zgradili nov vrtec v Sodražici, v Ribnici pa bodo nadaljevali drugo fazo gradnje vrtca.
To je nekaj misli z nedavne proslave ob 30-letnici organiziranega varstva otrok v Ribnici, oz. sploh vse predšolske dejavnosti.
M. GLAVONJIČ
Št. 42 (1784) 20. oktobra 1983
DOLENJSKI LIST
5
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
ii
Mrki v Posavju krajši kot pa na Dolenjskem
BRESTANICA — Nedavni mrk v Posavju in na ožjem Dolenjskem je sprožil plaz govoric, tudi zlonamernih, o vzrokih razmeroma dolgega izpada električne energije 4. oktobra, ko je ob 19.01 prišlo do električnega preboja tokovnega merilnega transformatorja. V stikališču 110 kV Elektrarne Brestanica je namreč povsem razpadel električni sistem na območju, ki ga napaja to stikališče. Zakaj je Posavje ostalo v temi „le“ 39 minut, Dolenjska pa kar uro in 16 minut, smo skušali zvedeti v brestaniški elektrarni.
„Preboj je povsem uničil tokovni merilni transformator. Pri tem je tudi nastal požar manjših razmer, ker se je vnela papirna izolacija, prepojena z oljem razbitega transformatorja. Požar so gasilci elektrarne pogasili v četrt ure, poskrbeli za zavarovanje, ob 19.34 pa se je vzpostavilo napajanje vozlišča iz Samobora. Potreben čas za vzpostavitev napajanja je bil v glavnem porabljen za koordinacijo po telefonskih zvezah, ki so v tem primeru povsem odpovedale. Napajanje Krškega, Sevnice, Brežic m jedrske elektrarne je bilo vzpostavljeno do 19.40. Novomeško območje je pred raz-
i
Anton Glaser
i padom imelo porabo 65 mega-i vatov (običajno, če je dolenjska ; zanka zaprta in je v Jugoslaviji
■ normalno stanje, je ta poraba j okoli 35 MW!) in ga ni bilo ' mogoče napajati po vzpostavljeni liniji iz Samobora. Elektrarna je zato morala iti v obratovanje sporazumno z dispe-čerskim centrom Slovenije v Ljubljani. S potrebno koordi-
5 nacijo in zagoni vseh plinskih
■ blokov je bilo vzpostavljeno na-• pajanje Novega mesta ob 20.17. : Največji problem telefonskih 5 zvez je bil prav z Novim me-
■ stom, zato je bila tudi tolikšna : zakasnitev^je povedal vodja ob-: ratovanja EB Anton Glaser.
Zakaj delegati modro molčijo
Neznanje, slaba povezanost v KS, nejasna gradiva in nerazumevanje okolja
BREŽICE — Molk na sejah je slabo spričevalo delegatske razgledanosti in zavzetosti, zato pričakujejo v novi sezoni več posluha za izobraževanje. Odziv vodij in članov delegacij v brežiški občini do zdaj ni izpolnil pričakovanj, saj se jih je na primer letos od 287 vabljenih vodij delegacij udeleževalo izobraževanja le 153
Dva seminarja sta bila namenjena vodjem delegacij za zbor združenega in zbor krajevnih skupnosti, dva za področje socialnega varstva, po eden pa vodjem delegacij zdravstvene, izobraževalne, kulturne in telesno-kultume skupnosti.
Drugi krog izobraževanja je bil organiziran za člane delegacij zbora krajevnih skupnosti in skupščin SIS. Ti seminarji so bili slabše obiskani
Cenejšo prehrano
Pod čigavo streho bo ta težko pričakovana kuhinja, se še ne ve
BREŽICE - Zamisel o ureditvi obrata družbene prehrane je s podražitvijo gostinskih storitev znova oživela. Precej tovrstnih pobud je že zvodenelo in marsikatera obljuba je bila pozabljena.
Kaže, da tokrat ne bo ostalo le pri besedah. Na pobudo sveta skupnosti za cene in sekretariata za občo upravo se je za zadevo zavzel tudi izvršni s"et občinske skupščine in naročil komiteju za družbeno planiranje, naj oceni trenutno stanje družbene prehrane v delovnih kolektivih ter predlaga nove rešitve.
Obrat družbene prehrane bi lahko prevzela Emona Posavje — tozd Gostinstvo, Dijaški dom ali pa Slovin -Gostišče pri Gradu, kajti na novo investicijo ta hip ni mogoče misliti. Vlaganje v zidove najbrž tudi ni potrebno, saj niti sedanje zmogljivosti niso izkoriščene. Sicer pa bo take potrebe pokazala šele praksa. Na pamet je težko vnaprej prešteti abonente.
KRŠKI	PAPIRNIC ARJI
DOBRI ŠPORTNIKI
KRŠKO — Moška ekipa tovarne Djjuro Salaj je zmagala, tekmovalke pa so v skupni uvrstitvi na tradicionalnih športnih igrah slovenskih papimičaijev zasedle drugo mesto. Fantje so zmagali v namiznem tenisu, plavanju in šahu, drugi so bili v odbojki in kegljanju, tretji v streljanju in šesti v nogometu. Dekleta so bila druga v namiznem tenisu in kegljanju, četrta v odbojki in plavanju ter peta v streljanju.
kot seminarji za vodje. Vabljenih je bilo 313 delegatov. Odzvalo se jih je komaj 130 ali 42 odst. .V nekaterih KS jih je prišlo tretjino ali četrtino, drugod spet tri četrtine. Krivdo za slab obisk pripisuje koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri OK SZDL neprimernemu terminu, zato naj bi se v sezoni 1983/84 izogibali mesecem, ko je največ dela na polju in v vinogradih. Predhoden dogovor z delegati bo zagotovo omogočil izbiro najustreznejšega letnega časa.
Pasivnosti pa ne povzroča samo pomanjkljivo izobraževanje, ampak tudi slaba povezanost med delegacijami ter slabo sodelovanje delegacij z organi krajevnih skupnosti. Nekatere delegacije se v prvem letu mandata sploh niso sestale. Normalno delo delegacij ponekod onemogočajo denarne ovire, kajti sredstva za funkcioniranje delegatskega sistema v KS skoraj praviloma namenjajo za urejanje komunalij in druge potrebe. So pa tudi primeri, ko imajo delegati sitnosti, če bi radi šli na seje, in potem zaradi ljubega miru raje ostajajo doma. To se je dogajalo v Tovarni pohištva in pri Agroservisu v Brežicah ter v krški Celulozi.
Za molk na sejah SIS pa delegati sami krivijo tudi obsežna in zaplete-
no sestavljena gradiva, iz katerih ne morejo razbrati, za kaj gre. Pogrešajo tudi variantne predloge z ustreznimi pojasnili, čeprav so take zahteve že večkrat postavljali na sejah občinske skupščine.
J. TEPPEY
VEČ SPREJEMOV V ZK IN VEČ ČLANOV V ŠOLE
BREŽICE — Medobčinsko študijsko središče politične šole CK ŽKS Posavje namerava letos vključiti v že ustaljene oblike idejno-političnega usposabljanja vsaj 10 odst. članstva v regiji. Programe bodo posodobili in delno spremenili tudi metode dela. Vpeljali bodo več za predavatelje zahtevnejših oblik, zato so jih na tako delo pripravljali na nedavnem seminarju. Z boljšim izborom slušateljev in kvalitetnejšim delom predavateljskega kadra se v novi sezoni nadejajo poživitve dela v vrstah ZK in pomladitve njenega članstva. Zadnje leto so v Posavju sprejemali v Zvezo komunistov zelo malo novih članov, manj, kot jih je zapustilo organizacijo. Ta spodrsljaj nameravajo popraviti.
Do zdrave pitne vode s solidarnostjo
Prvi koraki napredka v zaostali gorjanski predel brežiške občine
MRZLAVA VAS - Zaselka Čcdem in Kamence v krajevni skupnosti Mrzlava vas sodita med najmanj razvite kraje gorjanskega območja. Prebivalci so sklenili zgraditi vsaj vodovodno omrežje in si tako olajšati skrb za pitno vodo. Ker pa sami tega ne zmorejo, so prosili za pomoč širšo skupnost. Upoštevajoč dejstvo, da je napeljava vodovoda v ta predel nadvse pomembna za splošni ljudski odpor, je izvršni svet občinske skupščine y Brežicah zaprosil Območno vodno skupnost Novo mesto, naj prispeva del sredstev, ki jih namenja sofinanciranju nalog s področja SLO. Pobuda krajanov zasluži vsestransko podporo in večje razumevanje do ljudi, ki so še pripravljeni ostati v teh odročnih krajih znotraj spominskega območja Žumberak -Gorjanci.
Štipendije že izplačane
Uspeli pogovori s posavskimi štipendisti
POSAVJE — Učenci, dijaki in študentje težko čakajo na denar. Pohvalno je zato, da so vse tri posavske skupnosti za zaposlovanje že redno izplačale štipendije.
Sredi meseca so bili v vseh treh občinskih središčih izredno dobro obiskani pogovori s štipendisti. Udeležilo se jih je okrog 1.500 mladih. Odbori za štipendiranje so že prej ob sodelovanju socialnih služb in tudi krajevnih skupnosti proučili letošnje vloge. V sevniški občini so od 491 vlog odobrili štipendije 418, v krški občini so od 572 ugodno rešili 511 prošenj, v Brežicah pa od 526 452.
Predstavniki izvršnih svetov in družbenopolitičnih organizacij vseh treh občin so orisali gospodarjenje in načrte. Da mlade to resnično zanima, so pokazala vprašanja. Odveč je bojazen, da bi zaradi večje porabe denarja za štipendije trpela osnovna dejavnost, npr. regresiranje prehrane. Tudi ni bilo niti ene kritike zaradi morebitnih napak pri lanskem izplačevanju štipendij, ki bo tudi letos teklo s pomočjo Ljubljanske banke.
Odbori za štipendiranje tudi poslej ne bodo brez dela. Ponovno se bodo sestali v začetku novembra, ko bodo pregledali sezname starih štipendistov, ki morda neupravičeno prejemajo štipendije.
A. Ž.
Kostanjevica praznuje
Bogat spored prireditev — Jutri komemoracija -Razstava del Franceta Kralja — Zbirka NOB
KOSTANJEVICA - Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Kostanjevice na Krki so ob 40-letnici streljanja talcev pripravile več prireditev. Od sobote, 8. oktobra, do danes se je zvrstilo streljanje na glinaste golobe, ki ga je v Poljanah v Krakovem pripravila domača lovska družina. Tudi šahovsko tekmovanje in turnir v malem nogometu, organiziralo ju je ko-stanjeviško športno društvo, je privabilo veliko moštev in posameznikov. Prejšnjo soboto, 15. oktobra, pa je Ribiška družina Kostanjevica v Slivju odprla ribnik. Ribiči bodo s krapi zalagali predvsem domače tržišče preko krške ribarnice. Poleg obilice udarniškega dela so ribiči ob svojih denarcih hvaležni tudi odzivnosti in pomoči Tovarne Djuro Salaj iz Krškega.
Jutri, 21. oktobra, ob 13. uri bo komemoracija na grobišču talcev, kjer bo sodelovala tudi senovska godba na pihala. V
novih prostorih Galerije Božidarja Jakca v gradu, kjer je imel poprej šivalnico Labod, nato pa svoje prostore še Iskra, bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del Franceta Kralja. Predstavili bodo celotni opus tega umetnika.
Na sobotni slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ob 10. uri v kulturnem domu bodo ob priložnostnem kulturnem programu mladine in Kosta-njeviškega okteta podelili bronasti priznanji OF, šest priznanj KS in dvoje plaket mesta Kostanjevice. Opoldne bodo v osnovni šoli Jožeta Goijupa odprli lokalno zbirko NOB, ki jo je uredil Posavski muzej iz Brežic ob pomoči domačih borcev, predvsem Jožeta Kuplenika in Fani Košak. -Ob 14. uri bo 3. tradicionalni tek po ulicah ..dolenjskih Benetk , v nedeljo pa še streljanje z zračno puško.“
P. P.
NA DALJŠI ROK RAZTEGNJENE INVESTICIJE
BREŽICE - Med objekti, ki bodo zgrajeni šele v naslednjem srednjeročnem obdobju, je tretja faza vozovnih delavnic Tozda za vzdrževanje voz v Dobovi, tovarna kovinske opreme DO Slovenija ceste - Tehnika, tovarna Pionirjevega tozda Togrel v Krški vasi ter objekti Iskre - tozd Ela in tozd Žarnice na Bizeljskem. Agraria Brežice bo tedaj izpeljala napovedane agromelioracijske posege, na Čatežu bo zgradila skladišče cvetja, v Dobovi trgovino in v Cerkljah mesnico. Nove investicije v povečanje zmogljivosti nameravajo izpeljati še Trimo in Beti v Dobovi, Petrolov tozd Gostinstvo na Čatežu (dodatna ležišča), Komunalno obrtno podjetje in Agroservis v Brežicah.
Prihodnje leto pa se v brežiški občini obeta dokončanje pričete izgradnje žitnih silosov, proizvodne hale tovarne prikolic IMV, druge faze vozovnih delavnic v Dobovi in razširitev peskokopa na Bizeljskem.
ASFALT NA GORJANSKI CESTI
OŠTRC - Vaščani so zbrali preko 800 tisočakov za 600 metrov asfaltne preproge na cesti proti Mohorju oziroma zaselku Avguštine. Veliko je bilo tudi udarniškega dela, za asfalt pa so prispevali še lastniki vikendov in kostanjeviška krajevna skupnost. Otvoritev posodobljene ceste na Gorjancih bo te dni.
Povsod so še notranje rezerve
Stabilizacijski program predvideva uvajanje druge in tretje izmene in spodbujanje izvozne proizvodnje — Pri reorganizacijah tudi premestitve, zlasti režijcev
KRŠKO — komisija za pripravo in izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v krški občini - vodi jo predsednik občinskega izvršnega sveta Vinko Bah — je pripravila osnutek načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini.
V vseh delovnih organizacijah bodo na podlagi usmeritev iz tega
Porodni krči rudnika na Blanci
Zapoznela poskusna proizvodnja je zamudila najugodnejšo sezono sklepanja pogodb — Cela vrsta težav že od vsega začetka, vendar tudi ohrabrujoči obeti
BLANCA - Mnogokrat pozabljena zelena knjiga o dolgoročnem razvoju Posavja govori o velikih količinah kremenčevega peska kot pomembne neizkoriščene surovine.
Konec letošnjega junija je pričel poskusno proizvodnjo Rudnik nekovin na Blanci. V javnosti je bilo več vprašanj, kaj je s tem rudnikom, postavljeno je bilo tudi delegatsko vprašanje v občinski skupščini.
Začetki pred leti so bili izredno skromni. Direktor Oton Sket omenja borih 420 tisočakov začetnega razpoložljivega denarja, medtem ko je samo projekt izgradnje takrat znašal 60 milijonov dinarjev. Poslu-žiti so se morali dolgotrajnega zbiranja denarja pri sovlagateljih; ko jim je to nekako uspelo, so se znašli pred podražitvami. To je požrlo
nadaljnjega pol leta časa, vmes je zapadla v nelikvidnost celo banka. Ko je letos že vse kazalo na zaključek del, so se gradbinci znašli pred velikimi težavami pri gradnji črpališča ob Savi. Morali so poiskati tretjo rešitev, čeprav sta prejšnja načrta pripravili dve ugledni hiši. Namesto v začetku aprila je bilo črpališče tehnološke vode za separacijo nare-t šele konec junija.
Žal so s tem zamudili najugodnejši čas, saj gradbinci sklepajo pogodbe za pesek pred samo gradbeno sezono v začetku leta.- Da bi novonastali rudnik ostal „nad vodo“,
morajo prodati vsaj 90.000 kubikov peska za gradbeno industrijo in gradbince nasploh. Ugodno je, daje zmogljivost separacije za 30 odst. večja, kot so napovedovali projekti. Letno proizvodnjo 100.000 kubikov zmorejo že v dveh izmenah in ne v treh, kot je bilo predvideno. Za premostitev obveznosti bi rudnik potreboval 15 milijonov dinarjev. Občinski izvršni svet je na zadnji seji podprl prizadevanje rudnika. ___________________A.ŽELEZNIK
• Kakovost čiščenja peska v blanški separaciji je tako dobra, da bi po starem jugoslovanskem standardu ustrezala celo za proizvodnjo stekla. Prav kot dobavitelj surovine za steklarje bi imel rudnik lepe možnosti.
načrta izdelali lasten načrt uresničevanja nalog in jih vgradili v letne, srednjeročne in dolgoročne plane. Med poglavitne naloge spada spodbujanje rasti proizvodnje, pri čemer naj bi v vseh okoljih poskrbeli zlasti za povečanje izvozne proizvodnje. Največ pričakujejo, ob že doseženih uspehih papime in celulozne industrije, od odprave ozkih grl v kovinskopredelovalni in tekstilni industriji, pot na tuje pa naj bi bolj ' utrli tudi nekaterim kmetijskim pridelkom, posebno sadju, jagodičevju in vrtninam.
Velike rezerve pri povečanju izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti vidijo v uvajanju druge in tretje izmene v Kovinarski, Sopu, Sigmatu in Tesu. Ne nameravajo se zaustaviti le pri ugotavljanju ozkih grl v proizvodnji, marveč bodo izdelali tudi povsem konkretne programe za odpravo lc-teh.
V vseh delovnih okoljih morajo proučiti razloge za slabo delovno učinkovitost, zlasti pri režijskih, strokovnih, pravno-upravnih delavcih, tehnologih in ekonomistih. Pri ustreznih reorganizacijah se ne bodo izogibali niti premestitvam delavcev
tja, kjer bodo lahko bolje izkoriščali svoje delovne sposobnosti. Vodstveni, strokovni in družbenopolitični delavci bodo morali v primeru neizpolnjevanja nalog in obveznosti in zavoljo neodgovornosti vzeti slovo od svojih stolčkov in se sprijazniti s tem, da se pri zamenjavi znajdejo bolj pri tleh.
V krški občini bodo preverili možnost oblikovanja razvojno raziskovalnih oddelkov v delovnih organizacijah ali za več sorodnih panog. Izkoristili pa naj bi vse možnosti boljšega sodelovanja na področju gospodarstva s pobratenimi in prijateljskimi občinami Litija, Baji-na Bašta in Obrigheim iz ZRN.
P. PERC
VRTELI 180 RAZLIČNIH FILMOV
KRŠKO — V Delavskem domu Edvarda Kardelja so lani na 230 predstavah občinstvu prikazali 180 različnih filmov. Menijo, da marsikakšen film prehitro „pobegne“ iz •Krškega, zato bodo poslej vrteli manj filmov, a dlje časa. Pripravljajo Združenje petih kinematografov v občini, ob tem pa razmišljajo o enotnem programu, o katerem naj bi svoje povedali tudi obiskovalci.
Novo v Brežicah
TOPOLI ALI PŠENICA? Zagovorniki kmetijstva ponovno sprašujejo, zakaj s topoli zasajene Vrbine ne bi spremenili v žitna polja. Pri tem seveda pozabljajo, da so vrbin-ske površine jeseni in spomladi večkrat pod vodo in da do zdaj še niso vzgojili pšenice, ki ji poplave ne škodujejo. Res pa je, da bi v brežiški občini lahko pridelali še veliko belega kruha, ko bo dokončan nasip na levem bregu Save od Brežic do Dobove in Rigonc. Tam še topolov ne bo treba podirati, ker jih ni.
VARČEVANJE NEKATERE BOLJ ZADENE — Casi, ko so mestni učitelji zavidali vaškim, se spet vračajo, odkar so učenci v centralni šoli natlačeni kot sardine v škatli. V Brežicah jih sedi v razredu povprečno po 32, kar pa pomeni, da jih je ponekod tudi 36, v okoliških šolah pa se povprečje giblje med 17 in 24 učencL Prav zares je laže učencem in učiteljem v majhnih oddelkih, kjer jim zakonski predpis ne more zagreniti vsakdanjika.
Krške novice
PLOČNIK LE ASFALTIRAN?
- Pisali smo že o zapletih pri gradnji pločnika od novega naselja Spodnji Grič do osnovne šole Milice Kerin v Leskovcu. Kot kaže, so se z lastniki zemljišč vendarle dogovorili, saj naj bi po besedah tajnika krške krajevne skupnosti Dušana Vladiča ml. te dni, najpozneje pa do 22. oktobra, končno položili asfaltno preprogo na pločnik ob Leskovški ulici. Če . bo to res, bomo pa še videli...
RIBARNICA IN TARATEKS SE BOSTA PRESELILA - Ni še dolgo tega, ko sta bili v Krškem odprti ribarnica in poslovalnica TarateKsa. Ureditev lokalov je terjala precej denarja. Zdaj pa je že na dlani, da se bosta ribarnica z Rese in Tarateks iz starega mestnega jedra prihodnjo spomlad preselila v novo tržnico. Ker so oboji za selitev menda že prej vedeli, bodo verjetno s seboj lahko poleg rib in konfekcije odpeljali še nekatere dele opreme ...
POSLUH ZDRUŽENEGA DELA
- Za 1200 metrov asfalta na Bučer-ci je okrog 60 krajanov prispevalo blizu 600 tisočakov, pomagali pa so tudi nekateri delovni kokektivi, kar v teh časih ni ravno pogost primer. Predračunska vrednost celotne naložbe je okoli 6 milijonov dinarjev, zato ostaja seveda levji delež bremena še vedno na plečih krajevne skupnosti.
OTROCI PRIVABLJAJO
STAREJŠE
KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica in čitalnica, ki skrbi za krško Galerijo, je sklenila odrasle seznaniti z obstojem galerije preko najmlajših. Najboljša priložnost za ta zanimiv in hvalevreden prijem je prav 7. grafični bienale jugoslovanskih otrok. Iz krškega vrtca se kar vrstijo obiski otrok; najprej se v knjižnici seznanijo s slikanico Svetlane Makarovič „Gal v Galeriji", zatem pa si gredo v galerijo ogledat grafične liste mladih likovnikov iz vse domovine. Malčki sprašujejo, za katero podobo je skrit škrat Gal, saj so iz slikanice zvedeli, da se čez dan skriva za razstavljenimi deli, ponoči pa sijih ogleduje. O doživetju pripovedujejo svojim domačim.
KROS ZA OBČINSKE NASLOVE
KRŠKO - V petek je OŠ Leskovec pripravila tekmovanje v krosu za občinske naslove, ki se ga je udeležilo kar 233 tekmovalcev. V kategoriji pionirk, letnik 1972, je zmagala Brnčičeva iz Kostanjevice, pri pionirjih pa Prelovšek (Krško). Pri letn-
iku 1971 je bila prva Koprcnikova, pri fantih pa Hrvatin, oba iz Kostanjevice, pn pionirkah, letnik 1970, je bila prva Penca iz Kostanjevice, med fanti pa Glazar iz Brestanice. Pri letniku 1969 je zmagala Žiberto-va (Krško), med fanti pa Divjak iz Kostanjevice.
Pri letniku 1968 je zmagal Miha-rič, letnikih 1966 in 1967 Žnidaršič, letnikih 1964 in 1965 Kajba, pri članih pa Omerza iz Leskovca.
J. ARH
[ Sevniški paberki
ZOBOZDRAVNICA V ŠOLI - V sevniški osnovni šoli Sava Kladnika so odprli zobno ordinacijo. Zobozdravnica Ljubica Knezič popravlja otrokom zobe kar v času pouka. Ugotovljenih je mnogo slabih zob. Temu vprašanju so zato dali poudarek na roditeljskem sestanku v ponedeljek.
V PARTIZANU HITIJO - Znano je, da bo letošnje praznovanje občinskega praznika potekalo v krajevni skupnosti Boštanj. Gasilci z marljivim delom opravljajo zadnja dela na večjem domu. Tudi boštanjski dom TVD Partizana spreminja videz. Zagotavljajo, da bo do praznovanja 12. novembra vse nared.
kultura
in
izobra-
ževanje
Mfr
M.
MntAmjJjbocr
ZAŠČITILI SMO LESNE OBLOGE
Naša šola je od zunaj na več mestih obložena z lesom. Ker je zaščita lesa že popustila, jo je bilo potrebno letos obnoviti. Dela smo * lotili sami. Vedno so se našli prostovoljci, ki so les barvali s sado-linom. Zaščitili smo tudi okenske okvirje, stavba je dobila lepši videz, s prostovoljnim delom pa smo prihranili šoli precej denarja.
SAMO PETELINC OŠ bratov Ribarjev Brežice
zasipavali smo jarek
. Učenci iz naše občine in vrstniki a nekaterih ljubljanskih šol smo se pmd kratkim udeležili delovne akcije v Selih-Šumberku. Orodje smo Popeljali s sabo, z veliko vnemo pa smo se lotili zasipavanja vodovodnega jarka. Delo nam je šlo dobro od rok in z opravljenim smo bili zadovoljni.
JOŽKO BRCAR OŠ Šentrupert
VESTI IZ MIRNE PEČI
Mirnopeški učenki Dušanka COLARIČ in Tanja GRABLJEV1C sta nam poslali dva prispevka. Prva piše o tem, da so imeli učenci 3. razreda sredi oktobra naravoslovni dan. Najprej so si ogledali daljnovode in transformator, nato pa so s pomočjo sestavljenke izdelali ventilator na ročni pogon, mlinsko kolo in voziček na baterije. Tanja pa poroča, da so drugošolci izvedli delovno akcijo. Pred domom kulture so okoli platan prekopali zemljo, populili plevel, pograbili listje in pometli asfalt.
V BISTRIŠKI LIKOVNI KOLONIJI
7. oktobra sem se s Francijem Preskaijem in mentorico tov. Jevšni-kovo udeležila likovne kolonije v Bistrici ob Sotli. Po kratkem kulturnem programu pred šolo, ki nosi ime po Titovi materi, smo izvedeli za motive risanja. Odločila sem se, da bom upodobila bistriško cerkev in okolico. Po risanju smo si ogledali hišo Titove sestrične Ane Kostanjšek, grad nad Podsredo in Svete gore, po razstavi naših izdelkov pa so najboljši prejeli priznanja. V koloniji so sodelovali tudi predstavniki pobratenih šol iz drugih republik.
IRENA PETROVIČ OŠ Koprivnica
Janezu Stupici v slovo
Res, naravno je umreti, kot je naravno biti rojen. Toda umreti mlad je nadvse tragično, ali kot je zapisal Plutarh: smrt mladega človeka je brodolom, smrt starega prihod v luko.
V soboto smo ob zahajajočem jesenskem soncu nemo stali na žu-žemberškem pokopališču. Poslavljali smo se od Janeza, kije končal svojo neizživeto življenjsko pot v 44. letu starosti. Nenadoma, brez resnega opozorila je prišel ta udarec. Del nas in naše mladosti je z njim legal v zevajočo jamo, od koder ni vrnitve.
Janez je bil del tiste iz vojnega razdejanja rojene in pomanjkanja vajene generacije, kije mislila, da bo v tečajih premaknila svet, če bo šla v šole, si nabrala znanja, se uveljavila z delom in ustvarjalnostjo. Vse se nam je zdelo uresničljivo v našem velikem idealizmu, dokler ni prišla manj navdušujoča vsakdanjost, v ka-
• teri se človek otepa z življenjem, kot sam ve in zna.
Janez se je izkazal že v osnovni šoli pa v novomeški gimnaziji in na medicinski fakulteti. Postal je zobozdravnik, eden redkih specialistov ortodontov. Dober zdravnik, je rekel vsakdo, ki je imel opraviti z njim. Priznanje so mu dali kolegi v . sekciji zdravniškega društva.
Za nas vrstnike je ostal stari Janez. Rad je prihajal v domači kraj, v naše skupno gnezdo, iz katerega smo se raztepli v svet, polni obetajočih pričakovanj. Na letošnje vsakoletno srečanje ga ni bilo. Pogrešali smo njegovo zadržano besedo, njegov smisel za nedolžno šalo in pikro
• ironijo, tako značilno za našega „dohtaija“. Izostanek smo mu zamerili, po krivici, saj nismo vedeli, da je z njim tako hudo in da nas noče bremeniti s svojimi bolezenskimi težavami.
Tako je odšel brez slovesa. Svojci so ostali brez sina, brata in strička, pacienti brez dobrega zdravnika, mi njegovi vrstniki, pa brez zvestega prijatelja. Vsem nam je v soboto pel sv. Roka zvon.
MARJAN LEGAN
60 iet Božidarja Flajšmana
Prejšnji teden je napolnil šestdeset let življenja znani Metličan Božidar Flajšman. Življenje jubilante’ hi je, lahko bi rekli, metliški
go
kli
original, je bilo' vsa povojna leta močno vpeto v javno življenje, saj smo ga srečevali kot aktivnega delavca pri Partizanu, pevskem zboru,
;odalnem orkestru, igralski in fol-omi skupini, pri gasilskem, turističnem in muzejskem društvu, Zvezi borcev, pogrebnem društvu in še drugje. Da ne pozabimo, daje bil na primer Flajšman med vodilnimi „metliškimi gadi“ pri pripravi treh velikih turistično folklornih pustovanj, ki so se v šestdesetih letih odvila v Metliki. Omenimo naj še, da se je Flajšman vrnil iz partizanov kot oficir, da je bil občinski odbornik in da je za svoje delo prejel vrsto javnih priznanj in odličij.
Nekaj pa je, kar je zlasti značilno za „našega Darčka“, namreč njegov humor in življenjski optimizem, s katerim je vseskozi bodril sebe in druge. Čeprav je preživljal tudi hude tegobe, saj je nedolgo tega izgubil nepozabno .življenjsko tovarišico, pa je skušal bolečino moško prenesti in še naprej' ohraniti vedrino. Za to vedrino in prijazno besedo, ki jo je privoščil vsakemu okoli sebe, pa so mu ljudje hvaležni. Naj bodo zato tudi njegova prihodnja leta čimbolj sončna in zdrava.	,
SLOVESNO NA DOLŽU — Leto dni je minilo, odkar so se prebivalci Dolža odločili za samostojno krajevno skupnost. Za prvo obletnico so pripravili na videz skromno, a po vsebini bogato proslavo, največ pa velja to, da so po pregledu dozdajšnjih uspehov in slabosti sklenili, da bodo delali še bolj zagnano. Spomnili so se tudi dogodkov med NOB in pred spomenikom položili venec. (Besedilo in foto: J. KOBE)
SPET SREČANJE PIŠOČIH
SEVNICA - Občinska Zveza kulturnih organizacij bo tudi ob letošnjem občinskem prazniku pripravila srečanje mladih literatov iz vse občine. Tudi tokrat bodo izdali bilten z deli sodelujočih. Sodelavci bodo prejeli pisana priznanja. Prijavijo se lahko mladi ustvarjalci, ki bivajo v sevniški občini, so tu zaposleni ali se še šolajo. V poštev pridejo vse literarne zvrsti Prispevke so zbirali do 15. oktobra.
RADOVIČ V MENTORJU
LJUBLJANA - V zadnji, sedmi številki „Mentorja“, mesečnika za vprašanje literature in mentorstva, ki ga izdaja ZKO Slovenije, je objavljenih tudi pet fotografij Bojana Radoviča, fotografa iz Novega mesta. Vse fotografije so nastale na letošnji nadaljevalni likovni koloniji, v novomeškem hotelu Metropol, na kateri je šest mladih slikarjev delalo pod vodstvom akademske kiparke Dube Sambolec.
f~
NEMŠKE RISBE
LJUBLJANA - Od torka, 18. oktobra, je v tukajšnji Modemi galeriji odprta razstava „Sodobna nemška risba“. Obiskovalci si bodo dela lahko ogledali do 13. novembra.
RAZSTAVA „JAME“
NOVO MESTO - V avli tukajšnjega Doma JLA bo do 25. oktobra na ogled bibliofilska izdaja „Jame“, znane pesnitve partizanskega pesnika Ivana Gorana Kovačiča, ki jc*je spomladi kupila Študijska knjižnica Mirana Jarca z denarno pomočjo nekaterih novomeških delovnih organizacij. Razstavljen je večji del od 42 listov z grafikami hrvaških Uk ovnih umetnikov Eda Murtiča in Čeda Priče, kolikor jih sestavlja bibliofil-sko izdajo. Razstavo so odprti v ponedeljek, 10. oktobra.
Stalna zbirka F. Kralja
Nova kulturna pridobitev za „dolenjske Benetke"
KOSTANJEVICA — Umetniškim zbirkam slovenskih ekspresionistov Jožeta Goijupa, Toneta Kralja in Božidaija Jakca se v okviru Galerije Božidar Jakac kot osrednje ustanove, ki je v celoti nastanjena pod streho tukajšnjega obnovljenega gradu, pridružuje zbirka še enega znamenitega ekspresionističnega umetnika, in sicer zbirka slikarskih in kiparskih del Franceta Kralja, brata Toneta Kralja. Prostore za to zbirko, ki jo bodo slovesno odprli jutri v počastitev kostanjeviškega krajevnega praznika, so pridobili s prenovo bivših grajskih kašč. Jutri bo zatem slovesnost še v kostanje-viški osnovni šoli, kjer bodo odpili lokalno razstavno zbirko NOB.
SILVESTER Z „ORKESTROM“ - Na petkovi otvoritvi razstave 6. svobodne slikarske akademije Krke v avli poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni je nastopil tudi črnomaljski glasbenik Silvester Mihelčič. S svojim „orkestrom“, kot nekateri imenujejo splet instrumentov, v katere se pretvarja njegova elektronska harmonika, je izvedel najnovejšo lastno skladbo, napisano na verze Valentina Polanška. (Foto: I. Zoran)
Dolenjska v oktobrskih barvah
Šesta svobodna slikarska akademija Krke končana — Stvaritve desetih udeležencev na razstavi v avli in drugih prostorih Krkine poslovne stavbe v Ločni
NOVO MESTO - V jesenske barve „oblečena“ Dolenjska je spet zapela pod čopiči likovnih umetnikov in od nje nadahnjeni in njej posvečeni „spevi“ so za več tednov na ogled v avli in drugih prostorih Krkine poslovne stavbe v Ločni.
Kar 73 slik, izdelanih v akvarelni
in drugih papirnih tehnikah, je na razstavi stvaritev, ki so nastale na letošnji, že šesti svobodni slikarski akademiji, kakor v Krki imenujejo to svojo tradicionalno likovno manifestacijo. Vsaka od teh slik predstavlja svojski pogled na dolenjsko pokrajino, kakor so jo, kopajočo se v oktobrskem soncu, doživljali njihovi avtorji. Čeprav je bila tema letošnje akademije „Človek in krajina", človeka skoroda ni na teh delih, tu in tam je razvidno in razpoznavno le
Kako nastaja grafični list
Na otvoritvi poučne razstave v Dolenjski galeriji obiskovalcem tudi praktično prikazali grafične postopke
NOVO MESTO - V Dolenjski galeriji bo do 3. novembra na ogled zanimiva Ukovno poučna razstava „Kako nastane grafični list“, ki so jo skupaj pripravili Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Dolenjski muzej. Z eksponatov obiskovalec lahko razbere celoten postopek, potreben, da umetnik na koncu dobi pričakovano grafiko. Temeljno opravilo pri tem je tako imenovano odtiskovanje, ki pride potem, ko je risba prenešena na grafično matrico. Matrice so iz različnih materialov, glede na te in sam postopek pa potem razlikujemo lesorez, jedkanico, litografijo, sitotisk in druge grafične zvrsti. Toda na razstavi so prikazani postopki za omenjene zvrsti in sicer skozi dela Štefana Galiča (barvni lesorez), Bogdana Borčiča (jedkanica), Gorazda Šefrana (litografija) in Zvesta Apollonia (barvni sitotisk) kot značilnih predstavnikov sodobne slovenske grafične umetnosti. Na otvoritvi razstave minuli petek -udeležili so se je tudi številni geodeti, ki so dva dni zborovali v Novem mestu — je zbranim o grafiki na splošno ter .še posebej o načinih grafičnih postopkov govoril prof. Marijan Tršar, študentje Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane pa so obiskovalcem praktično pokazali, kako nastanejo nekatere grafike.
delo njegovih rok. V glavnem, kot rečeno, prevladujejo krajinski motivi. V njih prepoznamo slikovite in za slikarje dražljive motive z bregov Krke med Žužemberkom in Otoč-
a Vsak od udeležencev je Krki kot organizatorju podaril po eno delo, štiri slike štirih avtorjev pa je Krka odkupila. Avtorji odkupljenih del so: Vida Slivniker — Belantič, Milan Rijavec, Tomaž Kržišnik in Janko Orač. Vsa druga dela na razstavi so naprodaj po ceni, navedeni v katalogu.
cem pa vse tja do Črmošnjic in Potov vrha, kjer je slikarske čopiče zamikala tako imenovana kmečka arhitektura oziroma, kot so nekateri imenovali svoje slike, vaška dediščina kot taka.
Na šesti svobodni slikarski akademiji so ustvarjali in razstavljajo: Peter Adamič (osem del), Enver Kaljanac (osem del), Tomaž Kržišnik (pet del), Kamilo Legat (devet del), Dušan Lehamar (osem del), Rafael Neme (šest del), Janko Orač (osem del), France Peršin (osem del), Milan Rijavec (osem del), Vida Slivniker — Belantič (pet del). Kot je na otvoritvi razstave minuli petek - na njej je Silvester Mihelčič iz
Črnomlja na elektronski harmoniki prvič izvajal svoje najnovejše glasbeno delo, napisano na verze koroškega pesnika Valentina Polanška (recitirala jih je Staša Vovk) - Poudaril umetnostni kritik Janez Mesesnel, se vsak od deseterice letošnjih udeležencev akademije predstavlja z razstavljenimi deli kot celovita osebnost s svojim načinom interpretacije doživljanja Dolenjske. Če so bile dosedanje akademije različno dobre ali uspešne - kot kmetove letine, kakor je dejal inž. Janez Bulc, ko je v imenu Krkinega kulturnega društva in galerijskega sveta obiskovalcem predstavil slikarje, potem je za letošnjo moč reči vsaj to, da je zelo ubrana in brez kvalitetno šibkega dela.
I. Z.
Nekaj o knjigi
Kaj bi mi vedeli o prednikih in kaj zanamci o nas, o tem, kaj nas v tem stoletju, v katerem živimo, pekli in kaj osrečuje, če bi tega eden drugemu ne znali ali ne mogli sporočiti. Bore malo ali celo nič, vsekakor pa manj, kot to lahko storimo s knjigami. V knjigah je vse, česar sije domislil ali dognal človeški um v dobrem in slabem pomenu. Knjiga je večen spomin.
Dandanes knjiga ni potrebna nič manj kot, denimo, v Trubarjevih časih. V mnogih ozirih celo bolj, zato je tudi vse več natisnjenih. V njih je znanje, so strnjena spoznanja, strokovne in poljudne razlage, v njih pa je tudi besedna umetnost, pripovedujoča o stiskah in radostih človeka, verujočega v svet, ki mora biti boljši od sedanjega.
V Jugoslaviji izide na leto na tisoče novih knjig. V Sloveniji manj kot tisoč. Odkar je knjiga zašla v kolesje poslabšanih gospodarskih razmer, se vse redkeje pojavlja. Zato pa je vsako leto dražja, čedalje manj dostopna bralčevemu žepu. Tudi knjižnice, kjer naj bi se dobilo vse, komajda še zmorejo moči za minimalno obnovo fondov. Namesto da bi tako imenovane normative dosegale, se jim odmikajo. To pa je v skrajni posledici samo voda na mlin tistim, ki jim ni do branja in kupujejo knjige kvečjemu za podlaganje omar, televizorjev in drugega domačega inventarja.
Na srečo pa se še ni zmanjšal krog ljudi, ki so jim knjige, take ali drugačne, neločljive življenjske sopotnice. Na te ljudi se tudi opira knjižna produkcija, v njihovem imenu in zanje tudi pisatelji nenehno zastavljajo pero.
Bo za knjigo kmalu ali sploh kdaj bolje? Se ji bo posrečilo otresti se težkih kamnov, ki jo, zlasti na Slovenskem, še vedno tako neusmiljeno tišče k tlom? Kdove. Vsekakor pa taka vprašanja zaslužijo vsaj nekaj pozornosti tudi v času, ki je sicer uradno odmetjen za praznik -mesec knjige. Ta se je ob koncu minulega tedna začel s slovesnostmi v Skopju in bo končan sredi novembra. Blišč bližnjega beograjskega knjižnega sejma, kot ene osrednjih manifestacij v tem času, grenkega spoznanja, da s knjigo kot duhovno dobrino pri nas še vedno ne ravnamo prav, ne bo mogel zasenčiti. L Z.
Kmalu pesniški plakati?
Ambiciozen načrt novomeškega literarnega kluba
NOVO MESTO - Literarni klub Dragotina Ketteja si je za novo sezono naložil dokaj ambiciozen načrt. Med drugim bo pripravil literarno esejistični zbornik in začel izdajati plakate s pesniškimi besedili. Uredniški odbor, skupen za obe ediciji, bo že naslednje dni zbral besedila za prvi pesniški plakat, ki naj bi izšel še letos, medtem ko bo gradivo za zbornik zbiral do konca novembra.
Ljudje z ribjimi usti
V Ljubljani razstava umetnosti Lepenskega Vira
LJUBLJANA - V Jakopičevem razstavišču bo do 14. novembra na ogled razstava ..Skrivnost umetnosti Lepenskega Vira“, ki sta jo Skupaj pripravila narodna muzeja iz Ljubljane in Beograda, slovesno pa so jo odprli minuli petek. Lepenski Vir v Džerdapu je znan kot najdišče umetniških spomenjkov do zdaj še neznane prazgodovinske kulture, stare kakih osem tisočletij. Odkrili so jih v letih 1963 do 1970, ko so pripravljali temelje za hidrocentralo. Seveda je najdišče zdaj že vrsto let poplavljeno.
Razstava je posvečana monumentalnim kamnitim skulpturam, ki so se pojavile okoli leta 6500 pred našim štetjem. Skulpture so bile sestavni del tako imenovane sakralne arhitekture, ikonografsko gledano pa posnemajo človeške in živalske like s tem, da je vodilni motiv človek - riba.
Kultura Lepenskega Vira sodi med najpomembnejša arheološka odkritja 20. stoletja na svetu. Kot rečeno, pa si strokovnjaki še niso na jasnem, kateremu ljudstvu bi to kulturo pripisali. V tej nepojas-njenosti je še poseben čar. Zanesljivo je namreč le to, da je bilo med 7. in 6. tisočletjem pred našim štetjem na bregovih Donave središče prazgodovinske kulture, ki na evropskih in azijskih tleh nima primera.
Na prvem jesenskem članskem sestanku minuli četrtek je beseda tekla tudi o drugih oblikah dejavnosti kluba, še posebej o takih, ki bi prispevale k popularizaciji tega kluba. Med slednje prav gotovo sodijo literarni nastopi članov in pogovori z njimi na prireditvah. Klub je namreč oblikoval več skupin svojih članov, ki so pripravljene nastopiti v delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih.
To je predvsem zunanji vidik dela, ki bo v klubu teklo po uvodoma omenjenem načrtu. Poleg tega bodo literati pripravljali predavanja in razprave o problemih pisanja oziroma literarnega snovanja, obravnavali zanimiva vprašanja, ki se zastavljajo ob knjigah esejistične vsebine, se odzivali na problematiko kulture in umetnosti, kakor se ta kaže v novih tokovih, itd. Z vsem tem in drugim, kar bo zapolnjevalo dnevne rede klubskih sestankov, se bodo literati tvorno vključili ne le v kulturno življenje novomeške občine in Dolenjske, ampak tudi prispevati kaj koristnega k oblikovanju kulturne politike.
Z otvoritvijo prenovljenega Doma kulture je tudi Literarni klub Dragotina Ketteja prišel do stalnih prostorov. To je za njegovo delo zelo pomembno, saj poslej tudi ni več vprašanje, kje se sestajati in kje kaj izvajti, temveč samo še, kdaj in kako to storiti. Članski sestanki bodo poslej ob četrtkih po 18. uri, in sicer predvsem v klubskih prostorih Doma kulture.
I. Z.
■ra
KS
42 (1784) 20. oktobra 1983
D0LEN
7
TELEVIZIJSKI SPORED^
21. X.
petek
8.5fl TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Angleščina, Odmor, Eugen Kumičič, Poročila 10.35 ODDAJA ŠOLSKE TV
10.55 VELIKA ŠOLSKA URA, prenos prireditve iz Kragujevca
17.15 POROČILA 17.20 CEZ TRI GORE: LJUBLJANSKI OKTET
17.55 MODRO POLETJE, oddaja iz španske nanizanke za otroke
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: NAŠ OTROK JE ZBOLEL, izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: SPET TRTE SO RODILE, dokumentarna oddaja
20.45 NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.00 TELEVIZIJSKI KVIZ 22.05 DNEVNIK
22.20 NOČNI KINO: BABILON XX, sovjetski film
V malo mesto pridejo predstavniki mlade sovjetske revolucije. V mestu je še veliko bogatašev, ki niso pripravljeni sprejeti nove družbene ureditve, zato se uprejo, rdeča armada pa upor kajpak zatre. Film, ki ga je zrežiral Ivan Mikolaitchouk, prikaže več zanimivih značajev, moti pa čmo-belo opredeljevanje posameznikov. Igrajo Lubov Politchouk, Ivan Mikolaitchouk, Les Surdak, Yaraslov Gavriluk, Ivan T. Litvinen-ko, Eaissa Nedachkovsaia in drugi.
17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Zgodbe za otroke - 18.15 Trikrat deset — 18.45 S pesmijo na ustnicah: Oj, Drvar, trikrat si 'gorel - 19.30 Dnevnik - 20.00 Kronika Bemusa — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Vidiki (dokumentarna oddaja) — 21.50 Tri (jugoslovanski film)
ZAGREB 1
17.30 Video strani - 17.40Poročila - 17.45 Zgodbe za otroke - 18.15 Koledar — 18.25 Kronika občine Reka — 18.45 Naša obramba —
19.30 Dnevnik — 20.00 Androsove tarče (oddaja iz ameriške nadaljevanke) — 20.50 Zabavnoglasbena oddaja - 21.35 Dnevnik - 21.50 Kulturni mozaik - 23.20 Poročila
22. X.
sobota
8.00 POROČILA
8.05 PEDENJŽEP, oddaja za otroke 8.35 Z BESEDO IN SLIKO: MLADENIČ IN VILA
8.50 MODRO KOT PISANO
9.20 MALI SVET: JUBILEJI V SRCIH MLADIH
9.50 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ZLATO, ameriška poljudnoznanstvena oddaja
10.45 OTROK IN PROMET: C AS RAZVOJA IN VAJE, izobraževalna oddaja
11.05 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: MRTVAŠKI PLES, dokumentarna oddaja
11.45 in 16.55 POROČILA
17.00 CIBONA: ZADAR, prenos košarkarske tekme
18.25 PLANET OPIC, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 KAVBOJ BREZ MIRU, ameriški film
V vesternu, ki so ga razglasili za enega najboljših filmov iz leta 1971, igrajo Peter Fonda, Werren Oates, Verna Bloom, Robert Pratt in še kdo, režiserske posle pa je opravil Peter Fonda in to po scenariju Alana Sharpa.
21.35 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.55 TEVETEKA: LETO 1959 ALI MLADINSKI PROGRAM, dokumentarna oddaja
22.55 POROČILA
17.00 Otroška predstava - 18.00 Kam gredo divje svinje - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo —
20.30 Poezija — 20.55 Poročila —
21.00 Feljton - 21.45 Športna sobota — 22.05 Lisice 20. stoletja (angleška dokumentarna oddaja)
ZAGREB 1
8.50 TV v šoli: Koledar, Poštni nabiralnik, Puškinova Bajka o ribiču in ribici, Eugen Kumičič, Šecesija na Hrvaškem, Poročila - 16.15 Sedem dni TV — 16.45 Poročila — 16.50 Koledar — 17.00 Cibona: Zadar (prenos košarkarske tekme) - 18.30 To je to (dokumentarna oddaja) -
19.30 Dnevnik - 20.00 Napad lahke konjenice (ameriški film) -21.55 Dnevnik — 22.10 Most generacij — 23.40 Poročila
23. X.
nedelja
9.25 POROČILA 9.30 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.20 MODRO POLETJE 10.50 FANTJE S HILL STREETA 11.40 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.55 GLASBENI ODER: LOLA NOVAKOVIČ
16.25 POROČILA
16.30 NAŠ KRAJ: KAPELA 16.45 ŠPORTNA POROČILA
17.00 DOMA PRED TEMO, ameriški film
19.10 RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 13. JULIJ, oddaja iz titograj-ske nadaljevanke
20.55 ŠPORTNI PREGLED
21.25 Z BESEDILI SREČKA KO-
SOVELA 21.55 POROČILA
15.30 Zvonovi, odprite (sovjetski film) — 16.45 Nedeljsko popoldne
— 18.55 Risanka — 19.30 Dnevnik
— 20.00 Umetnost interpretacije— 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Delavci na črno (oddaja iz angleške nadaljevanke)
24. X
ponedeljek
1
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Moije, Slovenščina, Naše igrišče, Književnost v NOB, Poročila 17.20 POROČILA 17.25 MODRO KOT PISANO 17.55 Človek in okolje: onesnaževanje MORJA, izobraževalna oddaja
18.15 SPEKTER: MORJE, ZAKLADNICA BOGASTVA, izobraže-
valna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 GLASBA ZA MLADE 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 A. Popovič: RAZVOJNA POT ŽNIDARJA BORA Televizijsko dramo po delu Aleksandra Popoviča je posnel Dejan Mijač. Pripoved teče o podeželskem krojaču, ki se nenadoma vzpenja po družbeni lestvici navzgor, a ker razen lepega govoričenja v njem ni drugih sposobnosti, propade zadruga lepil, ki jo vodi. Igrajo Bora Todorovič, Josip Tatič, Nikola Mi-
lič, Olga Spiridonovič in drugi.
21.15 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
22.15 DNEVNIK
17.25 Dnevnik — 17.45 Lutkovna komedija - 18.00 Vabilo na komedijo — 18.15 Živeti v družini — 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Telešport - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Življenje brez konca — 22.05 Dober večer (zabavnoglasbena oddaja)
25. X.
torek
8.50 TV V ŠOU: Koledar, Veliko pristanišče, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, LR Kitajska, Zanimivo potovanje, Poročila
14.10 ŠOLSKA TV: Ali sem dovolj radoveden, Poklici v rudarstvu
15.10 JUGOSLAVIJA: ZR NEMČIJA, prijateljska nogometna tekma
olimpijskih reprezentanc 17.45 POROČILA
17.50 Z BESEDO IN SLIKO: STOJAN IN T IT JANA
18.00 ANSAMBEL KOLO, folklorna oddaja
18.25 GORENJSKI OBZORNIK 18.40 AQUA, jugoslovanski kratki film
18.50 KNJIGA, kulturna oddaja 19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 E. J. Neuman: V TRETJEM RAJHU, oddaja iz ameriške nadalje-
20.50 AKTUALNA ODDAJA 21.35 PESEM GIBA: EVROPSKA MODERNA, baletna oddaja 21.55 DNEVNIK
17.25 Dnevnik - 17.45 Mali svet — 18.15 Cas knjige - 18.45 Gledalec urednik - 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert skupine Drugi način — 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Revolucija, ki traja (dokumentarna oddaja) - 21.30 Zagrebška panorama
26. X.
sreda
8.50 TV V ŠOLI: Koledar, Ali so levi pri tebi?, Od oljke do olja, Odmor, 5. državna konferenca, Narodni park Plitvice, Poročila 17.35 POROČILA
17.40 CICIBAN, DOBER DAN: NAŠ PISMONOŠA
17.55 MLADINSKI PEVSKI ZBORI
18.25 ZASAVSKI OBZORNIK
18.40 MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno skupnost
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: PORTRET POROČENE ŽENE, mehiški film On in ona v poprečnem zakonu. On je zadovoljen s službo v banki, ona pa želi nadaljevati študij. To njemu ni preveč všeč, ona pa vztraja, se po naključju zaplete z nekim študentom, mož jo spodi z doma. Žena se zaposli v neki knjigami in ko se nekega dne vrača z nakupovanja, jo napade neznanec. Gre za naključni umor iz koristoljubja ali za naklepni zločin? To vprašanje zastavlja dokaj socialno kritično obarvana pripoved, film pa premore tudi vrsto psiholoških poudarkov. Igrajo Patricia R. Espindola, Alma
Muriel, Gonzalo Vega, Emesto G. Cruz in še kdo, režiserske posle pa je po scenariju Alberta Bojorqueza opravil Daniel Lopez.
21.40 MINIATURE: MLINI OB KRKI
21.55 DNEVNIK
17.25 Dnevnik - 17.45 Grom -18.15 Vreme, klima, zdravje (izobraževalna oddaja) - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik -20.00 Športna sreda (o svetovnem prvenstvu v gimnastiki in prenos prijateljske nogometne tekme med Švico in Jugoslavijo) - 22.30 Dnevnik
27. X-
četrtek
8.50 TV V ŠOU: Koledar, Načrt rojstnega kraja, Mehkužci, Odmor, Živa bitja se hranijo, Misli s svojo
glavo, Poročila
16.30 ŠOLSKA TV: Ali sem dovolj radoveden, Poklici v rudarstvu
17.30 POROČIT A
17.35 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ŽIVALI, KI JIH NI NIHČE LJUBIL, ameriški poljudnoznanstveni film
18.25 DOLENJSKI OBZORNIK 18.40 MLADI ZA MLADE: PRAVI-
CA DO DELA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 TEDNIK
21.00 TARČE MIKEA ANDROSA, oddaja iz ameriške nadaljevanke 21.45 DNEVNIK
Izvozna ofenziva odpisanih
Tone Štrucelj, direktor konfekcijske skupnosti Beti, o težavah konfekcije in poti
iz zagate — Vse kapacitete v izvoz
Od okoli 1.800 zaposlenih v metliški Beti jih kar 1.000 dela v petih konfekcijskih temeljnih organizacijah te delovne organizacije. Konfekcijski tozdi ustvarijo približno polovico zunanje realizacije Beti O težavah, ki zadnja leta pestijo konfekcijo, o iskanju rešitev iz krize in o načrtih Betinih konfekcionarjev je tekla beseda s Tonetom Štrucljem, direktorjem konfekcijske skupnosti Beti
„Zaradi .notranje in zunanje gospodarske krize smo se konfekcio-naiji v zadnjem času znašli v zelo težkem stanju. Ob nerazumljivo naglem spreminjanju predpisov smo prišli do tega, da velja le: Reši se, kdor se more! Ker smo se v zadnjih dveh, treh letih morali tako na hitro prilagajati spreminjajočim se predpisom, je bilo vsako resno plansko delo nemogoče, še posebej velja to za dolgoročno planiranje.*1
— In kako se vi rešujete?
„Kljub tej težki situaciji, v katero smo zašli ne po svoji krivdi, ali pa prav zaradi nje je Beti prišla do nekega koncepta nadaljnjega razvoja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega, ko se je v Sloveniji v zvezi s tekstilno industrijo kar naprej govorilo o nujnosti prestrukturiranja, skratka, ko smo bili tekstilci nekako odpisani. Sedaj je pa ravno tekstil tista industrijska veja, ki lahko v teh razmerah kolikor toliko normalno dela in je tudi velik izvoznik. Za sedaj drugega kot dela nimamo, nimamo ne tradicije, ne tržišča, ne surovin, samo delo, in tega ne moremo kar tako odpisati. Na našem delu smo v Beti zasnovali naš Srednjeročni plan: tako rekoč vse naše kapacitete v izvoz, za potrebe domačega tržišča pa zaposliti kapacitete pri naših kooperantih, se pravi naših 1.000 šivilj naj bi delalo za izvoz, naši kooperanti pa za domače tržišče, seveda izključno naš, Betin program, naše kreacije, po merilih naše kvalitete."
— Zunanje tržišče je zelo zahtevno, kako se Beti znajde v hudi konkurenci?
„Beti že od vsega začetka izvaža, največ v Nemčijo - tudi tokrat smo izvažali, ko to ni bila nuja - tako da dobro poznamo zahteve zahodnega tržišča. Iz največjega nemškega prodajnega kataloga Quelle so nas opozorili, da bo prihodnje leto 20-letnica neprekinjenega sodelovanja z Beti. Katalog izide dvakrat na leto in prav v vsakem so številnim nemškim kupcem ponujali vsaj nekaj izdelkov Beti. K odločitvi, da vse naše kapacitete usmerimo v izvoz, pa sta pripomogla v glavnem dva razloga: pri nas nimamo tekstilnih
surovin, torej moramo vse kupiti zunaj, za to pa je treba zaslužiti devize; drugi razlog je cena konfekcijske minute. V Nemčiji je cena konfekcijske minute 0,40 — 0,45 marke, v Jugoslaviji, Portugalski in Španiji 0,15 - 0,18 marke, na Madžarskem in v Bolgariji pa 0,12 marke. Torej imamo tu precej možnosti, poleg tega pa imamo Slovenci še veliko prednost, ker spoštujemo dogovorjene roke. Spoštovanje dobavnega roka
Tone Štrucelj: „Na zahodnem tržišču imamo veliko možnosti zaradi ugodne cene in spoštovanja rokov.“
pa je za tujega kupca marsikdaj pomembnejše kot cena. Prednost so tudi dokaj dobre prometne zveze in relativna bližina."
- Kaj pa kvaliteta?
„Kvaliteta izdelave je odvisna
od strojev in tu ima prednost tisti proizvajalec, ki ima boljše, sodobnejše stroje. Pri nas se s tem, žal, ne moremo pohvaliti, saj zaradi težav in številnih omejitev ter prepovedi že štiri leta nismo uvozili skoraj nič nove opreme, razvoj na tem področju pa je zelo hiter, veljavo dobivajo specialni stroji, univerzalnih tako rekoč ni več. Morda je pri nas boljši odnos do dela, višja je zavest o nujnosti spoštovanja rokov, dogovorov. Značilnost zahodnega tržišča je, da se o teh stvareh ne pišejo pogodbe, tu mora držati dogovor. Med uglednimi nemškimi firmami, za katere Beti dela, so Triumph, Bleyle, Schisser, Head, Arena, Adidas. Za te firme lahko danes Beti dela, kolikor hoče."
- Vendar gre tu za večkrat kritizirani tako imenovani ,4ohn“ posel. ■
„Res je lohn posel treba kritizirati, kajti zanemaija lastno kreacijo, pušča proizvajalca v odvisnosti od naročnika, saj slednji lahko vedno prekine sodelovanje. Zato mi ta lohn posel jemljemo kot začasno rešitev in si pri tem prizadevamo, da razvijamo lastno kreacijo, ki jo tudi vedno bolj skušamo vriniti v naše ponudbe. Seveda tujega partneija pri lohn poslu prav nič ne zanima, kakšne stroje imamo, kakšna je naša oprema nasploh, ali se otepamo s težavami zaradi pomanjkanja elektrike in
druge energije. Beti ima sedaj 30 do 40 odst. kapacitet zasedenih z lohn poslom, delamo za kakih deset tujih firm, vsak naročnik pa ima seveda svoje zahteve in vsemu temu ugoditi je za vse, od šivilj do priprave in ostalih naših služb, zelo zahtevno in težko delo."
- Usmeritev je torej vse kapacitete Betine konfekcije v izvoz. Kateri kooperanti pa naj bi delali za domače tržišče?
„Sedaj v Dalmaciji in ostali Hrvaški ter Bosni okoli 250 ljudi dela za Beti, v začetku prihodnjega leta pa bo to število precej večje. Lep zgled dobrega sodelovanja je Vodičanka iz Vodic pri Šibeniku, kjer dela za Beti vseh 60 zaposlenih. Sodelovanje se je začelo na njihovo pobudo, naša je organizacija, stroji, kreacija. Dosedanje sodelovanje se je zelo obneslo in skupaj smo naredili program za 200 zaposlenih. Poudariti pa je treba, da tu ne gre za nikakršno izkoriščanje, da bi .ni za nas opravljali zgolj nekakšen lohn posel. Če v Vodičanki po naši krivdi ostanejo brez dela, dobijo polno plačo in po osmih mesecih sodelovanja imajo njihove šivilje vsaj take osebne dohodke kot naše."
- Kje so v konfekcijskih tozdih Beti še rezerve?
„Pri normativih dela ne moremo tako rekoč nič več prihraniti, pač pa je pomembnejša rezerva pri normativih materiala, se pravi, da ne znamo še dovolj dobro gospodariti z materialom, ki smo ga kupili s tako težko prisluženim denarjem. Beti porabi na leto za 100 starih milijard dinarjev materiala, za osebne dohodke potrebujemo 3,5 stare milijarde dinarjev na mesec; torej: 3,5-odstotni prihranek pri materialu pomeni enomesečne plače vseh v Beti zaposlenih."
- Katera je največja težava pri delu Betinih konfekcijskih temeljnih organizacij?
..Vsekakor preskrba z reprodukcijskimi materiali vseh vrst. Večje težave imamo celo pri preskrbi z vrečkami, zadrgami, sukancem, odpremnimi kartoni kot z našimi strateškimi reprodukcijskimi materiali. Marsikdaj imamo velike težave zaradi nerazumljivega administriranja na vseh ravneh, o čemer govori tudi še ne končana zgodba o ameriškem blagovnem kreditu - gre za 60 milijonov dolarjev - za uvoz bombaža, pri čemer naj bi bila tudi Beti dobila za milijon dolarjev bombaža. Beti kredit že odplačuje, čeprav ni, tako kot vsi ostali, dobila še niti kilograma bombaža. Žalostna zgodba se vleče že celo leto, krivi so nerazumljivi administrativni zapleti, tekstilna industrija pa plačuje nepotrebni davek."
A. BARTELJ
-1
*
\
\
\
\
\
\
\
S
\
\
\
\
s
[
[
\
l
s
\
s
(
t
I
t
Kako zajeziti poplavo nadur?
Nezaposlenim nadure odžirajo delovna mesta — Pol vseh v industriji
NOVO MESTO — Nadurno delo v novomeški občini nenehno narašča. Po podatkih službe za zaposlovanje znaša seštevek vseh nadur za letošnje prvo polletje več kot 604.000. Delo prek polnega delovnega časa je opravljalo blizu 13.000 delavcev oziroma vsak drugi zaposleni. Polovico vseh nadur so imeli v industriji.
Za nadurno delo navajajo najrazličnejše razloge. Približno 30 odst. ga je bilo zaradi bolniške ali drugih daljših odsotnosti delavcev. Zanimivo je, da je ponekod nadure izsilila slaba organizacija dela.
Več kot 15 odst. vseh nadur so opravili v negospodarskih dejavnostih. Po nekaterih podatkih je to več, kot znaša celoten delež zaposlenih v negospodarstvu. V zdravstvu so imeli od januarja do konca junija 43.700 nadur in toliko še vedno, čeprav so jih v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za petino. Šolskih nadur je bilo v tem času 37.400 ali približno toliko kot lani.
Seveda nadure tudi veliko stanejo. Samo gospodarstvo je moralo letos do konca junija zame izplačati 65,7 milijona dinarjev. To prav gotovo ni malo denarja, še zlasti, če pomislimo, koliko novih delavcev bi z njim lahko plačali. Se več pa bi jih, če bi zmanjšali pogodbeno delo, ki se tudi razcveta. Porast je razviden predvsem iz izdatkov, saj so samo gospodarske organizacije v letošnjem prvem polletju izplačale za tako delo nekaj nad 21 milijonov dinarjev ali še enkrat več kot lani v enakem obdobju.
Tačas je namreč iskalo delo (po avgustovskih podatkih) več kot 260
ljudi, med njimi nekaj nad 100 takih, ki so čakali na prvo zaposli-
tev. Med iskalci jih je bilo samo 113 nekvalificiranih. Zaskrbljuje pa tudi podatek, da je polovico letos zapcr slenih pripravnikov - šolanih ljudi — ali kakih 110 sprejetih na delo le za določen čas. Sodbo o zaposlovalnih razmerah pa si lahko ustvari vsakdo sam.
I. Z.
Končno šušmarji obdavčeni
V metliški občini zbrali porfatke j občanih, ki opravljajo obrtno dejavnost brez JovjIjenj _
METLIKA — Združeno delo in redni obrtniki v metliški občini ne morejo opraviti vseh obrtniških del, zato se je močno razpaslo šušmarstvo, ki so se mu končno odločili stopiti na prste. Tako je uprava za družbene prihodke s pomočjo medobčinskih inšpekcijskih služb, obrtnega združenja in postaje milice zbrala podatke o okrog 40 občanih, ki so občasno opravljali obrtno dejavnost brez ustreznega dovoljenja.
Na upravi za družbene prihodke menijo, da seznam še ni popoln, predvidevajo pa, da ga bodo dopolnili do sredine oktobra, ko bodo začeli postopek proti šušmarjem,
zaslišali pa bodo tudi občane, ki so tali naročniki del. Šušmarji bodo morah plačati davek za dela, za katera bo ugotovljeno, da so jih opravili, najmanjša osnova za odmero davka pa bo 25 odst od povprečnega bruto osebnega dohodka delavca v preteklem letu v Sloveniji, ki je delal v dejavnosti, kakršno je opravljal šušmar.
Kot je povedal načelnik uprave za družbene prihodke Martin Stubljar, namen akcije ni obdavčitev, saj bo na ta način priteklo le malo denarja, ampak opozorilo vsem tem občanom, naj bi legalizirali obrtno dejavnost ah pa z njo prenehali. Kar tri četrtine šušmarjev opravlja dela v gradbeništvu, prav teh obrtnikov pa v občini najbolj primanjkuje. Zato so mnogj navili cene.	B. M-
8
DOLENJSKI LIST
Št. 42 (1784) 20. oktobra 1983
Po številnih in dolgoletnih zapletih ter odlaganjih so v vili ..Zagorje” v Zagrebu postavili na ogled del umetniške zbirke enega najbolj zavzetih zbiralcev umetnin na svetu Anteja Topiča Mimare. V zbirki, ki bo po darovalčevi smrti prešla v last republike Hrvatske, so vrhunska imena svetovnega slikarstva in kiparstva. Lahko zapišemo, da ni mogoče nikjer v Jugoslaviji in malokje na svetu srečati na enem mestu tolikšne množice umetniških dragocenosti. Celotna zbirka (v vili „Zagorje”, nekdanji rezidenci predsednika Tita, je razstavljena le dvanajstina predmetov) je ocenjena na nekaj sto milijonov dolarjev, nekateri pa govore tudi o milijardah.
Na samem začetku razstave si je mogoče ogledati sliko Marije z Jezuščkom, tako imenovano Hodegitrio. Datirana je v prvo stoletje, v čas, kp so Marijo z otrokom komaj začeli slikati. Prvi naj bi tako Marijo upodobil sv. Luka. Ante Topič trdi, da je razstavljena Marija Lukovo delo. Prelepa je tudi Marija z Jezuščkom italijanskega slikarja Duccia di Buoninsegne iz 13. stoletja. Nato lahko na 30 slikah spremljamo razvoj italijanskega slikarstva. Srečamo imena Michelangela Buonarroti-ja, Raffaela Santija, Giorgionea da Castelfran-ca, Tiziana,	Paola	Veronesa, našega
novomeškega znanca Japoca Robustija Tintoretta, Michelangela Cavaraggia, tu so dela iz šole Sandra Botticellija itd.
Gledalec se mora naravnost prisiliti, da ne bere slavnih imen, ampak tudi gleda njihova dela. Seveda je marsikatera umetnina tudi avtorsko sporna, kar pa zadeve bistveno ne spremeni. Morebitni ponarejeni Tintoretto je* še vedno lep in vreden nekaj tisoč dolarjev.
Posebno mesto imajo na razstavi starejši španski slikarji. Na oglede so dela El Greca, Velazqueza, Bartoloma Murille in Francisca de Goye.
Posebno pozornost priteguje zbirka predmetov iz slonovine. Najzgodnejši primerek je britev nekega grškega kralja izpred našega štetja, prikaz pa končujejo predmeti, kot so žezla kralja Sigismunda ter šatulje in sablja zmagovalca nad Turki Jana Sobieskega.
Arheološki del razstave seže v paleolitik in
preko Egipta, Grčije in Etrurije prehaja do Rima in selitve narodov. Darovalec Mimara je posebno ponosen na precej veliko leseno volkuljo, za katero meni, da so jo izdelali v 4. stol. v Rimu. Zelo zanimivo skupino tvorijo tudi skulpture v marmorju, bronu, terakoti, ala-bastru in lesu, ki so razstavljene v pritličju „Zagorke”. Tu so dela Nicole Pisana in njegovega sina Giovannija, Andrea del Verrocchia, dvoje del pripisujejo'Michelange-lu, eno (portret Lorenca Velikega) pa Leonardu da Vinciju.
Nato pa spet ognjemet slavnih slikarskih imen. Flamci, Holandci, Nemci, Angleži in Francozi. Rembrandt van Rijn, Peter Paul Rubens, Rogier van der Weyden, Hieronymus Bosch, Hans Holbein ml., Thomas Gainsbo-rough, Georges de la Tour, Nicolas Poussin, Pierre Auguste Renoir, Edouard Manet, Vincent van Gogh in številni drugi.
Velika gneča je tudi ob zbirkah kitajske in japonske umetne obrti, vzhodnjaških preprog in umetniških predmetov iz stekla. Tu je brončeni kitajski konj z jezdecem iz časa dinastije Shang, znameniti kitajski porcelan nastopa v vseh fazah razvoja, cesarski pečati iz slonovine dinastije Šong, pečati iz žada dinastije Ming itd. Ob kitajskih predmetih so japonski, razlika v okusu umetnikov je tako še bolj očitna.
Topičeva zbirka umetniških predmetov iz stekla slovi po vsem svetu. Nadvse znan je stekleni bik s Krete, datirajo g^ v drugo tisočletje pred našim štetjem. Nič manj ni dragocen vrček iz steklene paste, ki so ga vlili, ko je bil na kraju, kjer danes stoje piramide, še pesek. Tu je tudi steklena Diirerjeva čaša z umetnikovim monogramom in letnico 1503. Še eno Diirerjevo čašo ima Mimara v zasebni zbirki v stanovanju na Gornjem gradu.
V vili „Zagorje” je predstavljenih 322 predmetov, kar je le del Topičevega darila, ki šteje 3864 umetnin. Seveda to ni vse, kar ima Ante Topič Mimara. V Salzburgu je v njegovem gradu še precej umetnin, med njimi slike Lore-nzettija, VVatteauja, Velazqueza in Diirerja. Tam je tudi brončena volkulja iz 7. stoletja pred našim štetjem, ki je edina te vrste na svetu. Ob njej je statua mladeniča, za katero ponujajo Topiču 6 milijonov dolarjev. Del Topičeve velikanske zbirke je tudi v Munchnu. Ocenjena je na 60 milijonov mark. Kaj bo z vsemi temi predmeti po Topičevi smrt), se ne ve. Poznavalci razmer se boje, da bodo ostale na tujem. Ante Topič Mimara se je namreč kar 10 let bojeval za postavitev republiki Hrvatski darovane zbirke. Vprašanje je, koliko moči in dobre volje mu je še ostalo.
MARJAN BAUER MILAN MARKELJ
Pierre — Auguste Renoir, KOPALKA
V neobvezen premislek
IS oo
O
a
•H
73
0) rv-M
O.®
P-H
cSr^ a>
d« > S S Ih
DVOJNE
OČI
Ste že kdaj opazili, kako različne metre in oči imamo novinarji ob presojanju domačih in tujih zadev? Precej svež in tipičen primer je poročanje o papeževem obisku na Dunaju. Nekatera naša sredstva javnega obveščanja je najbolj skrbelo, koliko je ta obisk stal (kot da bo šlo kaj iz našega žepa), ob imenu suverena samostojne države Vatikan, s katero imamo dobre in prijateljske odnose, so iz ustali izpod peresa naših uglednih novinarjev prihajali tudi izrazi, kot so „mešetarski blišč”, ,,gledališče z enim igralcem”, „cerkveni cirkus”, eden od avtorjev pa je celo iskal skupni imenovalec tudi za naključje, da sta Hitler in papež govorila na istem dunajskem trgu. Seveda ga ni našel.
Zdaj pa potegnite vzporednico in si zamislite, kaj se bi
zgodilo, če bi eden iz naše novinarske srenje zapisal, da je bila proslava v zgornjem Kašlju, na kateri je govoril ta ali oni ugledni tovariš, „gleda-lišče z enim igralcem”, „cirku-s” ali kaj podobnega iz že omenjene besedne orožarne. Nisem prepričan, če se bi novinar in odgovorni urednik po objavi lahko še kje zaposlila.
Takih primerov, kjer je domala vse tuje slabo, vse domače pa dobro, v naših sredstvih informiranja kar mrgoli. Tako so domače podražitve „komaj” 27-odstotne, medtem ko kar z nekakšnim z veseljem zapišemo, da v tej ali oni državi stavkajo, ker se je kruh podražil za nekaj fičnikov. Pred dnevi je imel članek o gospodarskem položaju neke dežele, ki nam je pofodila že prene-katero milijardo, tak naslov, da sem si drugo jutro komaj upal odpreti časopis, boječ
se, da je tisto gnilo državo čez noč pobralo. Doma pa se istočasno prepiramo, ali gre v Jugoslaviji za gospodarsko krizo ali „položaj s kriznimi elementi”.
Kolegica Alenka Puhar je pred leti na Gorjupovih dnevih požela velik aplavz, ko je povedala, da poznamo jugoslovanski novinarji tudi plešaste tuje ministre, domači pa so kar se da lasati in sploh najlepši. Seveda je vprašanje, koliko lahko kateregakoli ministra ocenjujemo po plešah, v vsakem primeru pa je veliko manj nevarno zapisati, da je nekdo plešast kot nesposoben. Žal je podobno kot z ministrskim videzom tudi na večini drugih področij.
Zdi se mi, da to jugoslovansko novinarsko precenjevanje in podcenjevanje ljudi, dogodkov, držav in sveta močno spominja na ravnanje naših sicervsegaspoštovanja vrednih prednikov, ki so se v strahu pred medvedom bali izgovoriti njegovo pravo ime in so mrcini raje rekli „tisti, ki je med”. Seveda je „tisti,ki je med” potem vdrl ali ne vdrl'v ovčji hlev ne glede na to, kako gaje kdo klical.
MARJAN BAUER
Aleksander Makedonski, eden največjih vojskovodij vseh časov, je silil svoje vojake k britju in striženju las. Vzrok niso bili estetski moti--vi, ampak skrb za večjo bojno sposobnost vojaštva. Kratko ostriženega in obritega vojaka je sovražnik veliko teže zgrabil za kocine in ga zaklal. Seveda pa Aleksander ni zmagoval šemo zaradi svojih lepo postriženih in obritih vojščakov.
Thomas Ovvens, 17-letni častilec punka iz Bostona, je najprej ukradel, nato pa. skušal prodati jazz trobento. Zalotili so ga zaradi pomanjkljive glasbene izobrazbe. Ko je trobento ponujal v stari- • narnici, je najprej rekel, da gre za klarinet, nato pa je nekoliko popustil in izjavil, da prodaja pozavno.
Skalpiranje so ..izumili” belci. Lasišče so snemali kot dokaz, da je Indijanec zares ubit, za vsak skalp so namreč oblasti plačale določeno nagrado. Prvi primer odkupa skalpa seže v leto 1725. V Dovru (bodoča ameriška zvezna država New Hamps-hire) se je oglasila skupina belcev in prinesla 12 indijanskih skalpov. Za kos so dobili po 10 funtov.
• -
V ameriškem slangu ima izraz „rat race” (tekma podgan) isti pomen kot pri nas „boj s komolci”. Zanimivo je, da so Rimljani prirejali prave tekme podgan, na katere so tudi stavili. Podgane so drvele za klobaso, ki jo je pred njimi vlekel konj z jezdecem.
Natanko 80 let po smrti francoskega kralja Ludvika XIV. se je do njegovega balzamiranega srca	nekako
dokopal presvetli	VVilliam
Buckland, dekan	sloveče
Westminstrske opatije. Pobožnemu možaku je bilo srce tako Všeč, da ga je kar pojedel. O okusu ne poročajo.
Ameriški meteorologi, ki 1 imajo radi statistiko, so iz- f računali, da pade na naš planet vsako minuto 960 milijonov ton vode v obliki dežja ali snega. Podatek je prišel prav neki tovarni, ki izdeluje dežnike.
•
Ameriška psihološka študija — objavili so jo na mic-higenski univerzi — dokazuje, da ženske, ki jim je pri srcu kuhanje, slabše šofirajo avto kot ženske, ki ljubijo matematiko
Sloviti ameriški arhitekt Frank Lloyd VVright je popolnoma pri zavesti predlagal, naj bi izselili.vse prebivalce Bostona, mesto pa, spremenili v mesto—muzej.
i
i
'/
II
i
i
i
8
VOJAŠKI KOTIČEK
TRDO
ŽIVLJENJE TANKISTOV
svojega časa zunaj tankov, oklepnih transporterjev in drugih oklepnih vozil. Tank potrebuje za vzdrževanje vsaj 8 ur na dan, kar pomeni pri štiričlanski posadki dve uri dela. Problemov je veliko: v zgoščeni štiridesetton-ski masi vozila je vsaj 6 sistemov, ki so nagnjeni k okvaram. Gosenice in njihovi mehanizmi so poglavje zase: po 1000 do 3000 prevoženih kilometrov se izrabijo. Vsi mehanizmi, ki so povezani s prenosom moči na gosenice, terjajo stalno preverjanje, mazanje ter zamenjavo obrabljenih delov. Isto velja za krmilni mehanizem, zavore in pogonski motor, ki dela pogosto v zelo težkih okoliščinah. at
Na funkcionalnost tanka in moštva močno vplivajo tudi klimatske in geografske razmere. Arktična zima ali puščavsko podnebje, vlažni tropski gozd, težko prehodni gorski tereni s slabimi komunikacijami — vse to se močno razlikuje od idealnega tankovskega manevrskega zemljišča v srednji Evropi.
Posadke tankov so med bojem zaprte v zelo majhnih prostorih. Da bi čelni in bočni preseki
Statistike dokazujejo, da je kar 25 odst. človeških izgub med tankisti nastalo tedaj,' ko so bili zunaj tankov. Tankisti prebijejo 90 odst.
tankov sodobnih konstrukcij bili kar najmanjši, so znižali višino tankov na 2,30 m. Sovjetski in francoski tanki so tako majhni, da njihove posadke izberejo tudi na temelju telesnih višin. Prednost imajo fantje nizke rasti. V Sovjetski ivezi izberejo tankiste med moškimi, ki so visoki manj kot 160 cm.
Delo tankista je naporno in zelo odgovorno. Tankovski stolp se vrti, glavni top ima dokaj hud trzaj, granate, ki tehtajo 25 kg in več, morajo naglo iz roke polnilca v topovski zaklep. Poškodbe med posadko niso redke — tudi če ne pride do boja. Voznik tanka je stisnjen-v majhen prostor na čelu tanka, iz katerega vidi le malo, in še to z velikim naporom. Prah in dim sta posebno poglavje. Tudi pri odprtem pokrovu je zunaj le voznikova glava.
Trije preostali tankisti so v tankovem stolpu. Topničar tanka sedi na majhnem sedežu zraven glavnega topa in pritiska lice ob instrumente, s katerimi določa razdaljo do cilja in elemente za streljanje topa. Kakovost sistemov za nadzorovanje ognja se med seboj
zeio razlikuje. Mnogi so zastareli in terjajo veliko izurjenost in spretnost. Poleg komandirja tanka je polnilec topa. V zelo omejenem prostoru mora prelagati dokaj težke granate.
Res je, da imajo sodobnejši tanki polnilne avtomate (T—64, T—72 in T—80) in zato le tri člane posadke, vendar se avtomati precej pogosto pokvarijo in je treba top ročno polniti.
Zmanjšanje števila posadke ima svoje pozitivne in negativne strani. Osem ur vzdrževalnega dela morajo namesto štirih opraviti trije možje. Tank je treba napolniti s strelivom in gorivom, kar terja uro časa. Večina tankov ima na zalogi celo tono streliva in prav toliko goriva. Usodno je lahko, čeobojegazmanjka v kritični fazi bitke
Izraelske izkusi med vojno leta 1973 so privedle do konstrukcije tanka „merkava”, ki ima na zadnji strani velika vrata. Vgradili sojih, da bi čim hitreje in.laže oskrbeli tank z vsem • potrebnim.
Komandir tanka v napadu precej tvega, saj mora zunaj oklepa na vrhu stolpa opazovati dogajanja v okolici. V obrambi je njegov položaj lažji, saj gre za statično vojskovanje z vnaprej določenimi orientiri in razdaljami.
Celotna posadka tanka je izpostavljena vrsti težav. Tu so utrujenost zaradi intenzivnega dela, vrtoglavica zaradi izpušnih plinov, ki tudi pri najboljši izolaciji vdirajo v notranjost tanka, mehanični udarci in vibracije itd.
Sodobni tanki se lahko bojujejo tudi ponoči in pri tem uporabljajo infrardeče žaromete ter naprave za elektronsko ojačenje svetlobe. Nočni boj terja še več znanja. Tanki lahko padejo v dokaj preproste pasti. Ne morejo se pritajitj, ker morajo imeti za pogon opazovalnih naprav prižgane motorje.
Nič lažje ni življenje posadk v oklepnih transporterjih. Devet do 12 mož se gnete v vozilu s šibkim oklepom. Ko je boj najhujši, je večina posadke zunaj. Oklepni transporterji so na razgibanem terenu dokaj nestabilni, posadko v njih premetava, zadevo omilijo le zelo drage stabilizacijske naprave.
v priloga	dolenjs
hrast
NOVO MESTn
Ekonomski razvoj v svetu kaže, da obrt še zdaleč ni preživela oblika proizvodnje. Tega se še kako zavedajo Japonci, ki so svoje uspehe dosegli ravno zaradi tesne povezave drobnega gospodarstva in velikih industrijskih korporacij. Kako pa je s tem pri nas? Govorimo eno, delamo drugo. Čeprav smo ideološke zavore že popustili — tu seveda mislimo samo na zasebno obrt — je v vsakdanjem življenju za razmah drobnega gospodarstva še kopica ovir. Kot je ugotovila Kraigherjeva komisija, prav to prispeva, da obrt še ni doživela pravega razmaha. Zaradi tega je proizvodnja pogosto dražja, manj je možnosti za hitro prilagajanje potrebam trga, šepa tudi delitev dela. Torej ima obrt po eni strani vse uradne žegne za razmah, v vsakdanji praksi pa se dogaja, da dobiva polena pod noge. V pogovoru z direktorjem Obrtne zadruge Hrast Martinom Bajukom smo poskušali izvedeti, kako je s tem pri nas na Dolenjskem.
  ------------------------------------------
Tovariš Bajuk, povejte nam, prosim, zakaj je vaša zadruga sploh nastala, kako deluje, koliko članov Ima. Še posebej zanimivo pa bi bilo slišati, kako se je razvijala od leta 1977, ko je začela tudi delovati.
Bajuk: „Zadruga je nastala iz potrebe po skupnem nastopanju, iskanju dela, dogovarjanju s partnerji, nabavljanju materiala. Na to kažejo tudi podatki o rasti števila članstva, prihodku. Na začetku je bilo 26 ustanovnih članov, zdaj je pri nas že 173. Prihodek je vsako leto naraščal za najmanj 50 odst.; lani ga je bilo 492 milijonov, letos pa smo v prvem polletju dosegli 504 milijone. Naša glavna dejavnost so zaključna dela v gradbeništvu. Tu naj naštejem naše stalne odjemalce: Pionir, Gradis, Tregrad, Begrad — ostali pa so kooperanti industrije. Izdelujejo vse, od preproste plastične kapalke do elektronskih usmernikov.”
Kako sploh vzpostavite poslovno razmerje med vami in obrtnikom, kako je s samoupravo v zadrugi, ki je menda znana tudi po tem, da imajo člani njene delovne skupnosti precej visoke osebne dohodke?
Bajuk: „Najprej bi odgovoril na očitek, da Prejemamo previsoke osebne dohodke. Poglejte, v zadrugi, ki je družbena delovna organizacija in torej zanjo veljajo popolnoma enaki zakoni kot za druge, nas je v delovni skupnosti zadruge zaposlenih le 14. Če vemo, daje pri nas 173 obrtnikov, ki zaposlujejo še 500 delavcev, potem lahko rečem, da nas je še premalo. Zato pa moramo tembolj poprijeti za delo. In glede na obseg dela smo plačani še premalo.
Sicer pa obrtnik postane član zadruge tako, da podpiše samoupravni sporazum, kooperacijsko pogodbo in podobne akte. Mi potem zanj opravljamo usluge. Zanj iščemo posle, naši člani nimajo težav s plačilom materiala, dobavitelji nimajo rizika. Skratka, s poslovanjem preko zadruge prihranita veliko dragocenega časa tako obrtnik kot naročnik del. Seveda za naše delo zaračunamo okoli 5 odst. provizije, kar je zelo malo. To je potem dohodek naše delovne skupnosti, s katerim pokrijemo vse stroške, polnimo sklade ipd. Doslej se še ni zgodilo, da bi obrtniki vzeli ostanek čistega dohodka zadruge, kar je tudi po svoje zgovorno."
In samouprava?
Bajuk: „Tako, kot povsod drugod, če ne še bolje. In prav je tako, saj se tako lahko najbolje izrazi dejanski interes zadružnikov. Najvišji organ je skupščina, ki jo skličemo dvakrat na leto, potem je zadružni svet, ki obravnava periodične obračune in sprejema važnej|e poslovne odločitve, imamo pa še poslovni odbor, ki šteje sedem članov in sprejema tako rekoč vsako odločitev.”
V zadnjem času se pri nas veliko govori, kako potrebno bi bilo razviti obrt, po drugi strani pa
priloga dolenjskega lista	liG)
Zasebniki
OBRTNIKE KAPITALISTE DELAJO LUKNJE V ZAKONU
Baje imajo delavci, zaposleni pri obrtnikih, odlične osebne dohodke. Celo to se menda dogaja, da z njimi privabljajo dobre strokovnjake iz združenega dela?
Bajuk: „To ni res. Rekel bi celo, da so glede na delo še preslabo plačani. Pri obrtnikih se dvakrat več dela kot v združenem delu, k čemur nekaj prispeva tudi boljša organizacija dela, hitrejša in učinkovitejša nabava materiala itd. Tudi po tem bi se lahko združeno delo zgledovalo po obrtnikih. Če nadaljujem z nagrajevanjem, pa moram dodati, da se verjetno dogajajo primeri, ko so fantje tudi izkoriščani. Tu bi imel kaj dela tudi sindikat delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, vendar pa ne dela.”
Je med vsemi tudi kaj članov ZK?
Bajuk: „V zadrugi imamo osnovno organizacijo, ki šteje 11 članov, od tega jih je pet obrtnikov.”
Za konec še nekoliko izzivajoče vprašanje. Ali je v Sloveniji 100 tako močnih obrtnikov, da bi lahko sami sanirali IMV, ne sicer z avtomobilsko proizvodnjo, morda pa s kakšno drugo?
Bajuk: so, so. In tega se nekateri bojijo, kar
je bilo opaziti tudi na celjskem sejmu.”
JOŽE SIMČIČ
se dogaja, da obrt po občinah doživlja veliko ovir. Mnoge je strah, da bi obrtniki postali kapitalisti. Kaj mislite, ima ta strah samo velike oči, ali pa je na tem tudi kaj resnice?
Bajuk: „V obrti delam že sedem let in je res, da ves čas govorimo o tem. O rezervah v obrti, o možnostih dodatnega zaposlovanja, o izvozu itd. Toda dč danes ni bil narejen niti en korak, da bi obrt v resnici stimulirali 'v tej smeri. Nasprotno, v zadnjem času občutim celo zastoj, kar se kaže v vlaganju. Tega je vse manj, saj obrtniki svoj denar od osebnih dohodkov, amortizacije raje vlagajo v banke in živijo od obresti in neobdavčenega dohodka. Zato bi bilo treba spremeniti davčno politiko, ki bi morala biti stimulativna. Razlike bi morale biti glede na panogo pa med uslužnostno in proizvodnjo obrtjo. Skratka, v obrtnikih ne bi smeli gledati le kapitalistov. Nobene bojazni ni, da bi obrtniki to postali. Po drugi strani je pa res, da se je določen sloj že kapitaliziral. Temu so botrovale luknje v zakonih."
M
Pri nas je število zaposlenih pri obrtnikih omejeno na pet delavcev, prav tako je omejeno tudi število kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Ali bi morali tudi tu popustiti, da bi se obrt bolj razmahnila?
Bajuk: „Mejo bi lahko pomaknili na 15 do 20 zaposlenih. Obrtnik ima lahko največ 70 kvadratnih metrov veliko delavnico. Toda tudi na to bi morali gledati življenjsko. Nekatere dejavnosti pač potrebujejo več prostora od drugih.”
Če ni skrivnost, ali nam lahko poveste, kateri obrtnik je ..najmočnejši” v Obrtni zadrugi Hrast?
Bajuk: „To je pri nas kovinar Milan Osolnik, ki izdeluje specialno opremo za ladje. Da pojasnim to ’moč’, moram dodati, da je sad večletnega truda, potrebno je bilo opraviti vrsto testov, kontrol, in to pri znanih svetovnih firmah. S tem so bili velikanski stroški, to pa v družbi ni cenjeno, čeprav Osolnik proizvaja opremo, ki smo jo doslej uvažali. In jaz bi k temu dodal, da obrtniki, zlasti „veliki", niso dovolj cenjeni. Vsaj jaz se ne bi počutil dobro v njihovi koži. Tam so vloženi tako veliki denarji, da lahko mimogrede pride do stečaja.”
in koliko Osolnik pridela skupnega prihodka?
Bajuk: „35 milijonov dinarjev, toda s polma-njšim prihodkom in veliko manj skrbi ter tvega-
nja bi zaslužil le malenkost manj. Torej se pri nas ne splača povečati produkcije, kar pa se že pozna. Nekateri obrtniki delajo samo po nekaj mesecev na leto in seveda plačujejo delavce, kot bi delali vse leto. Stroji pa stojijo. In če stojijo obrtnikovi stroji, je na škodi tudi družba.”
Torej v obrti ni rezerv za dodatno zaposlovanje?
Bajuk: „Zdaj ne. Zaposlenost se pri nekaterih obrtnikih celo manjša. K temu seveda prispeva tudi zmanjšano povpraševanje. To občutijo zlasti naši obrtniki za zaključna gradbena dela."
Celjski sejem je bil za vas kar uspešen, saj je Željko dobil nagrado za inovacije, Osolnik pa za kvaliteto. Kako ste sicer zadovoljni s sejmom?
Bajuk: »Celjski obrtni sejem je dolgčas. To je razstava brez komercialnih učinkov. Letos je sicer bila majhna prelomnica, toda sejem se bo moral specializirati. In to je bil tudi vzrok, da smo doslej zelo težko pridobivali naše člane za sodelovanje na sejmu."
„ Velike upe polagamo v sodelovanje obrti z industrijo, nedavno ste pripravili celo razstavo, kaj vse bi lahko obrtniki ponudili IMV. Ste vi dovolj povezani z združenim delom?
Bajuk: „Na našem območju skoraj ni delovne organizacije, s katero ne bi sodelovali. In končno, 90 odst. našega prihodka ustvarimo ravno s temi povezavami. Lahko pohvalim sodelovanje s Pionirjem, Krko, Novolesom, Novoteksom, Novotehno, Beti, Labodom. Malo slabše je sodelovanje z IMV, kjer pa je marsikaj odvisno od poteka sanacije. Zanje pa je značilno še to, da nimajo kadrov, ki bi se s tem ukvarjali. No, v zadnjem času se nekaj taja, pripravljamo sestanek.”
Kljub vsem oviram, na katere naletijo obrtniki pri svojem delu, je vendarle res, da to niso več nekdanji čevljarčki, krojački. Obrt je vendarle dobro opremljena s stroji?
Bajuk: „Tudi tu je prišlo do stagnacije, saj že eno leto ni uvoza opreme. Toda razvoj gre dalje, in kdor ga ne dohaja, nujno zaostane. Tako na primer mora Osolnik večino stvari narediti ročno, za vse to pa je potrebno vložiti več truda. K temu je prisiljen, če hoče še naprej obdržati kvaliteto in biti tako dober kot Elektrolux. Ulja-nik kot licitator opreme namreč ne gleda, kdo bo zanj delal. Torej je v tem primeru v istem položaju, kot so Švedi ali Italijani, le da ima slabšo opremo. Toda obrtniki se ne dajo, pripravljenost za delo je velika, delovnik je daljši od osemurne-
ga. Obrtniki tudi ne gledajo lenuhov in ne plačujejo nedela. Obrtnik, ki ima lenuhe, propade."
O tem, kako potreben je čim večji izvoz, ni treba izgubljati besed. Ali tudi vaši obrtniki Izvažajo svoje Izdelke?
Bajuk: „Lani smo izvozili za 30 milijonov dinarjev. Osolnik je izvozil za 18 milijonov dinarjev, Željko pa za 12 milijonov. Seveda sta izvažala preko partnerjev, prvi preko ladjedelcev, drugi preko IMP. Težava pa je v tem, !;er ne dobimo deviz in nimamo pravice do uvoza. Te zadeve namreč še niso zakonsko rešene čeprav možnosti izvoza obstajajo, zlasti odkar je ustanovljena 29. enota SISEOT."
Če se povrnemo spet k davkom, lahko vendarle rečemo, da nekateri obrtniki ne plačujejo toliko, kot bi morali, ali pa vsaj živijo mnogo bolje, kot bi smeli glede na prijavljeni dohodek. Kaj je še narobe z našo davčno politiko, pravzaprav učinkovitostjo davčne službe?
Bajuk: „37 odst. slovenskih obrtnikov plačuje davke, ostali so socialni podpiranci. Ali 63 odst. slovenskih obrtnikov ne plača davka na dohodek. Toliko naredijo, da pokrijejo stroške in minimalno plačo. In to inšpektorji mirno gledajo. Zgodi pa se, da obrtniku, ki je plačal 5 milijonov dinarjev davka, odbijejo pri stroških 15 tisoč dinarjev za reprezentanco. Kaj je temu krivo? Prikrivanje dohodka je omogočeno že v sistemu. Naš sistem je za idealno poštene ljudi, saj je v njem več lukenj kot v Ribničanovi reti. Ceho plačujejo pošteni obrtniki in mi vsi, ki pa se bojimo to na glas povedati. Neki avtomehanik se lahko v brk smeje Liscu, Osolniku in drugim, ki delajo preko zadruge in ne morejo prikriti niti dinarja dohodka, ker sprejema denar na roke. Toda nihče noče ukrepati, če obrtnik ne prijavi dohodka, a se vozi v dragem avtomobilu in gradi vikende, potem je že nekaj narobe. V Nemčiji si je neki obrtnik, naš zdomec, zgradil hišo tako, da so mu pomagali prijatelji. Pri njem so se takoj oglasili davkarji in ga vprašali, od kod mu denar za hišo. In ne vem,kakojimje pojasnil,daje hišo gradil v lastni režiji.”
Večkrat se zdi, da se obrtniki, vsaj nekateri, gibljejo na robu legalnega poslovanja. Kako pa nanje gledajo banke?
Bajuk: „Zadeva je popolnoma logična, če obrtnik ne prikaže dohodka, kako naj potem dobi kredit? Absurdno je tudi, da gre za poroka obrtniku, ki potrebuje milijon dinarjev obratnih sredstev, občan, ki prejema le mesečni osebni dohodek. Torej je v večini primerov banka nezaupljiva, kar pa ni prav v primeru poštenih obrtnikov, ki bi morjli biti deležni krajšega postopka. Sploh pa zanimanja za kredite ni, saj so obresti tudi za obrtnike previsoke.”
Mladina
ČIGAVI”
C^
• v Wr
!AMID HO
8 Sl M J M ***% ■ 8 9 m I I v ■ I KV I ■
Nikakršna novost ni ugotovitev, da pri nas nosijo levji delež skrbi in odgovornosti za vzgojo otroka in njegov osebnostni razvoj starši in šola; slednja tako preko redne institucionalno organizirane vzgojno-izobraževalne dejavnosti kot preko bolj ali manj obveznih interesnih dejavnosti ali krožkov, kot smo jih imeli včasih navado imenovati. Vseh drugih dejavnikov, od družbenopolitičnih organizacij do družbenih organizacij in društev, celo tistih, ki že tradicionalno združujejo v glavnem mlajši rod glede na njegova zanimanja, v vsakdanji praksi v tej skrbi ni čutiti tako, kot bi bilo treba. Potrebe po širjenju kroga aktivnih v neinstitucionalnih oblikah vzgojnega procesa pa bodo očitno le še vse večje, saj bodo morale interesne dejavnosti ob varčevalnih ukrepih v šolah, o katerih je v zadnjem času zelo veliko govora, prve ,,leteti” iz programov.
Kako in kje zapolniti praznino, ki bi tako nastala, oz. ki obstaja že sedaj na tem področju? Krajevne skupnosti kot najširše interesne skupnosti delovnih ljudi naj bi bile tiste, ki bi že svojemu najmlajšemu prebivalcu omogočile uresničiti njegovo pravico in celo dolžnost, da razvija samega sebe, svojo osebnost po svojih možnostih. Delo, učenje, še posebno pa preživljanje prostega časa krajevni skupnosti ne more biti španska vas, saj so prostočasne dejavnosti izrednega pomena za zdrav razvoj osebnosti, socializacijo, razvijanje samostojnosti in medčloveških odnosov, za sprostitev itd. Vse te naloge sedaj, kot rečeno, tudi v krajevni skupnosti opravljajo v glavnem šole, učitelji. Toda to družbeno skrb za celostni razvoj „našega največjega bogastva" je treba razširiti, jo organizirati, prostor za takšno organizirano skrb pa je SZDL.
V preteklosti so se posebno izkazala tudi društva prijateljev mladine, ki so organizirano skrbela za zunajšolsko vzgojo najmlajših. Iz pobud Zveze prijateljev mladine ob njeni ustanovitvi se je razvila vrsta dejavnosti za mladino. Od takrat do danes pa se je v družbenem razvoju in s tem tudi v vzgoji, varstvu in aktivnosti otrok in mladine marsikaj spremenilo. Nastale so nove
organizacije, ki so začele nekako prevzemati posamezne naloge ZPM, ta organizacija pa se ni prilagodila novim razmeram, in delovnim pogojem. Da bi se obdržala, je v svoje okrilje sprejela poionirsko organizacijo, ki je v vsebinskem in organizacijskem smislu ravno tako zaostala za družbenim.razvojem in potrebami pionirjev. Še več: takšna ZPM oz. tako ozko pojmovana družbena skrb za celostni razvoj mladih je že nekaj časa ovira za široko akcijo in mobilizacijo vseh družbenih dejavnikov na tem področju.
ZPM je bila v novomeški občini ustanovljena leta 1952, in sicer kot okrajna zveza, od leta 1961 pa deluje kot občinska zveza prijateljev mladine. Le-ta je tako kot republiška ZPM v krizi, obstaja v glavnem le formalno. Delo društev v krajevnih
skupnostih sloni na posameznikih, prepuščena so sama sebi brez pomoči občinske zveze. Društva niso postala prostor povezovanja vseh, ki delujejo med mladimi. Občinsko vodstvo je zanemarilo delo s svojo bazo in se usmerilo predvsem na šolo in učitelje, prava slika stanja pa se je zakrivala z nekaterimi standardnimi akcijami, ki so že ustaljena aktivnost šol. Celotna aktivnost Zveze pionirjev se je prikazovala kot delo ZPM, čeprav je Zveza pionirjev svoja organizacija, mentorstvo nadnjo pa ni poverjeno niti ZPM niti nobeni drugi organizaciji. Nujnost širše organizirane družbene skrbi za nemoten in vsestranski razvoj otrok, potrebo povezovanja vseh dejavnikov na tem področju v okviru SZDL je pokazala prav zadnja konferenca ZPM novomeške občine.
Konkreten predlog, kako organizirati to družbeno skrb, je pripravila posebna delovna skupina, ki je bila imenovana na konferenci. Izhajala je iz ugotovitve, da so v občini mnoge družbene organizacije, društva in druge oblike dela,, ki vključujejo mladino. Delujejo tudi mnoge institucije, ki s svojim programom in delom posegajo na področje dela in življenja mladih. Toda njihovo delo ni povezano. Največkrat tudi ni širše družbene pomoči za njihovo delo, tako da se mnoge organizacije srečujejo z eksistenčnimi problemi, pa tudi aktivistov je vse manj, še posebno med mladimi, saj to delo ni cenjeno. Vse to govori, da ni potrebe po novi organizaciji, ki bi povezala že obstoječe, temveč je treba obstoječi dejavnosti dati pravo mesto in veljavo ter jo vsebinsko obogatiti in prilagoditi potrebam prostora in časa. Vsekakor pa težki časi in stabilizacija ne smejo preprečiti zagotovitve vsaj minimalnih materialnih pogojev za delo in razvoj različnih dejavnosti, v katere se vključujejo mladi.
Kaj konkretno predlaga skupina? Društva prijateljev mladine v krajevnih skupnostih,'naj bi vsebinsko prerasla v eno od oblik dela krajevne konference SZDL. Povezati bi morali vse aktiviste, ki delujejo med mladimi (v ZSMS, gasilski, taborniški, planinski organizaciji, RK itd.), da bi se dogovarjali o najrazličnejših aktivnostih in reševanju družbenovzgojnih vprašanj v krajevni skupnosti. Svet za samoupravno socialistično vzgojo otrok in mladine (kot bi se lahko imenoval) naj bi usklajeval programe med organizacijami, ki imajo v svojih programih naloge s področja vzgoje mladine; povezoval in usposabljal mentorje za delo z mladimi; vodil akcije za pridobivanje novih igralnih površin; iskal nove racionalne oblike varstva in vzgoje otrok v krajevni skupnosti; vključeval starše vdelo interesnih dejavnosti; skrbel za letovanje in druge oblike rekreacije otrok in mladine ter organizirano preživljanje prostega časa otrok v počitnicah; usklajeval aktivnosti za organiziranje različnih kulturno—vzgojnih in rekreativnih prireditev; vključeval mlade v delo krajevne samouprave, družbenopolitične organizacije, društva itd. V vsaki krajevni skupnosti naj bi organiziranost in program dela prilagodili konkretnim potrebam in možnostim, svet pa naj bi bil sestavljen čim širše. V okviru občinske konference SZDL pa bi povezovali vse tiste, ki so s svojo dejavnostjo in programi sestavni del širše družbene skrbi za razvoj otrok. V njen svet bi morali poleg mentorjev in staršev vključiti tudi strokovnjake (zdravnike, sociologe, psihologe), predstavnike posameznih strokovnih institucij in interesnih dejavnosti. Vsebinske in organizacijske obogatitve pa bi bile potrebne tudi za zvezo pionirjev v občini.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
la na Švedskem in se z družino nastanila v Leskovcu pri Krškem. V jeseni 1981 je v Novem mestu vzela v najem razpadajoče prostore v Citalniški ulici za novomeškim Glavnim trgom. Tam je odprla butik za modna oblačila, zanesljivo edini med Ljubljano in Zagrebom.
Vse je bilo v redu do letošnjega maja, ko je Mirtova pogruntala, da ji nalagajo prevelike davčne obveznosti. Njena obrt je namreč deficitarna, v tekstilni stroki pa je tako, dasezaobleke, ki jih dela po naročilu, ne odmerja davek. Drugače paje.kogrezanenaročeneizdelke. Mirtovo so novomeški davkarji maja letos opozorili, da mora za te izdelke plačevati davek v višini 29 odstotkov.
„Veliko tega je tukaj nejasnega. Pri nas ni serijske proizvodnje, tudi ko gre za nenaročene izdelke, je vsaka obleka unikat. Zato mi tudi tistih 29 odstotkov ni prav nič .dišalo!. Pogledalasem v papirje in se odpravila na davkarijo. Tam so mi vneto zatrjevali, da nimam prav, in kar nekaj mesecev so potrebovali, da so razvozlali predpise, v katerih bi davkarji sicer morali biti doma. Šele pred nekaj tedni se je zadeva rešila. Razšli smo se brez ostrih besed, davčno stopnjo pa so mi znižali od napovedanih 29 na 14,5 odstotka.”
Mirtovi v delavnici poleg dveh delavk pomaga tudi sin Marjan. „Zaradi vseh teh nejasnosti in velikih obvez, ki bi jih imeli do davkarije, smo morali lokal že konec maja zapreti, znova pa smo ga odprli šele pred dnevi, ko se je spor uredil. Nasploh pa je ob vsem tem treba reči, da so predpisi, ki urejajo davčno politiko, marsikomu nejasni, v prvi vrsti obrtnikom, očitno pa celo službam, ki davčne obvezonsti odmerjajo.”
Marjan Pavlin je bil pred kratkim imenovan za namestnika načelnika uprave za družbene prihodke v Novem mestu. Primer Mirtove mu ni neznan.
„Vsak obrtnik je v prvi vrsti sam dolžan, da se . seznani zdavčnimi predpisi, inčebiresbilotako, ne bi prihajalo do sporov in nejasnosti. Resjetu-— di, da smo bili sami na davčni upravi v tem konkretnem primeru v negotovosti, saj novi predpisi o prometnem davku terjajo nekaj časa, da jih razvozlaš. Prav sedaj ob koncu leta in v začetku prihodnjega, kosebodoodmerjalidavki za prejšnje leto, pričakujemo veliko nejasnosti, pripomb in vročih besed. Da bi se temu ognili, bomo že v kratkem pripravili skupaj z obrtni m združenjem posvetovanje o uveljavljanju novega zakona o davkih. Obrtnikom bomo skušali razl-
ožiti kup novih predpisov, ki jih zakonodaja prinaša in jih, kot vidimo, obrtniki ne poznajo, jim pokazati, kakšne so stroškovne postavke itd."
Da je bilo v novomeški občini doslej veliko primerov, ki so pokazali na neurejeno davčno politiko, nepoučenost in še kaj, je javna skrivnost. Omenimo le primer Staneta Lisca, ki je tako razburil duhove, pa .vendar bo ostalo pri pojasnilu, da je šlo le za nekatere nejasnosti v davčnih predpisih. Sicer pa gotovo tudi vdrugih občinah ni drugače, škoda le, da republiški sekretariat za finance ne razpolaga s podatki, iz katerih regij ali celo občin dobivajo največ pritožb. Znano je le skupno število, med 1600 in 1.700, kakšno tretjino teh (lani natanko 605) pa spišejo obrtniki. Največ prav zaradi neinformiranosti obeh strani, kajti kako drugače tolmačiti podatek, da jih kar polovico rešijo obrtniku v prid. Ali je temu kriva strokovna neprimernost zaposlenih v davčnih upravah, površnost in nedoslednost pri delu? Očitno gre tudi za to in morda ne bi bilo napak, ko predavanj in posvetovanj o uveljavljanju davčnih zakonodaj ter predpisov ne bi organizirali le za obrtnike in njihova združenja.
B. BUDJA
Nesporazumi
DAVKARIJA, Kt NE POZNA LASTNIH PREDPISOV
Javnosti spor, do katerega je prišlo poleti med novomeško obrtnico Marijo Mirt in občinsko upravo za družbene prihodke, gotovo ni povsem neznan, saj mujetuditelevizijaposve-tila nekaj besed. Danes je zadeva bolj ali manj urejena, odnosi poglajeni, pa vendar ostaja pri mer še vnaprej hudo aktualen. Ne samo za Marijo Mirt, pač pa tudi vse druge obrtnike, ki jim iz dneva v dan spreminjajoča se zakonodaja o davčni politiki in obveznostih hočeš nočeš uhaja iz rok. Ce se hočejo posvetiti zaslužku, pravijo, nimajo časa za branje zamotanih predpisov, ki včasih celo drug drugega izključujejo.
Poglejmo najprej, zakaj saje zaostrilo med Mirtovo in novomeško davčno upravo. Marija se je pred nekako osmimi leti vrnila z začasnega de-
Marna WUrt
eaguMuLjij
b9=anaBBwm
  ■_____________________________________________________
MICINO DESETO DESETLETJE
Otroška leta in zgodnjo mladost je Marija preživela v rojstni vasi v Malinah pri Semiču kot eden od treh Žlogarjevih otrok. „Doma smo imeli veliko kmetijo, vendar smo kmalu ostali brez očeta; umrl je v Ameriki, ko je bilo meni štiri leta. Mama, naš stric in trije otroci smo živeli mirno in lepo življenje, kakršno je bilo takrat v naših krajih; otroci smo, kljub temu da smo hodili v šolo na Štrekljevec, živeli v precejšnji nevednosti in sveti preproščini. Spominjam se, kako smo bežali po poljih, če smo zagledali dimnikarja, ker so nas starejši strašili, da je vrag."
Tako je Marija do dvajsetega leta živela v domači hiši, potem pa so jo k sebi vzeli bogati trgovci Šuštaršičevi iz Semiča. „Tam je bila bogatija, Šuštaršič je bil tudi semiški župan, imeli so posebnega hlapca za krave in drugega za konje pa jezdnega konja so imeli in pava. Večkrat so prirejali bankete za semiško in drugo gospodo. Jaz sem se tam naučila kuhati in sem kuhala za družino in posle, v krušni peči serrma-enkrat pekla po 12 štruc kruha.” Čeprav so Žlo-garjevi Micki po smrti njene botre Šuštaršičeve, za katero je tako požrtvovalno skrbela, ko je bila
Na začetku letošnje pomladi je Marija Rebolj 'z Metlike, ena najstarejših prebivalk Metlike in 'e belokranjske občine sploh, stopila v deseto desetletje svojega življenja. In to res stopila, še dokaj trdnih nog in dobrega zdravja, predvsem Pa čilega in še vedno vedoželjnega duha. Ko je Rinilo slavje ob njeni 90-letnici, si je Marija vzela čas in vsakemu, ki ji je poslal za ta visoki jubilej čestitko, osebno odgovorila. Dobila je več kot 50 čestitk in telegramov, njeni odgovori pa so obsegali tudi po štiri pisemske strani.
..čudim se, da sem še kolikor toliko pri zdravju. saj sem bila v življenju večkrat hudo bolna," l_e živahno začela zanimivo pripoved o svojem življenju zgovorna Reboljeva, ki jo zlasti starejši ijudje poznajo kot izvrstno kuharico, saj je po Beli krajini kuhala na številnih ohcetih, in to ta-^rat, ko so poročna slavja trajala po več dni skupaj. „Res, toliko bolezni sem prestala, da ne vem, kaj me še drži pokonci. Ko mi je bilo 21 let, je razsajala vročinska bolezen in ljudje so umi-rali, da je po cele dneve zvonilo. Meni so zaradi bolezni odpadli vsi lasje, pa sem imela tako lepe •n dolge, da sem se lahko usedla nanje. Potem sem imela več hudih pljučnic, po moževi smrti Pa sem preživela dva srčna infarkta; po drugem infarktu pred 15 leti je zdravnik rekel hčerki, da ne bo z mano nič več. No, pasem še danes tukaj. Bes sem od takrat bolj vrtoglava in noge imam bolj težke, tako da si sama ne upam več naokoli, še vedno pa precej pletem, kvačkam, berem časopise in knjige, gledam televizijo in si dopisujem s prijatelji in žlahto."
: ■■■*
skoraj tri leta priklenjena na posteljo, do smrti dali zapisati opremljeno stanovanje, je odšla v Črnomelj, kjer je spet več let služila pri trgovcu Korenu, od tam pa jo je pot pripeljala v Metliko k bogatašem Guštinom, ki so imeli špecerijo, železnino in drogerijo. „Povsod so me imeli radi, bila sem sopialno in bolniško zavarovana in tudi dobro plačo sem imela," pravi Reboljeva, ki sojo v Metliki poznali kot Guštinovo Mici. „V tistih časih je bilo v Metliki zelo veselo, ljudje so se znali zabavati, zlasti lepo je bilo v predpustnem času, ko so bile po gostilnah maškarade. Ja, ja, takrat še ni bilo železnice, čez Gorjance je vozila še poštna kočija; spominjam se, ko je v Metliko pripeljal prvi vlak; bil je vesokrancan in cela Metlika je bila na kolodvoru.”
Pri vseh teh zabavah in drugih družabnih dogodkih pa je Guštinova Mici stala bolj ob strani, skrbela je, da so imeli gostje vedno veliko dobrega jesti, ona je bolj delala, zabavali so se pa drugi. Za družbo ji ni bilo prav veliko, zlasti ne za moško, in že je kazalo, da bo ostala samska. Pa je Francu Rebolju, zidarju, ki se je v Metliko priženil z Gorenjskega, umrla žena. Rebolj je vzel vdovo s tremi otroki; tudi ona dva sta imela tri. Na lepem pa je on ostal sam z otroki; njegovi so imeli sedem, pet in tri leta. Na smrtni postelji ga je žena prosila: „Vzemi Guštinovo Mici, le ona bo dobra za otroke.” In res je začel Rebolj bolj pogosto zahajati ,h Guštinovim in tudi z njihovo pomočjo snubil Mici, prinašal ji je piškote in čokolade, a omehčati je ni mogel. „Ne maram ga, pa če bi imel tak Žakelj cekinov, kot je sam velik,” je govorila Mici. Nekega dne, ko je bila na metliškem pokopališču, pa so k njej prišli i trije Reboljevi otroci. „Zakaj ne marate našega ateta?" so jo vprašali. „Vas bomo radi imeli,” so rekli. „To me je tako ganilo, da sem pristala, da se poročim z njim,” se spominja, „a kljub temu do konca nisem bila prepričana, da ga bom res vzela. Še izpred oltarja bi lahko ušla.” Pa ni in nikoli ji ni bilo žal. „Dober in skrben mož jebil in nikoli se nisva kregala. ,,Tudi otroci so me imeli zelo radi, saj nisem nikoli delala razlike med tistimi, ki sem jih priženila, in med najinima."
Jedli pa so pri Reboljevih zmeraj dobro. „Naša mama je znala iz nič narediti dobro in okusno hrano,” pravi njena hči Slavica, učiteljica v Novem mestu, pri kateri mama preživi največ časa. „Že kot otrok sem rada kuhala,” se spominja Reboljeva. „Domači so šli na polje, jaz sem pa skuhala štruklje s sirom in še potico sem spekla. Ko so prišli domov, niso verjeli, da sem res sama vse naredila, saj sem bila še tako majhna, da sem morala pri kuhi pručko pristaviti. Na koliko ohcetih sem kuhala, pa niti ne vem. Nazadnje sem menda kuhala na Primostku, kose je sedaj že upokojeni general Jan priženil K Trčko-vim, potem pa sem doma pekla poročne torte; tudi po 50 sem jih naredila od jeseni do pomladi. Sedaj Reboljeva ne kuha več, še vedno pa budno nadzoruje pripravo jedi in ne dovoli, da bi ta mladi kaj po svoje šarili, ampak mora vse biti tako, kot jih je ona naučila.
Do 85. leta Reboljeva ni nosila očal, potem pa so jo morali zaradi mrene dvakrat operirati. „Od takrat moram nositi očala, vendar mi ni žal, da sem se pri tako visoki starosti odločila za operacijo, saj bi bila sicer sedaj slepa, pa tako rada berem. Izhajam pa iz take rodovine, ko jih je veliko doživelo visoko starost in so bili do zadnjega bistri. Je pa starost tudi žalostna, tako malo mojih znancev je še živih, samo v enem letu je umrlo dvaindvajset starih Metličanov.”
A. BARTELJ
Pri starih Novomeščanih
trdno ŽELEZNIČARSKO bratstvo
Jakob Pretnar si je v Novem mestu po petdesetih letih službovanja zagotovo pridobil domovinsko pravico, meščani ga imajo za svojega, četudi se ve, da ni njihov. Doma iz Begunj na Gorenjskem je do današnjih dni ohranil govorico tipično ljubljanskega narečja in niti enkrat samk-rat se ni zmotil, da bi zavil po dolenjsko. Letos je dopolnil 84. leto starosti, a za njegov rod to niti ni veliko. Dve sestri in dva brata, med njimi bo eden kmalu praznoval 90-letnico,seše redno dobivajo ha domačiji in tudi na kak daljši sprehod proti hribom jo še mahnejo.
Življenje tovariša Jake;— tako so mu pravili — ie vseskozi povezanozželeznico. Kakosonekdaj delali in zlasti s kakšno odgovornostjo, pa je za današnji čas dragocen spomin.
„Sem iz prve generacije absolventov srednje tehniškešole v Ljubljani. Podiplomi 1928sernse zaposlil v mariborskih železniških delavnicah, kjer smo sprva še po nemško uradovali. Ker me je zanimal promet, sem se odločil za kurilniško dejavnost in v Mariboružeopravil potrebno prakso. Služboval sem še na direkciji v Ljubljani, v ljubljanski kurilnici, na Pragerskem, potem sem leta 1934 prišel za vodjo kurilnice v Novo mesto. Takrat je štelo mesto 2900 prebivalcev. Vse sem Poznal, od mesarjev do trgovcev, uradnikov in obrtnikov. Železnico so smatrali takrat za največjo novomeško industrijo. Tedaj je bil pogon lokomotjv na paro šele v vzponu in prav v Novem mestu sem doživel višek te dejavnosti in njeno naravno smrt V kurilnipisemslužboval vsedole-ta 1960, do upokojitve, medtem sem bil med
zadnjo vojno dvakrat odpuščen, pa so me vdru-gič Nemci prišli iskat, da sem vzpostavil sistem, s katerim smo z železniško parno črpalko črpali vodo za rezervoar nad železniškim predorom, služil pa je potrebam mesta.”
V njegovi bogati in neverjetnopestriželezniški karieri je zlasti zanimiv spomin iz prvih let po drugi vojni, ko so delavci kurilnice prevzeli nalogo porušeni železniški most dvigniti in ga usposobiti za promet.
..Kadarkoli grem čez konzolni most, in tojekar dostikrat, saj hodim v zdravstveni dom, mi gredo lasje pokonci ob spominu na obnovo mosta. Na voljo smo imeli zelo stare in že izrabljene dvigalke, pa povsem stare in že trhle železniške pragove za opornike. Tako seje zgodilo, da smo porušeni most že dvignili skoro na povsem pravo raven, ko se je začel zibati kakih 30 cm sem in tja, na njem pa so bili ljudje. Fantje so bili tako po-
gumni, posebno mizar Mirtič, Berus iz Cegel-nice, Stanko Zupančič in drugi, da si dandanes kaj takega ne morem predstavljati. Takrat pasmo iz nemogočega delali mogoče in tudi uspeli.
Za železnico tudi po osvoboditvi ni bilo počitka. Partizani so že proslavljali, mi pa smo delali. Vem, da smo že 29. maja 1945 prvi osebni vlak napotili proti Ljubljani,žeprejpasmodoTrebnjega progo usposobili za vojaške transporte.”
Železničarji so bili nasploh pred zadnjo vojno zelo cenjeni delavci in tudi dobro plačani, s čimer se danes verjetno ne morejo pohvaliti, toda... „Ampak so tudi delali in s kakšno odgovornostjo!” je pribil Jaka Pretnar.
„V kurilnici je bil zelo dober kader. Vsi so bili izučeni in vsi so se prebili do mesta čez hudo Golgoto. Ker pa so bili strojevodje in tudi drugi dobro nagrajeni, se je vsak potrudil ostati v službi. Strojevodja je imel skoro še enkrat tolikšne
dohodke kot prometni uradnik. Če pa se je loko-mitova pokvarila, je prišel sam ob prostem času gledat, kako so jo popravljali. T udi ponoči, če je tako naneslo. Če pa je kdo prekršil tehnično-policijske predpise, je sam takoj vedel, da drugi dan ne bo šel več na,maši no’. To pa je bila najhujša kazen, kajti takoj je izgubil tudi dobre dohodke."
Nasploh ima tovariš Pretnar izredno lepe spomine na železniško službovanje. „Včasih smo se ostro in grobo dajali v pogovorih, ampak ostali smo enotni in prijatelji za vedno. Moje življenje v sicer mirnih in lagodnih časih pred zadnjo vojno je bilo ves čas vezano na službo. T udi ob nedeljah in praznikih sem moral biti dosegljiv. Pač pasem vsako popoldne preživel na Krki. S čolnom sem iz Bršljina veslal domala vsak dan do Srebrnič k znancu Agniču. Železničarji pa so se znali tudi neverjetno dobro zabavati. Po izpitih, ki so bili običajno dvakrat na leto, smo imeli tako prijetne zabave, da se v nobeni imenitni mestni družbi nisem tako dobro počutil kot med kurjači in strojevodji. Čez zimo in ob slabem vremenu sem hodil vsako popoldne ob 17. uri v kavarno na partijo kart. Bila so stalna omizja, pri katerih sem spoznal meščansko družbo."
Dandanes je eden najboljših železniških strokovnjakov, kar jih je bilo na Slovenskem, sam, pa vendar dolgega časa doslej še ni okusil in si ga sploh ne predstavlja.
..Hčerka mi prihaja gospodinjit, odkar sem vdovec, jaz pa čimveč dneva preživim zunaj na vrtu ali na sprehodih. Rad berem knjige, predvsem življenjepise, rad poslušam lepo glasbo, gledam televizijo. Prav zadnje čase spet na vso moč iščejo odgovorne, pa nisem zasledil, da bi že kakšnega našli...” Zna biti šaljiv in piker hkrati, ves pa je raznežen, kadar pred hišo hrani siničke. Tako so se udomačile, da mu jedo iz roke. In obiskuje bivše kolege železničarje, pa tudi s sedanjim kolektivom ima najboljše stike. „Zelo so pozorni do mene in ostalih upokojencev, to je v tej službi navada še iz prejšnjih časov. Skupaj smo trdo delali, se veselili, zdaj si ne moremo biti tujci."
RIA BAČER
Potopis________
BARCELONE NE POZABIŠ ZARADI MALENKOSTI
„Naša dežela je izredno bogata, žal ne z denarjem, pač pa le po kulturnih in zgodovinskih spomenikih in naravnih lepotah." Tak uvod je ob ogledu Barcelone, trimilijonskega španskega mesta in največjega pristanišča v državi, naredil izkušen turistični vodič. Če deželo le malce spoznaš, mu moraš pritrditi.
Barcelona je v Španiji drugo največje mesto. Prebivalstvo je večinoma katalonsko. General Franco je po prevzemu oblasti prepovedal uporabo katalonskega jezika v javnem življenju in šele v zadnjem času katalonščina spet oživlja in dobiva pravice. Mnogi mlajšega rodu je ne znajo več. Uradni jezik je španščina, toda veliko ljudi po trgovinah in gostiščih razume ali govori italijansko, tako da se z znanjem tega jezika lahko brez težav sporazumevaš po vsej Barceloni. Nemško govorečih Špancev je malo, z znanjem angleščine jih je nekaj več, vsaj delno francosko pa zna veliko ljudi.
V tem ogromnem mestu, svojskem tudi po tem, da avtomobilisti vozijo, kot bi bili na dirkah, je videti neverjetno dosti tujcev iz vsega sveta.
KAJ SE PRIPETI TURISTU
S pisano druščino, gosti iz znamenitega hotela Ritz, med katerimi so bili od farmarja iz Texšsa do trgovca z zelenjavo iz Italije in znane madžarske igralke, sem šla na organiziran ogled mesta. Z nami sta bili dve ostareli gospodični iz daljnih otokov, ki so bili svojčas pod špansko oblastjo. Še pri osemdesetih letih sta bili v dolgih hlačah pa okinčeni z zlatnino, da je kar pozvanjalo. V druščini je bila zastopana tudi profesorska družina iz Kanade, nemški industrialec in nekaj Američanov, ki si tako radi prihajajo ogledovat Evropo. Prisotna novinarka iz Mehike je ljudi v avtobusu intervjuvala, kako jim je Španija všeč. T.ako smo zvedeli eden za drugega. Sicer na štiriurnem izletu ni v navadi, da bi turisti med seboj sklepali poznanstva. Vodič nas je pred ogledom najbolj znamenite katedrale posebej opozoril, naj vsak čuva svojo torbico, češ da so na takih krajih večkrat navzoči člani mednarodnih tatinskih tolp.
Tistikrat je bilo pred katedralo morda ^avtobusov z izletniki, vsaka skupina pa si je s svojim vodičem ogledovala cerkev. V bližini naše skupine je bila še ena iz Londona, sicer pa v tistem delu cerkvene ladje ni bilo videti žive duše. Kar naenkrat je v sosednji skupini nastal nemir, slišati je bilo razburjeno angleško govorico. V hipu se je pojavilo več policajev, ki so turiste zelo vljudno prosili, naj se zbero v sredi cerkve, oni pa so šli naokrog. Pregledovali so prostore za oltarji, in ko so pod enim dvignili prt, so pod njim našli lepo oblečenega moškega, starega kakih trideset let. V žepu njegovega širokega suknjiča so našli torbico angleške turistke. V njej je bilo bojda precej denarja, ker je bila ženska na potovanju okrog sveta. Med ogledom je imela torbico obešeno čez rame, naenkrat pa je opazila, da ima le še jermen. Torbico ji je spretni tat odrezal z britvico in odnesel, ne da bi kaj čutila.
Ujetega moškega so v lisicah odpeljali trije policaji, mi pa smo šli za njimi, ker je vsakogar zanimalo, kai bo. Odpeljali so ga v osebnem avtu na zadnjem sedežu. Obakraj lopova sta sedela policaja, eden pa mu je med vožnjo držal še roko. za vratom. Vodič je pojasnil, da gre verjetno za enega takih, pri katerem nikdar ne veš, kdaj bo sprožil nož na vzmet, če mu preti nevarnost.
Na človeka iz podzemlja sem naletela še v pristanišču. Ob ogledu izložb s spominki sem stopila v vežo, kjer so bile prav tako izložbe, tam pa je bil naenkrat, kot bi iz tal zrasel, zraven mene mladenič. Odmaknil je zavihke na suknjiču in mi ponudil nekaj v bel papirček zavitega. Najbrž mamilo! Domačini so rekli, da ga prav v ulicah okrog pristanišča ni težko dobiti. Previdnost pa je potrebna tudi vtrgovinah. Zgodilo seje, ljubljanskemu novinarju, daje utrujen sedel zraven največje blagovnice, prižgal cigareto in dal torbico med noge. Samo za hipec se je ozrl k pultu, kjer je kolega nekaj izbiral, in
že torbice ni bilo več. Tudi on ni videl ne čutil, da bi kdo prišel zraven, pa je bil vendarle ob Ves denar, fotoaparat, potni list in ostale dokumente!
Veliko krivico pa bi delali Spancem in Barceloni nasploh, če bi jih hoteli predstaviti kot tatinsko sodrgo. Ta prihaja od drugod, kot v vsako večje mesto kjerkoli v Evropi ali Ameriki.
ZA NAS VSE PREDRAGO
Trgovin je v Barceloni več tisoč. Največja in najbolj znana je blagovnica v osem nadstropij Corte de Inglese, za katero reklama pravi, da dobiš v njej vse, od šivanke do lokomotive. Neverjetno veliko ljudi z otroki pa se zbira zunaj, kajti izložbe so v tej blagovnici nekaj izrednega. Divje nagačene živali v naravni velikosti — tudi slon je bil zraven — so mehanizirane tako, da se gibljejo in pojo znane šlagerje. Sicer pa v ostalih vitrinah te trgovine dobiš modele iz zadnje Burde že deset dni po izidu revije. V spominu mi je ostal lep rjavkast pulover iz septembrske Burde, ki je bil tu naprodaj, toda ceno sem pogledala dvakrat: veljal bi 17.000 dinarjev! Tudi res lepe in najbolj moderne ženske obleke iz prvovrstnega blaga dobiš v veliki izbiri, toda pod 24.000 dinarji kvalitetne obleke ni. In dobrih čevljev, podobnih italijanskim, izpod 4.000 dinarjev nima smisla iskati. V razprodaji so imeli cele gore platnenih poletnih čevljev v najrazličnejših barvah, vendar so bili najcenejši 1100 dinarjev.
Čudno pa se mi je zdelo, ko sem v več najmo-derneje urejenih butikih okrog najbolj znanega katalonskega trga videla trgovine, v katerih so
bila oblačila skoro pol cenejša. Ko sem šla zanje vprašat, so mi dopovedovali, da ni nič na prodaj, čeravno nisem bila msen kupec, temveč bolj „firbec", sem bila prav užaljena, češ zakaj meni ne bi dali. Potem mi je trgovka po italijansko dopovedala, da prodajajo le na debelo. Trgovci iz Italije in Francije pridejo po razmeroma cenene španske modele in jih doma še enkrat draže prodajo z novo nalepko. Da res delajo tako, sem videla na lastne oči. Italijanke so v osebne avtomobile naložile po 20 oblek in 30 kostumov.
ZVEČER JE VSE ZUNAJ
Če bi pri nas po 22. uri na cesti videli mamico z dojenčkom, bi že razmišljali, če ne gre poklicati milice zaradi grdega ravnanja z otrokom, v Barceloni pa je vse do polnoči in čez na cestah vse polno otrok s starši. Nasploh prihaja zvečer na cesto vse, kar leze in gre. Na Ramblasu, aveniji, ki pelje iz pristanišča proti najožjemu mestnemu središču, je še posebej zanimivo. Tam na širokem pločniku med dvema vrstama dreves zvečer razni ..umetniki”, med njimi tudi majhni otroci, rišejo mojstrovine z barvastimi kredami. Nekdo je tisti večer z razglednice kopiral Mono Liso tako imenitno, da se je zraven avtorja na tleh nabral kar lep kupček denarja. Tako risbo čez dan pešci izbrišejo, drugi večer pa nastane nova slika.
Ob obeh straneh ulice pa postajajo prostitutke, a gorje tistemu, ki bi jih skušal fotografirati. Zgodilo se je, da so ženske napadle turistko, ki jih je skušala ovekovečiti s fotografsko kame-
ro, pa so aparat razbile in pomendrale s čevlji. Do moških, zlasti če pogruntajo, da gre za tujca in turista, so kar napadalne, vsiljive in prav zares zoprne.
Posebnost tega velemesta so tudi glasbeniki vseh vrst. Nekateri posedajo ob cerkvah in kot trio ali solisti prirejajo ulične koncerte komorne glasbe. Videla sem tudi hipijevsko oblečeno (nasploh jih je zelo malo!) mlajšo žensko, ki je po zelo prometni cesti nosila pod pazduho večjo kitaro v ovitku. Naenkrat je instrument razvila, sedla na tla, začela peti in igrati. Zamaknjeno je gledala, kot da bi jo nenadoma kaj obsedlo. Eden od mimoidočih ji je ponudil bankovec, a ga je ogorčeno zavrnila, češ da poje in igra iz notranje nuje, ne pa za denar.
PRVOVRSTNI GOSTINCI
Mi, ki smo vajeni razmer v našem gostinstvu, kjer pol ure čakaš, ne da bi te kdo kaj vprašal, in še pol ure, preden naročeno dobiš na mizo, zraven pa nemalokrat prenašaš nataknjenega natakarja, smo bili navdušeni nad španskimi gostinci.
Pred lokali ob morju, ki se vrstijo drug žraven drugega, zunaj razstavijo gostom na ogled naj-raznovrstnejše ribe in čudovito lepo zelenjavo. Predstavnik lokala čaka zunaj in vabi goste, če greš dalje, ti drugi že ponuja popust, tretji te cuka za rokav in nudi še večje ugodnosti. Naravnost tepejo se za stranke. Ko pa prideš v tak lokal in naročiš, denimo, ribjo ploščo z zelenjavno prilogo, je prej kot v desetih minutah vse na mizi, pa tako okusno in prijazno servirano, da se ne čudiš več, zakaj so nam Spanci taki kon-kurentje v turizmu.
Posebno zanimiva se mi je zdela tudi ena večjih mestnih pokritih tržnic. Kaj vse tam dobiš! Poleg vseh vrst govejega, telečjega in svinjskega mesa, kakršnega pri nas še nikdar in nikjer nisem niti videla, je na voljo še množica drugih živali: perutnina, zajci, polži, žabe. Pa tudi neke čudne živalce z repkom, ki spominjajo na glo-dalce, a to zagotovo niso, gredo dobro v promet. Zelenjavo in sadje dobite že očiščeno, tudi zamrznjeno. Prav tako nudijo razne zamrznjene cmoke in jedi za priloge k mesu. Prav zares: po tržnici lahko hodiš dve uri, pa ni niti malo dolgočasno. Cene so z našimi težko primerljive, ker takega blaga pri nas na tržnicah ni. Meso pa je zagotovo cenejše in zelenjava tudi. Glede vina je Španija pravi raj za pivce. Je poceni, v lokalih pa ■ dobite steklenico te pijače srednje kakovosti že za 170 din liter. Imajo pa tudi taka vina, ki veljajo po 1.000 in več din.
ZGLEDNO UREJENI PARKI
Malo je v Evropi tako velikih mest, ki bi imela toliko zelenja in nasadov, kot jih ima Barcelona. Tropsko rastlinje je videti vsepovsod, zlasti pa je občudovanja vreden park kaktusov na Mont-juichu, griču nad mestom. Ogromne površine so zasajene s sto in sto različnimi kaktusi, vmes pa skalnjake poživlja še drugo cvetje. Kot je bilo videti, nasad oskrbujejo kaznjenci, kajti pod vodstvom stražarja jih je nekaj skrbno brskalo po nasadu. Čudno pa se mi je zdelo, ko so se nekateri plazili pod grmovjem, nakar je domačin pojasnil, da iščejo morebitne odvržene čike ali papirčke. Angleško travo pa so pometali s posebnimi metlami, da je bila videti kot preproga v stanovanju.
Naštevati barcelonske znamenitosti ne bi imelo smisla, ker so opisane v vsakem prospektu, pa vendarle se mi Kolumbova ladja zdi vredna omembe. Gre za natančno kopijo ladje Santa Maria, zasidrane v pristanišču, s katero je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Ladja je na voljo za turistične oglede, ljudje pa se ne morejo načuditi, kako je bilo mogoče s tako barkačo pre-pluti Atlantik.
Barcelonsko pristanišče je tako veliko, da motorna ladja, prav tako namenjena turističnim ogledom, potrebuje 45 minut, da pripluje samo do konca pomola in nazaj. Ogromne ladje, od potniških do tovornih, od kitajskih do sovjetskih in indijskih, so videti kot majhna mesta. Mornarje s teh ladij pa srečaš tudi v mestu.
LETOS RUMENA MODA
Barcelona ima tudi nekaj sto bank. V ožjem mestu napisi kažejo, da je tako rekoč vsaka druga hiša bančna. To so zelo ugledne ustanove in izvedeli smo, da so do svojih strank tako pozorne, da jim prirejajo koncerte in druge kulturne užitke. Prav zato ima vsaka malo bolj ugledna bančna ustanova lastno razkošno dvorano za prireditve. Pri okencih za poslovanje s strankami spet doživiš neverjetno prijaznost.
Na ulicah je videti, dajeletosvšpaniji kot najbolj modna očitno udarila na plan živo ali sončno rumena barva. Razen rumene je videti še precej roza čevljev pa tudi rdečih. Mlajše ženske hodijo zjutraj v službo večinoma v poletnih kombinezonih svetlih barv, medtem ko so kavbojke zelo redko oblačilo tudi pri dijakinjah. Mini kril pa vidiš mnogo manj kot, denimo, v Ljubljani.
Še tole: po vsej Barceloni so javne telefonske govorilnice za medkrajevni promet razmeščene na petdeset korakov. Veliko sem jih obiskala od znotraj, pa niti ena ni bila pokvarjena ali demolirana.
Prijaznost španskih ljudi lahko tujec izkusi na vsakem koraku, tudi v hotelu, ki je sicer v najožjem centru, je pa zagotovo iz prejšnjega stoletja, so nam ob slovesu mahali, kot bi se poslavljali s sorodniki. Prav zaradi takih malenkosti Barcelone ne pozabiš!
RIA BAČER
i .»Js *
Pogled na Barcelono in del pristanišča, v ozadju pa je Montjuich, znameniti grič s parki, muzeji in športnimi objekti.
m*. . mar*
- W r&dadaBB
m
Natančna kopija Santa Marie, ladje, s katero je Krištof Kolumb odkril Ameriko.
Rambla, ena največjih in najbolj znanih avenij v Barceloni, je čez dan cvetlični trg, trg za ptiče, zvečer pa postane pločnik risalna deska za številne ..umetnike".
[2/4
priloga	dolenjske
matičinih sedem
knjig
Do pozne jeseni ali celo tja v zimo bomo imeli dovolj branja, •da bo „po obrokih” mogoče Podrobneje predstaviti posamezne od sedmih knjig, kijih je Pred nedavnim izdala Sloven- ' §ka matica, na novinarski . konferenci pa so o njih govorili frsci, uredniki ali prevajalci, tokrat o teh delih na kratko tole:
I Po dolgem času je Matica Spet lahko hkrati poslala na knjižni trg vse tri knjige svoje redne zbirke. Dve letošnji se-9ata na prirodoslovno in umetnostnozgodovinsko pod-fočje, ena pa je literarno besedilo izpovednega značaja. Antona Ramovša delo „Slapovi v Sloveniji” je po obravnavani fnovi prvo te vrste v naši in svetovni poljudnoznanstveni literaturi. Pred podrobnim opisom 185 (od blizu 260 zna-njh) slovenskih slapov je Ramovš podal vrsto splošnih podatkov o najbolj slikovitem geološkem pojavu, zanimivo je poglavje o imenih slovenskih Slapov, knjiga pa opozarja tudi na nujnost varovanja slapov kot privlačne naravne dediščine.
..Baročno kiparstvo na Primorskem” je zadnja od treh knjig, v katerih je Sergej Vrišer obdelal baročno kiparstvo na Slovenskem. Zaradi pomanjkanja gradiva se je moral pri zasledovanju kiparskih delavnic v 17. in 18. stoletju opirati v gtovnem na lastna dognanja, v ospredju teh pa je ugotovitev, da prednjači kiparstvo v kamnu (za razliko od lesa in marmorja drugod po Slovenskem), pogosto pa je v Primorskem baročnem kiparstvu moqoče prepoznati sredozemske posebnosti, opazne
so tudi črte sočasne italijanske umetnosti, manj pa je odmevov iz drugih koncev Slovenije.
„V tej knjigi pišem o pisateljih in knjigah, ki so napravile name najmočnejši vtis in tako ali drugače oblikovale moje življenje, ne pa o najboljših pisateljih in najboljših knjigah.” Tako je Marjan Rožanc zaključil svoj „Roman o knjigah”, iz katerega na svojski način veje piščevo dojemanje življenja,,to pa je zanj v prvi vrsti pričakovanje čudeža, po katerem še bo v bistvu spremenil položaj človeka. Da je tak čudež nemogoč, so Rožancu razodele knjige, knjige pa piše zato, da bi ob njih čudež pričakoval še kdo drug.
Od knjig zunaj Matičinih zbirk je posebej opazna Zmage Kumer študija o ljudskih glasbilih in godcih na Slovenskem. V štirih razdelkih so popisane značilnosti in raba 54 glasbil, od katerih, je le nekaj takih, ki jih razen na Sloven-! škerr; drugod ni najti. Govor je tudi o ljudskih godcih, godčev-skih skupinah, o priložnostih, ob katerih nastopajo, o njihovem socialnem položaju in še čem, eno ob drugem pa daje vrsto novih spoznanj z glasbenega in etnološkega področja.
80-letnico Franceta Vodnika je Matica počastila z izdajo „Misli in presoj”, knjige, za katero je pisatelj izbral veliko pronicljivih misli insodbizsvo-jih člankov, razprav, polemik, esejev in kritik, bodisi da segajo na narodnostno in kulturno področje ali pa obravnavajo posamezna dela iz svetovne in slovenske književnosti.
za tiste, ki iščejo odgovor na prenekatera vprašanja o življenju, knjiga, ki opogumlja, ako se človek ob njej poglobi sam vase.
In slednjič: Josip Vidmar je poslovenil še „Carja Borisa”, in tako je v slovenščini dostopna celotna klasicistična, po zasnovi pa romantična dramska trilogija, v kateri Aleksej K. Tolstoj kaže, kako mora vladar, ko stopa na pot tiranije, okoli sebe ustvarjati razmere, ki 'neizogibno vodijo k padcu tiranije in vsega, kar je z'njo povezano.
D. R.
byron
Knjiga pesmi in pesnitev lorda Byrona, velikega angleškega romantika, je pošla kmalu po izidu pri Državni založbi pred osmimi leti. In po tej knjigi je prevajalec Janez Menart za Cankarjevo založbo pripravil miniaturko. V pojasnilih pravi, da ni izpustil veliko pesmi, popravil ali predrugačil je nekaj stihov, žal pa pričujoča izdaja ne premoreprvotnegaobširne-ga uvoda, tega nadomešča kratek oris pesniške podobe lorda Byrona, zaradi polnega razumevanja romantikove poezije pa je prevajalec dodal opombe v še sprejemljivem obsegu.
kuu«1"
Kljub tem rezom je knjižica vredna, da bralstvo pokupi vso naklado, za tukajšnje razmere v izjemno velikemštevilu 10tisoč izvodov: V miniaturki je namreč dostopno tako rekoč vse, kar ohranja Byronov pesniški sijaj, od pesmi prek „Romanja gro-fiča Harolda" do „Parizine” in „Don Jpana” (resda le prvega speva).
Matičina filozofska knjižnica je v 26. zvezku prinesla španskega filozofa Miguela de Unamuna ..Tragično občutje življenja”. Prevajalec Niko Košir je dejal, da je ta esejistično spisana knjiga ko nalašč
Konec oktobra mineva sto let od rojstva Ivana Preglja, slovenskega književnika, čigar literarna podoba je izrisana s
iz izložbe
Največja vrednost knjige ..Vesolje v eksploziji” angleškega astronoma in fizika Nigla Henbesta je, da s svojimi pojasnili in odgovori zmanjšuje sicer iz dneva v dan globlji prepad med znanstveniki in povprečno razgledanimi in radovednimi ljudmi. Življenje ne moremo razumeti, če ne vemo, kako je nastalo.
Po tej poti pa pridemo do Sonca irt galaksij. Ljudje smo le drobec neskončnega vesolja, nepomembni pritlikavci na majhnem planetu, ki kroži okrog povprečne zvezde v povprečni galaksiji. Poglejte kdaj v zvezdnato noč in občutili boste, kako ogromno je vesolje in kako majhen je človek. Pa vendar imamo razum, z mislijo smo potipali vglobine vesolja in povezali nepredstavljivo majhno z nedoumljivo neskončnim. Zastor se je začel odgrinjati, začenjamo doumevati vesolje.
To temeljno misel je Henbest ponazoril s čisto konkretnimi spoznanji o vesolju. Ukvarja se s planeti, življenjem atomov in njihovih delavcev, sprehodi se do meje neskončne majhnosti, obišče notranjost zvezd, beremo lahko o črnih luknjah, pri katerih dejstvo, da jih ne moremo videti, ne pomeni ničesar, pred nami razgrne zemljepis vesolja, srečamo se z začetkom in koncem časa- Se je čas začel z ..Velikim pokom” ali je že od prej?
Nigel Henbest nam prepričljivo govori, da iskanje nima konca in da se je morda komaj začelo. Znanje se veča, v zadnjih desetih letih smo ugotovili o vesolju več kot prej v petih tisočletjih.
Posebna vrednota „Vesolja v eksploziji” je, da se avtor ne zadovolji samo znižanjem dognanj sodobne znanosti, ampak ponuja tudi dvome, razpotja in vprašanja, na katera bo še treba odgovoriti. S tem spremeni bralca v aktivnega misleca.
Knjigo je založilo ČGP Delo, tozd Globus iz Zagreba, prevedel pa Dušan Miklič. Bogato ilustrirano delo, ki je več kot priročnik, stane 2000 din.
M. B.
prvinami, ki se na eni strani pnejo od moderne v ekspresionizem, po drugi pa se vračajo k izročilu romantičnega realizma. Pregljeva poezija in dramatika sta po vrednosti obrobni, pravi klasik pa je kot pripovednik, pri čemer je največ njegovih romanov, povesti in novel po snovi zgodovinskih-.
Omenjeno obletnico bo več slovenskih založb počastilo na najbolj primeren način: z natisi Pregljevih knjig. Založništvo tržaškega tiska je poskrbelo za izdajo ..Tolmincev”, prvega Pregljevega zgodovinskega romana, ki je sredi prve svetovne vojne izhajal v Domu in svetu, in sicerpod naslovom ..Tlačani", v knjižni izdaji prišel med bralce dobrih deset let pozneje (1927), nato pa še nekajkrat.
Snovno obdeluje roman tolminski kmečki punt 1713-1714, spisan je v obliki ^kronike dogodkov, za glavnecfa junaka je postavljen tolminski kmečki
živelj, pisatelj pa je brez pristranosti prikazal tudi plemstvo. V osnovi gre za ..nasprotje med umetno baročno kultiviranostjo plemstva in robatim, pristnim etosom kmetstva”, nasprotje, ki se „kot tragična danost življenja” (povzemamo.po J. Kosu) izteče v 'škodo kmečkega ljudstva.
Tokratne ..Tolmince” je s spremno besedo o vprašanju moči in upornosti v tem Pregljevem romanu opremila Ivanka Hergold.
samizdat
Revolucionarno vretje, ki je pp zmagi oktobrske revolucije seglo tudi v umetniške in kulturne kroge, se je v Sovjetski zvezi hitro ohladilo in pluralizem usmeritev je zamenjala vladavina dogmatične doktrine socialističnega realizma, ki je postal edina možna in-sprejemljiva smer v sovjetski umetnosti. Interese umetnosti so poistovetili	z interesi
države, umetnost je postala privesek državno-partijske politike in dekla njenim dnevnim ciljem. To je dejansko pomenilo izogibanje problemom časa in njegovim bistvenim protislovjem. Za pravilno usmeritev pa je skrbela cenzura (in še vedno skrbi!). Vsi ustvarjalci se seveda s takšnim ozkim diktatom niso mogli sprijazniti in tako je kmalu prišlo do hudih sporov med umetniki in državnimi organi. Del ustvarjalcev je emigriral, del se jih je podvrgel zahtevam socrealizma, del pa je vztrajal pri
glasba
kot življenjska sopotnica
Ker je želel stopati po stopinjah svojih vzornikov, starega očeta, ki se je ukvarjal z glasbo, ter ljudskega trobentarja Šanija, se je 13-letni Brane Podgornik leta 1943 odločil za pouk glasbe v oddelku godbe na pihala
glasbene šole v Mariboru. A vojna vihra mu je onemogočila vožnjo iz rodnih Ruš v štajersko prestolnico, tako da je moral šolanje opustiti, nikakor pa ni v njem zamrla želja, da bi postal glasbenik.
„Glasba je po vojni postala moja glavna sopotnica, ki mi je v najtežjih časih celo pomagala, da sem se postavil na noge,” se spominja Podgornik, danes inštruktor za delovno prakso v semiški Iskri let, ki jih je preživel v Piranu, kjer je poleg delovnih obveznosti igral še pri narodnozabavnem ansamblu, godbi na pihala ter se šolal v . glasbeni šoli.
V Semič ga je pot zanesla pred. štiriindvajsetimi leti. Iz . razgibanega glasbenega življenja je prišel v svet, ki je bil kar se tiče kulture, zlasti'glasbe, skoraj na tleh, čeprav je bilo v'njegovi delovni organizaciji, ki je dajala življenjski utrip kraju, večkrat slišati pripombe na račun kulturnega mrtvila. Brane je kmalu po prihodu vzel pobudo v svoje roke: vaške fante je začel učiti kitaro, harmoniko in pihalne instrumente, Iskra je priskočila na pomoč pri nakupu instrumentov in nastal je ansambel, ki je poskrbel, da so se Semičani na plesih zavrteli ob domači glasbi. Podgornikova ..glasbena šola”
je leta 1962 zaradi odhoda fantov na šolanje ali k vojakom zamrla, a Brane je že lovil druge vajeti. Na njegovo pobudo so ustanovili semiški oktet, ki je pod vodstvom Franca Zupančiča uspešno pel 6 let, a je moral utihniti zaradi selitve pevcev. Takrat se je znova spomnil na svoje prve učence v Semiču, s katerimi je ustanovil ansambel Akordi, ki je 6 let igral v tamkajšnjem hotelu. ’
Glasbeno življenje je potem v Semiču za nekaj let zamrlo, Podgornik pa se je bolj posvetil lovu. Prav pogosto zahajanje med lovce je gotovo eden glavnih razlogov, da imajo belokranjski lovci danes pevski zbor. „Pesem zaključuje lovče/dan, vendar pesem le ob koncu dneva za jagre ni bila dovolj. Prepričevanju, da bi ustanovili pevsKi zbor, sem pred dvema letoma končno popustil. Nastal je sekstet, a prepričan sem bil, da bo tako majhen zbor bolj kratkega diha, saj so zanj potrebni dobri glasovi,” pripoveduje Brane. Prav v tistem času so namreč tudi v Iskri začeli govoriti o ustanovitvi pevskega zbora in odločil se ie, da začasno' vodi oba. ,,Saj s prvim tako in tako ne bo nič, sem si rekel, a sem se uštel," pravi danes pevovodja dveh zborov.
Lovski pevski zbor se je lani še okrepil in letos že drugič nastopil na reviji lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije ter debutiral na reviji obkolpskih pevskih zborov v Gribljah.
Podgornik sedaj ne razmišlja več o tem, da bi kateri izmed ..njegovih” zborov razpadel, nasprotno, prizadeva si, da bi se članstvo v obeh še povečalo. Spoznal je, da se zbora, če je potrebno, lepo ujameta v celoto, da med njunimi pevci ni rivalitete in da jih mnogpkrat poleg istega pevovodja povezuje tudi ista pesem. Zaveda se, da je sprejel dve Obvezi, ki nista lahki, a pri katerih ne sme popustiti. Zato znova skoraj ves prosti čas posveča glasbi, vajam, izboru programa, v katerem ni pozabil na skupne pesmi, s katerimi se bosta oba zbora predstavila na skupnih nastopih.
,,Velijo samodiscipline potrebujem pri svojem delu, pridobil pa sem si jo pri pevcih v lovskem zboru. Kako močna je bila pri njih želja po petju, kaže že to, da so se vozili dvakrat na teden na vaje y Črnomelj iz oddaljenih vasi, zato tudi sam nisem smel popustiti,” pravi zadovoljno Podgornik, ki bo z jesenjo znova skoraj vse večere preživel s svojima pevskima zboroma.
M. BEZEK
svobodnem ustvarjanju. Toda razmere so se slabšale in polemike so zamenjala zaslišanja, obsodbe, taborišča in celo streljanja. V stalinističnih čistkah je izginilo na stotine pisateljev in pesnikov. Tudi obetavni odjugi, ki je nastopila s Stalinovo smrtjo in nastopom Hruščova, se razmere bistveno niso spremenile. Do današnjih dni se dogaja, da so uredniški predali polni rokopisov živih in mrtvih ustvarjalcev, katerih dela ne smejo iziti, uredništva revij ne objavljajo odličnih stvaritev v strahu pred cenzuro, na pritisk tega organa spreminjajo cela poglavja, izbrisujejo dele poglavij in-knjig tako, da izhajajo knjige skažene.
drago bajt
samizdat
znamenja
Toda poleg legalne, dovoljene literature se v Sovjetski zvezi širi tudi nedovoljena, necenzurirana literatura v prepisih, fotokopijah, magnetofonskih zapisih, tako imenovana samizdatovska literatura. Že tri desetletja se tako širijo leposlovna dela, najrazličnejši zborniki, politična, filozofska, religiozna, zgodovinska in druga dela. Ta podtalni ustvarjalni tok je močan in širok. Veliko samizdatovske literature pretihotapijo na Zahod, kjer doživlja knjižne izdaje v številnih založbah, v katerih izdajajo ta dela v izvirniku in v prevodih.
Izbor iz samizdatovske literature imamo priložnost prebrati v knjižnici, ki jo je v svoji zbirki Znamenja izdala mariborska založba Obzorja. Izbor in kratko uvodno študijo je pripravil Drago Bajt. Predstavljenih je 30 ustvarjalcev, pesnikov, dramatikov in prozaistov. Knjižica je izjemno zanimiva, saj se ob branju človek nehote srečuje z vprašanjem, zakaj je vendar vse tov socialistični in komunistični deželi, v deželi, ki ima izpisane velike besede o svobodi in pravičnosti, prepovedano. Odgovor je v temelju lahko en sam: da ni razumnega razloga.
Žal je slovenska izdaja predraga za običajni žep (800 din) in tako bo imela knjiga manj bralcev, kot si jih zasluži.
■ _ M. MARKELJ
ha, pa tudi denarja nobenega, Kajti zasulo ga je v nekem rudniku. Tako je ostala mati na kmetiji sama s štiri mi otroki in zdolgovi. Ponovno se je poročila, očim pa je bil dober, se spominja Vidka, in je imel svoje otroke in otroke iz prejšnjega zakona enako rad.
Včasih so v Podgradusejališekonopljo. Doma so jo trli in predli, potem pa so vili vrvi ali nosili prejo na Iglenik, kjer so imeli še statve. Iz konopljinega platnaso imeli rjuhe, brisače, krila, patu-di moške hlače. Tudi prosa in ajde.je bilo včasih v podgorskih vaseh dovolj. Stemvzvezisobilade-la in običaji, ki so poživili kmečki vsakdan, hkrati pa dali mladini priložnost, da se je spoznavala, zabavala in uganjala norčije. Ena takih priložnosti je bilo mletje prosa. Petja in šal kar ni bilo konca in ob njih je tudi delo hitro minilo. Še najbolj veselo pa je bilo tisto dekle, ki je našlo v snopu sladko darilce: gospodar je še pred pričetkom dela v enega od snopov skril slaščico ali kaj podobnega, mladina pa je pri delu tekmovala, kdo bo darilce našel v svojem snopu.
Ajdo je bilo treba spraviti kar se da hitro; saj so jesenski mrazi vedno prežali zgorjanskih hribov. Če je bila noč mesečna, so jo dekleta in žene žele tudi ponoči, v nuji pa je gospodar ob njivi zakuril ogenj, da bi pregnal noč in mraz, morda pa tudi fante, ki so radi zavriskali okoli njive, kjer je bilo ponoči polno mladih žanjic. Prav fantovske pesmi v Podgorju sedaj Vidka najbolj pogreša. Vsak večer po truda polnem delu se je vila ubrana domača melodija mimo domačij in skednjev tja v noč in našla pot v kamrice, ki jim je bila namenjena. Današnja mladina si poišče pač drugo zabavo, žal pa pri tem zginjajo tudi nekatere vrednote, ki so bile bistveno slovenske kmečke kulturne ustvarjalnosti. Zato pa je manj trdega dela, ki je bilo nekoč staien spremljevalec starejše generacije. Danes žito požanje inomlati kombajn, ko je bila Vidka še mlada, pa je morala poleti s cepci mlatiti žito, in to kar pet tednov skupaj, da je odslužila tudi sosedom vsa dela, ki so jim jih opravili. Tako je bila vsa srenja v medsebojni povezanosti in odvisnosti.
Sedem otrok je bilo v Vidkini družini, sicer jih je rodita tudi ona, ko se je omožila s Turkom z Zajčjega vrha in prevzela domačo kmetijo. Sedaj ima že celo kopico vnukov, pa tudi šest pravnukov je že privekalo na svet. Doma na kmetiji gospodari sin Ivan z ženo Štefko, pa tudi trije vnuki so že dovolj veliki, da priskočijo na pomoč pri domačih delih, kajti Vidka sama ne more kaj več pomagati. Spomladi, ko je dopolnila enainosemdeseto leto, jo je podrl avtomobil. Zlomil ji je obe nogi in eno roko, vendar trdoživi podgorski ženici tudi to ni vzelo volje do življenja. Kar hitro je okrevala in danes se s pomočjo palice že lahko sprehodi okoli hiše, ali odpravi k sosedi na klepet o starih, trdih, vendartudi lepih časih. O gradu, ki je nekoč tako mogočno kraljeval nad vasjo, pa spregovorijo stare ženice bolj malo. O tem molči tudi skrivnostna in nekam temačna cerkvica na koncu vasi, ki je zgrajena iz klesanih kamnov njegovega obzidja. Kot da ne spada sem v to senco pod hribom s svojimi klasičnimi potezami in lepo oblikovanimi kamni, seti zdi, kose pot med mehkimi dolenjskimi oblinami vije v dolino.
TONE JAKŠE
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
KIPIJO SPOMINI
Stožičasti, z gozdom in grmičevjem obrašče-ni grič pod slemenom Gorjancev, na katerem je nekoč stal mogočni mehovski grad, rad zbuja domišljijo in ob pogledu nanj misli nehote zaidejo nekaj stoletij nazaj, ko se je trdnjava še bohotila tam gori, v strah turškim oSvajalcem z juga, pa tudi domačim Podgorcem, kisojoob težki tlaki in desetini preklinjali in merili ssovražni-mi očmi. Ko je kri končno le zavrela, podgorske jeze tudi trdno obzidje ni moglo zaustaviti. Tako je bilo uničeno gnezdo nasilja, žal pa je počasi propadel tudi slovenski kulturni spomenik.
Ali je med ljudmi ob vznožju griča', v vasi Podgrad, še živ spomin na tiste davne uporniške čase? Ali še krožijo pripovedke o graščakih, o tlaki in o strahovih, ki so tako pogosti spremljevalci, vsaj po ljudski domišljiji sodeč, starih ruševin? Podgrad je, tako kot že mnogo podgorskih vasi, ujel korak s časom. Vaške poti so asfaltirane, kmetije se modernizirajo, stare, na videz tako prijetne lesene hišice pa so pustile prostor zidanim dpmovom in velikim hlevom. Le tu in tam je v leseni kočici še živo okence, priča nekdanje kmečke arhitekture. Čas pometa po svoje s stvarmi in z ljudmi.
Tudi dvainosemdesetletna Marija Turk, ki ji po domače pravijo kar Vidka, se gradu in pripovedovanj okoli njega ne spominja kaj dosti. Medtem ko je lušči la za kuho sladki jesenski kostanj, pase je tudi nama nabraJo spominov. Ne tistih na grajske čase, ampak bolj življenjskih, takih, katerim je bil še do nedavnega priča skoraj vsak podgorski kmet: o delu, nekdanjih običajih ob njem, o veselju in o smrtih pa o preseljevanju in ženitovanju. Grad je bil v njeni zgodnji mladosti na hribu še viden, potem pa so z njega vozili klesane 'kamne, da so sezidali Marijino cerkev v Podgradu, gori pa so ostale le ruševine, ki šobile polne kač, zato so otroci le neradi zahajali tja. Marija pa tudi dosti časa ni imela za to. Res, da je bilo sedem otrok v družini, dela pa je bilo kljub temu zadosti za vse. Pri štirinajstih je moralaže kositi kot kakšen fant. Oče je šel že zgodaj v Ameriko, da bi plačal dolgove in prislužil še kaj za popravilo domačije. Za njim ni bilo ne duha ne slu-
ATOMSKA ZAHTEVA CELEGA ČLOVEKA
OB KOSTANJU IN MOŠTU
Poklic elektrotehnika, za katerega se je iz-' šolal Stanko Černelič, je pri nas nekaj običajnega, delo vzdrževalca instrumenta-rija v jedrski elektrarni, ki ga opravlja danes, pa je v Jugoslaviji novost. Iz krške nuklearke se je do zdaj usposobilo zanj pet tehnikov. Skupaj z njihovimi šefi inženirji jih je devet, torej jih še vedno lahko preštejemo na prste.
Ko je mladi Černelič obiskoval tehniško srednjo šolo v Krškem, se mu še sanjalo ni, da bo kdaj delal v jedrski elektrarni. Do stroke je imel veselje in ga še danes pri vlači. Prvo zaposlitev je dobil v tovarni „Ni kola Tesla" v Zagrebu. Celal je pri montaži in preizkušanju njenih telefonskih central. Bil je ves čas na terenu. Obšel je malone vso Jugoslavijo, od Pančeva in Beograda do Tuzle, Osijeka, Bjelovara in Ljubljane. Doma v Zgornjem Obrežu pri Brežicah so ga poredko videli, še ob koncu tedna ne. Takrat jo je najraje mahnil proti Beli krajini, kjer je službovala njegova sedanja žena. Ta popotovanja od mesta do mesta širom po Jugoslaviji so trajala dve leti.
Potem si je Stanko poiskal delo bližedoma. Pri Gorenju vVelenjujedobil mesto serviserja gospodinjskih aparatov. Spet je moral na teren, le razdalje so bile manjše kot pri zagrebški firmi. Za današnje razmere je bil njegov rajon še vedno zelo velik: raztezal seje od Ivančne gorice do Novega mesta, Brežic, Krškega in Sevnice in naprej na Kozjansko. Vsako cesto je poznal do podrobnosti in vedel je za vsak pralni stroj, za vsak hladilnik in štedilnik znamke Gorenje na tem območju. Sčasoma se je naveličal križarjenja po terenu, vzdržal pa je le sedem let. Gospodinjskih aparatov je bilo vedno več in okvartudi, ljudje pa so ga poznali kot vestnega delavca in mu niso privoščili miru. V katerokoli hišo je vstopil, čeprav kot gost, povsod so mu najprej pokazali pokvarjene pralne in druge gospodinjske stroje. Ponj so hodili tudi na dom in mu tako jemali prosti čas.
Medtem je v neposredni bližini doma, kakih pet kilometrov vstran, rasla krška jedrska elektrarna. Stanka je zamikalo, da bi si našel delo v tem našem jedrskem prvencu. Prvo prošnjo za zaposlitev je poslal tja dve leti prej, preden so ga sprejeli v delovno razmerje. Kot serviser je strokovno nazadoval, kajti to delo je po splošni oceni bolj primerno za elektromehanika kot za njegov strokovni profil. Stanko pa je želel v stroki napredovati in možnost za to je videl prav vjedrski elektrarni.
V J E Krško je delal najprej kot nadzorni tehnik za instrumentarij elektrarne, za kar je moral pri GospodarskizborniciSlovenijeopravi-ti strokovni izpit. Pri nadzoruje bil zaposlen tri leta, zdaj pa dela že štiri leta pri vzdrževanju instrumentarija. Trenutno opravlja to nalogo pet tehnikov. Vsi so se izpopolnjevali v razvojnem centru VVestinghousa v Pittsburgu v ZDA.
Za odhod v Ameriko je Černelič zvedel teden dni pred začetkom izpopolnjevalnega tečaja. Tedaj je prišel ravno z dopusta. Pošteno ga je zaskrbelo zaradi angleščine. Strokovne izraze je poznal iz.vsakdanje rabp na delovnem mestu, pogovornega jezi kapa ni obvladal. Znal je le toliko, koli kor se je naučil v
šoli, pokazalo se je, da je le imel toliko podlage, daje lahko shajal.
„Na srečo smo v tečaju v Pittsburgu prva dva tedna poslušali splošna predavanja o jedrski elektrarni,” pravi Černelič, „karzame ni bilo novo, pomagalo pa mi je, da sem se vpeljal v angleščino in sem pozneje laže sledil. Iz Krškega smo bili takrat trije na izpopolnjevanju. Največ slušateljev je bilo Američanov, nekaj pa tudi Kitajcev in Filipincev. Izobraževanje je bilo zelo intenzivno in je trajalo od jutra do poznega popoldneva, nakar smo obvezno predelovali učno snov še doma, največkrat do polnoči. Kdor se je pri predavanju izgubil in podajanja ni razumel, tega je čakal doma dvojni napor: moral seje naučiti iz knjig.
Da bi videli, kako spremljamo predavanja in koliko jih sploh razumemo, so nasvsakojutro preizkusili s kratkim pismenim testom, ob koncu tedna pa so nam dali domov precej Obsežnejše in zahtevnejše sistemske teste. Navadno smo jih reševali celo soboto in nedeljo pozno v noč. Bili so kar uspešni. Šele zadnjih štirinajst dni, ko so nas poslali na prakso v Baltimore, smo si nekoliko oddahnili."
Strokovno je novi službi ogromno pridobil in ima rad svoje delo, čeprav je zelo odgovorno. Žal mu jeedinotedaj,čezdružino ne more poleti skupaj na dopust zaradi remonta v elektrargi. Takrat, ko elektrarna stoji, ima tudi največ dela. Kadar pride do okvare, mora biti na voljo ob vsakem času, tudi ponoči, če pridejo ponj. Veliko mora študirati, da ne zaostane, tudi v prostem času.
JOŽICA TEPPEY
NAGRADA NA BIZELJSKO
Knjižna nagrada tokrat roma na Bizeljsko; žreb je med reševalci predzadnje nagradne križanke izbral ANKO KRIVEC iz Bračne vasi. Po pošti smo ji že poslali slovenski roman „Balada o boru“, ki ga je napisala Nada Matičič. Prijetna pripoved o žit-ju in bjtju ljudi v bohinjskem kotu bo nagrajenki krajšala jesenske večere. Jutri bomo izžrebali novega nagrajenca izmed reševalcev prejšnje križanke, reševalci današnje pa pridejo na vrsto čez teden dni. Do takrat ne bo težko rešiti križanko in jo poslati na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
Ljubezen je tudi zla usoda.
M. ROŽANC V nasladi se vse naše bitje 23ve samo sebe.
A. GIDE
Pravice ni in je nikdar ne bo, velike ribe zmerom majhne žro.
J. MENART Svoje napake najlažje opravičiš tako, da jih posplošuješ.
B. HOFMAN Za vsako nesrečo zija krivda.
A. TRSTENJAK
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA I Katastrofe krojijo usodo
fr.sklada-telj
siromak
esejist
finci
vodna
nimfa
atiški
heroj
pevka
kohont
pleme
be!
kamen
okov
redka
kovina
prijetje
it. tv
borišče
ado
darian
stara
leta
slovesen
obhod
stekališčr
umrli am. gramatik
sestavina
olj
brit.uni-
flejrijeten
sukanec
slabotne!
vrsta
čolna
figura mi Marki
z.ime
bobrovina
homerski
junak
sejanje
snov v plin. stanju
pust svet
naš otok
pripomočel
alpinistov
nagrobni
napis
malaška
ožina
napev
prvak
oskrbnik.
tehnecij
nem. fi*ozof
pleten
izdelek
am.
drevo
drozg
V dosedanje oblike življenja so najbolj usodne reze napravile katastrofe — Najhujšo pripravlja človek
_ Kanal do Sredozemlja?
Gladina Mrtvega morja se nevarno niža — Svežih voda naj bi napeljali po kanalu iz Sredozemskega morja
Izraelci se vse resneje pripravijo na zahteven in v svetu edinstven podvig. Po letu 1990 n3j bi začeli iz Sredozemskega reoija dotakati sveže vode v Mrtvo moije. A če bo podvig Kdaj res uresničen, ni odvisno le °d tega, ali bodo zbrali potreb-na sredstva (okoli 900 milijonov dolaijev po cenah iz leta 1981), marveč tudi od tega, ali bodo politične razmere na vročem Bližnjem vzhodu kaj bolj urejene.
Izumitelj z mini televizorjem v toki.
TV za v žep
Majhna, a jasna slika —
Tudi cena je primerna
Sir Clive Sinclair, ki je svet Presenetil kot izumitelj prvih P°ceni osebnih malih računalni-. °v, je pred kratkim pokazal javnosti še eno novost: izdelal Je najmanjši in trenutno tudi uajcenejši mini televizor. Tako Je domiselni Britanec dal v koš veliko in slovito japonsko vrdko Sony, ki je lani poslala ua tržišče prvi komercialni mini relevizor, za katerega trdijo pri yOnyju> da gre odlično v proda-
Sinclairov prenosni televizor-ima petcentimetrski ekran, Ki daje odlično, čisto čmo-belo shKp. Kot vir energije mu služi pijeva baterija, nedavni izum “°laroida, srce malega televizor-Ia j pa predstavlja mikročip, ^hunska stvaritev sodobne Mikroelektronike, ki v celoti zamenjuje vso elektroniko. .Najcenejši, najmanjši, najboljši. To so tiste lastnosti tele-'azorčka, ki mu obljubljajo lepo Prihodnost. V primerjavi s “°nyjevim, ki stane le nekaj {-entov manj od 200 dolaijev, je britanska novost na voljo kup-za 120 dolaijev, kar je res °bčutno ceneje.
Kadar kruh je, revolucije ni.
J. PIANO
Dejanja spregovore o človeku ’ " e kakor ideje.
P. ZIDAR Ne vznemiijajte se, če vas ?°dijo prenaglo. Meseci se motili0. leta pa ne.
L. PAUWELS Človek vedno hrepeni po ti-®tem, česar nima.
f ♦ ♦ i j i f /g. Sand
Podvig je, gledano s stališča tehnologije, zelo zanimiv, za Izraelce in druge ob Mrtvem moiju pa tudi zelo pomemben. Gladina tega moija, ki leži 393 m pod morsko gladino, se iz leta v leto niža. Dotok vode v Mrtvo moije seje zaradi jezov, kanalov in namakanja močno zmanjšal in v zadnjih dveh desetletjih se je gladina moija znižala za 9 m. Do leta 1990 se bo ob nespremenjenih razmerah gladina zniževala še naprej in tako bodo vsi zemljepisni učbeniki imeli napako: Mrtvo moije bo ležalo nad 408 m pod morsko gladino.
Rešitev je seveda samo ta, da v usihajoče moije napeljejo nove vode. Od Sredozemskega moija loči Mrtvo moije 110 km kopnega. Izraelci načrtujejo odprt kanal in skozi Judejske gore tunel, po katerem bi prihajalo 1,7 milijona m3 vode na leto. To bi zadoščalo, da bi Mrtvo moije obdržalo dosedanji nivo. Stroške gradnje in vzdrževanja kanala in predora bi delno krila vodna elektrarna, ki bi jo zgradili na tem umetnem vodotoku.
(Vir: Nature)
Umetna kri
Bela tekočina bo nadomestila dragoceno narav-___________no	kri__________
Že lep čas si medicinski inženirji prizadevajo, da bi odkrili umetno snov, ki bi zamenjala pri transfuzijah doslej nenadomestljivo človeško kri. Krvi porabijo v sodobni medicini vse več, krvodajalstvo pa ni povsod tako visoko razvito kot v Sloveniji, ki sodi v sam svetovni vrh, zato je povpraševanje še vedno večje kot ponudba. Iz Japonske prihajajo spodbudne novice: skupini medicinskih raziskovalcev je uspelo izdelati tekočino, ki je zelo obetavna kot nadomestek za kri.
Gre za belkasto tekočino, ki jo nazivajo fluosol DA. Snov se je izkazala kot bolj učinkovit prenašalec kisika od naravnega hemoglobina. Ob tem ima še to odlično prednost, da je univerzalno sprejemljiva za vse paciente, neodvisno od krvnih skupin in Rh faktorja. V primerjavi z naravno krvjo, ki, obdelana za transfuzije, ni prav trajna, je mogoče fluosol DA hraniti pri sobni temperaturi tudi do dve leti, ne da bi se spridil in postal neuporaben.
Na tržišče bo umetna kri prišla čez dobro leto, vendar bo sprva namenjena le za obsežnejše poskuse, medtem ko bo v klinično uporabo prišla šele čez štiri, do pet let.
Nove snovi
Zamenjujejo jeklo, barve
Dolge verige kemično povezanih molekul, ki jih imenujejo polimerji, so osnovne gradbene opeke modernih industrijskih snovi od plastik do najrazličnejših sintetičnih barv in vlaken. V razvitih državah uporabljajo pri proizvodnji že več polimernih snovi kot jekla, kar nedvomno kaže, kako se je umetna snov uveljavila.
Vse kaže, da se bo še bolj, saj so v Du Pontu odkrili nov način pridobivanja polimernih snovi.
Nov proces daje kemijskim inženirjem možnost stalnega nadzora nad razsežnostjo polimerne verige, kar pomeni, da je poslej mogoče lastnosti umetnih snovi natančno določati in nadzorovati.
Prvi proizvod takšnih polimernih snovi, narejenih na nov način, bodo nove barve, namenjene avtomobilski industriji. Nove barve so zanimive za avtomobilsko industrijo predvsem zato, ker se hitro sušijo, torej ni potrebno sušenje ob visokih temperaturah, kar pomeni prihranek pri energiji na eni strani, na drugi pa manj škodljivega učinka na okolje, saj so manj hlapljive hkrati.
Kemijski inženirji menijo, da bodo izdelali nove polimerne snovi za gradnjo avtomobilov in letal, te snovi pa bodo lažje in čvrstejše od dosedanjih.
Odkritje torej, poseglo v življenje.
ki bo globoko
Dandanes jemljemo kot povsem samoumevno dejstvo, daje v zgodovini življenja izginilo toliko in toliko rastlinskih in živalskih vrst. Vendar je ta samoumevnost zelo mlada v znanstvenem razmišljanju, saj se je človek znašel pred vprašanjem izginulih vrst pravzaprav šele v 19. stoletju, ko so paleontologi klasificirali fosilne najdbe mamutov, dinozavrov, človečnjakov in drugih živih bitij kot ostanke nekdaj široko razprostrtih življenjskih oblik. Seveda se vse od takrat zastavlja vprašanje, zakaj nekatere živalske vrste izginejo. Kaj povzroči izumrtje?
Odgovori so zasnovani na dveh poglavitnih smereh: nekateri znanstveniki razmišljajo o katastrofah, ki so izbrisale nekatere življenjske oblike s površja zemlje, drugi pa ves proces vidijo v luči dolgotrajnih in počasnih sprememb v okolju in vrsti sami.
Katastrofisti, če bi jih lahko tako imenovali, imajo za svoja stališča precej močno zaledje raziskav in dokazov. Med novejšimi je pregled izginotja vrst v geološki zgodovini našega planeta. Kar zbuja zanimanje, je to, da se množična izginotja dogajajo v določenih „kratkih“ časovnih obdobjih, kar je mogoče pojasniti kot učinek katastrofe.
Tako so v obdobju med kredo in terciarom pred 65 milijoni let izginili zelo razširjeni plazilci na kopnem in v vodi, z njimi pa še nekatere druge živalske in rastlinske vrste. ^ Življenje se je tolikanj spremenilo zaradi nekih zelo burnih dogodkov, da so naslednjemu obdobju dah novo ime — kenozoik ali novi zemeljski vek, ki se začenja s terciarom.
Katastrofisti domnevajo, da je tisti čas prišlo do kozmične katastrofe; desetkilometrski asteroid naj bi treščil z Zemljo. Astronomski izračuni kažejo, da takšna možnost vsaj teoretično obstoji vsakih 10 milijonov let. Dovolj močni pa so tudi geološki dokazi, predvsem po vsem svetu razprostrta tenka plast, bogata z iridijem, zlatom, platino in s tek-titi, ki nakazujejo kozmičen trk. Ta geološka plast se sklada z nenadnim izginotjem dinozavrov, ihtiozavrov, pterozavrov in drugih Živah, ki so živele v kredi, najnatančneje pa določa obdobje izginotja krednih planktonskih organizmov od forami-nefer do amonitov.
Trčenje z velikim asteroidom je povzročilo več velikih sprememb. Oblak parhu, ki se je ob trku dvignil, je za več mesecev zasenčil sonce in onemogočil enega od bistvenih življenjskih procesov - fotosintezo. Istočasno je povzročil hitro ohladitev. Vse to je lahko povzročilo izgonitja rastlin in Živah, vsaj tistih najmanj odpornih na take spremembe.
Med presenetljivimi katastrofi-stičnimi teorijami je nedvomno tista, ki med vzroke izginotij postavlja tudi človeka. Kolonizacija Severne in Južne Amerike, Avstralije in Oceanije je sprožila valove izginotij, katerih žrtve so bili mamuti in drugi veliki sesalci, velike ptice, kot je bila
moa, pa tudi številne manjše Živah. Ta podmena nima tohko dokazov, kot jih je zbranih za podkrepitev katastrofične teorije o izginotju živali ob koncu srednjega zemeljskega veka, časovno pa se izginotja nekaterih Živah pokrivajo z naselitvijo predzgodovinskega človeka na drugih celinah.
V zadnjih desetih letih so znanstveniki prišli še do enega pomembnega odkritja: da v izumiranju vrst človek ni nobena izjema. Kot krona stvarstva ni samo posegel po življenjski niti mnogih Živah, marveč tudi po lastni vrsti. Tako znanost beleži nekaj človeških vrst, ki so izumrle ne zaradi naravnega izbora, kot so menili doslej, marveč zaradi iztrebljanja.
Pred milijonom let sta v Afriki živeli dve človeški vrsti: Homo erec-tus in Australopithecus robustus. Vsa znamenja kažejo, da je Homo efectus kot lovec iztrebil rastlinojedega in možgansko slabše razvitega avstralopiteka.
Nekateri zgodovinarji tudi postavljajo kot gotovo dejstvo, da je do podobnega iztrebljanja prišlo tudi v Evropi, kjer naj bi Homo sapiens zatrl neandertalca. Vendar pa se nekateri strokovnjaki nagibajo k temu, da postavljajo Homo sapiensa kot naslednika neandertalca, kar bi pa pomenilo, da se je izjemno hitro razvil, saj analize neandertalčeve lobanje kažejo precejšnjo zaostalost v razvoju možganov v primerjavi z razvitimi možgani Homo sapiensa, čigar neposredni potomci smo. Razvojni preskok je gicer možen, vendar je z novimi odkritji mračnejša podoba o medsebojnem iztrebljanju človeških vrst še bolj verjetna.
Katastrofe se torej dogajajo in žrtve padajo, mnoge med njimi za vedno. Vznemirljivo in grozljivo je razmišljanje nekaterih ekologov, ki že leta opozarjajo na katastrofo, katere neosveščene in neme priče smo - modemi človek uničuje nepopravljivo svoje življenjsko okolje, z njim pa samega sebe.
Nad vsem živim pa visi še ena katastrofa - svetovni atomski spopad. Ta katastrofa bi bila zanesljivo najhujša, kar jih je bilo v mihjard-letni zgodovini Zemlje. Naslednji uničevalni asteroid si je torej človek izdelal kar sam.
MiM (Vir: Nature)
Sreča je v zakonu vzajemna ali pa je ni.
A. TRSTENJAK
Kakršna je misel, je nazadnje dejanje.
NIZAMI
Človekova sreča je odvisna od kakovsti življenja, ne pa od količine premoženja.
A. TRSTENJAK
Ljubezen se ne more nasititi ljubezni.
M. MAETERLINCK
Jaruz Irdma
V
Črtice in pervesti iz n
F0RTUNAT0V
Natakarica je tičica kakor vse njene sestrice; hotela je svojega Langa nekoliko namazati. Gre k Lili in pravi: ,Ti, bedak Lang bo zame plačal kiklo. Vzela bom tiste lepe pavolnine, ki jo prodajaš po petdeset soldov vatel. Pa veš, ne smeš reči, da je po taki ceni, zabrusi mu šestdeset ali sedemdeset soldov, da si bom pozneje za groše, ki bodo preostali, kupila lahko še par lepih robcev.’ Lila pravi: .Dobro.’ Namesto petdeset je dal Lang za vatel sedemdeset soldov. Natakarica se zahvali ljubčku in odnese blago v spalnico. Ko odide tudi Lang, se vrne sleparica v proda-jalnico in se prav sladko smeje, da bo dobila povrhu tudi dva, tri robce. Ali to veselje ni dolgo trajalo, Lila se brani dati tak robec in reče zabavljivo: ,Kaj meniš, da sem res tako neumna, da bi dajala svoj dobiček tebi? Bodi zadovoljna, da si ujela norca za krilo. Tistih dvajset soldov, katere je vatel plačal nad navadno ceno, sem pa pribaratala jaz, ne pa ti. Tudi jaz potrebujem nekoliko robcev.’
Takih gnusnih ciganij bi ti lahko še dosti naštel. Lila je sebičnica, mrzla kakor kača, ali to naj bi bila, kolikor hoče, toda obenem je tudi strupena kakor kača. S te strani je ti morda še ne poznaš. Njeno zlobo čutimo prav v živo sorodniki in okoličani. V vsako reč vtika skrivaj svoje papke, vohunari, ovaja, draži, dela spletke in zadrege povsod in vsakemu. Sestro je nahujskala zoper mojega brata, zdaj pa pravi, da šeni zakrivil jaz neslogo in brezkončno prepiranje. Vselej sem se ustrašil, kadar sem slišal,
da se bo udeležila kake veselice tudi Lila, kajti prav po mojstrsko razume ostrupiti vsako zabavo, okužiti vsako prijaznost.”
To ostro sodbo je izrekla o pastorki tudi mačeha. Ko sva se pomenkovala o Fortunatovu, je jela zdihovati: „Oh, kako sem se takrat jaz reva veselila, da se bom znebila enkrat te nadloge, tega pekla, ki me trpinči že na tem svetu! Noben človek si ne more misliti, kolika hudoba tiči v tej spaki. Pravijo: Gorje si ga otrokom, ki dobe mačeho. Kdor pa skuša to, kar jaz, lahko reče: Gorje si ga mačehi, ki dobi pastorko. Pri Zamostarju ne gospodinjim jaz, ampak Lila. In kako mi oponaša vsak založek, ki ga pojem, mi ograja vsako jed, ki ji jo skuham, zahteva račun za vsak krajca, ki ga izdam! Zoper njo se ne opravi nič ne zlepa ne z grda ne z vpitjem ne s prošnjo ne z jokom. Gostom se sladka, da jih primarni v prodajal-nico, ubogo družino pa zmerja, pika in objeda neprenehoma, da nam beži eden za drugim izslužbe in se bodo Ijudje-tako zbali naše hiše, da ne bomo več mogli dobiti še poslov in najemnikov.”
Štiri leta so minila, odkar sem spoznal Lilo. Zelena in cvetoča mladost jo je hitro zapuščala. Jela se je obletavati in sušiti. V ustih ni imela skoraj nobenega zdravega zoba več. Lotila se je je tista neprijetna čemernost, ki označuje stara, obsedela dekleta. Mladi kupci so zahajali k njej čimdalje bolj poredkoma. Fantje so ji rekli prej: naša lepa Lila, zdaj je morala slišati včasi še na svoja ušesa razžaljive pridevke: Zamostarjeva glista, Zamostarjeva gnida. Ko pridem na Sušico obhajat svoj god, se tedaj jako
začudim, da jo najdem veselo, kakor je še nisem nikoli videl. Reče mi: ..Povedata vem bom nekaj novega, če še ne veste.”
„Kaj?"
Jaz sem nevesta! Snubil me je gospod M. in čez štirinajst dni bo poroka. Mož sicer ni mlad in lep, ali ima svojo hišo in toliko dela in zaslužka, da potrebuje zmerom več ko deset pomočnikov.”
Vprašam jo na pol zabavljivo, če ji ni zaženil hiše. Lila nekoliko zardi in pravi: „Tega ne. Jaz nisem tako abotna kakor nekatere, da bi se še zmerom mislila mlado. Veste, če koraka človek proti tridesetemu letu, se mora učiti ponižnosti in biti zadovoljen s tem, kar se mu ponudi, posebno, če se mu ponuja, kakor meni, kaj dobrega. Zadnji čas je, da grem. Moji ljudje so se naveličali mene, jaz pa njih, in tako bo odleglo njim in meni.”
Moj prijatelj je pogodil. Lila je prišla v premožno hišo k dobremu možu. Kakor slišim, živi zadovoljno, če se čuti srečnega tudi njen mož, nisem vprašal in nisem marai zvedeti.
Franja je začutila živo nagnjenje za učiteljski stan. Na Hrvaškem so snovale vse bogatejše občine dekliške šole. Nada je bila opravičena, da bo dobila v njih brez težave dobro službo, kerštevilo izobraženih in tako sposobnih učiteljic še ni bilo toliko, kakor je dandanašnji. V nekem privatnem zavodu bi bili Franjo precej radi sprejeli, ali ji je Mirko odsvetoval, obetajoč ji, da jo bo pripravil na boljše in priličnejše mesto.
't t	i	it’
ŠPORTNI KOMENTAR
Se nogomet drži pravil?
Že drugič v sorazmerno kratkem času posvečamo ta okvir novomeškim nogometašem. Tokrat ne zaradi kakšnih blestečih rezultatov, saj so v sedmih kolih doživeli kar šest porazov in so na predzadnjem mestu na lestvici, čeprav so jih mnogi pred pričetkom prvenstva šteli celo med glavne kandidate za prvo mesto. Vzrok je povsem drugje. Po vzoru nogometnih prvoligaških navad je pač potrebno takrat, ko ekipi ne gre, zamenjati trenerja. In vodstvo novomeškega Elana je namesto dosedanjega trenerja Retlja imenovalo Ljubljančana Nikolo Popivodo, selektorja slovenske amaterske in mladinske reprezentance.
Najprej je bila želja nogometašev, da Popivodo kot trenerja ekipe v drogi republiški ligi postavijo na plačilni spisek novomeške ZTKO kot strokovnega sodelavca. Takoj je bilo jasno, da ob znanih denarnih težavah novomeškega športa, ko ni sredstev niti za mnogo bolj obetajoče in predvsem kvalitetne ekipe, iz te moke ne bo kruha. Toda Nikola Popivoda, brat bolj znanega Danila, je vseeno prevzel krmilo novomeškega kluba. Postavlja se vprašanje, kako je plačan. Po zagotovilih, ki jih ima tajnik TKS Novo mesto, dobiva novi trener povrnjene le potne stroške iz Ljubljane, poleg tega pa honorar, kot ga dobivajo vsi novomeški trenerji tega razreda: 100 din za uro vadbe. Če je res tako, potem seveda odločitvi kluba nikakor ne gre oporekati, saj o. Popivodovih nogometnih kvalitetah ne gre dvomiti (čeprav tudi zadnji rezultati tega ne potrjujejo, op. p.), žal pa se po vseh znanih kuhinjah in aferah v našem nogometu po Novem mestu vedno glasneje širijo drugačne govorice. Danes, ko v nogometu edinole denar kaj pomeni, trdijo mnogi, je skorajda neverjetno, da bi za tako pičel honorar prevzel vadbo ekipe v drugi republiški ligi strokovnjak, kot je Popivoda.
In da se natolcevanja o 15 in 20 tisočakih mesečne premije, črnih fondih in še čem ne bi nadaljevala, je najbolj prav, da na ta javni izziv odgovori enako javno vodstvo NK Elan.
B. BUDJA
Inles navzlic porazu navdušil
Izredna igra Ribničanov v Zavidovičih — Dolenjski derbi v medrepubliški ligi Kočevkam — Metličanke pričakovano izgubile v Škofijah
DOLENJSKA, POSAVJE — V najzanimivejšem srečanju 4. kola n. zvezne rokometne lige so rokometaši ribniškega Inlesa sicer po pričakovanju klonili proti nekdanjemu prvoligašu, ekipi Krivaje, vendar ob tem ne gre zamolčati, da so prikazali izredno igro, kije navdušila gledalce v Zavidovičih. V dolenjskem derbiju medrepubliške lige so Kočevke prizadejale prvi poraz v prvenstvu ekipi Novega mesta, medtem ko so Krčani doma izgubili z Rovinjem. Tudi v republiških ligah tokrat za dolenjske ekipe ni bilo večjega izkupička.
ut up
KRI VAJ A - INLES 27:23 (14:10) - Po poročilih iz Zavido-vičev je bilo to eno najbolj kvalitetnih srečanj doslej. Ribničani so sicer izgubili, vendar so z igro navdušili kakih 500 gledalcev. Igrali so sproščeno in atraktivno, še posebej pa je navdušil J. Ilc, ki je bil nerešljiva uganka za domačo obrambo.
Inles: Gelze, Križman, Turk, J. Tanko, Ilc 10, S. Tanko 1, Kola-kovič, Karpov 5, Ambrožič 2, Mate 2, Fajdiga 3, Vesel.
Lestvica po 4. kolu: Jugovič 7, Krivaja in Zamet 6, Inles 4 itd. V naslednjem kolu igrajo Ribničani doma z vrsto Potisja in, po dosedanjih igrah sodeč, lahko računajo na novi točki.
ITAS KOČEVJE - NOVO MESTO 17:15 (8:11) - Srečanje dveh dolenjskih ekip je bilo tokrat derbi 6. kola medrepubliške ženske lige. Novomeščanke, ki doslej še niso okusile poraza, so tudi tokrat veljale
Cilj je: ostati v drugi ligi
V soboto se je pričelo prvenstvo v II. ZKL— Tima MTT — Novoles 107:79 (59:33) — V
soboto pride v Novo mesto Slovan
MARIBOR — Z lanskim prvim mestom v republiški ligi so si novomeški košarkarji zagotovili nastopanje v II. zvezni ligi, ki je letos izredno kakovostna. Omenimo le, da v njej nastopajo ekipe mariborske Time MTT, ekipe, s katero so se novolesovci pomerili v soboto v prvem kolu, ljubljanskega Slovana, v kateri poleg nekdanjih igralcev Olimpije Volaja in Tiringerja nastopa tudi Župevec, ki je do nedavnega branil barve Novega mesta, itd. V takšni konkurenci je seveda tudi obstanek v ligi izredno težko dosegljiv cilj. Novomeščani ga bodo skušali doseči.
razen ljubezni do igre pod koši pripeljalo v klub. Novomeščani so v Mariboru sicer izgubili kar z 79:107 (33:58), vendar so v prvem delu prvega polčasa dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z domačini. Šele ko so ti prikazali res eno najboljših iger v zadnjem času, so
Brez enega samega novega igralca so novomeški košarkarji v soboto start ali v Mariboru v prvem srečanju II. zvezne lige. Vodstvo kluba torej vztraja na začrtani poti, in to je vsekakor spodbudno in pohvalno, da vzgajajo mlade igralce in tako zaprejo vrata tistim, ki bi jih karkoli
ŽELE OBSTATI V DRUGI LIGI - Košarkaiji novomeškega Novolesa, ki so se lani uvrstili v II. zvezno ligo, si letos v tej izredno močni konkurenci ne morejo obetati kaj več od boja za obstanek. Že v soboto bodo lahko preizkusili svojo pravo vrednost, ko jim prihaja v goste ekipa ljubljanskega Slovana. (Foto: B. B.)
zlomili odpor Novolesa, v nadaljevanju pa prednost samo še povečevali.
Novoles: Beg 2, Rihar 11, Cerkovnik 24, Munih 20, Golobič 6, Kek 4, Besednjak 2, Seničar 9, Kramar 1, Skube 2. Ob tem naj omenimo še, da Novomeščani igrajo tudi brez Bajca, ki je pred pričetkom prvenstva oblekel vojaško suknjo.
V drugem kolu v soboto se obeta v Novem mestu nov republiški derbi, saj pride v športno dvorano izredno močna ekipa Slovana. Vsak Novolesov uspeh bi bil izredno presenečenje.
Na startu kar 20 kategorij tekačev
KOSTANJEVICA - SŠD Gorjanci, osnovna šola Jože Gorjup in krška ZTKO organizirata v soboto, 22. oktobra, ob 14. uri množičen poulični tek v počastitev krajevnega praznika.
Na programu bodo teki kar v dvajsetih kategorijah od mlajših pioniijev do starejših veteranov, posebnost pa bo množični tek vseh tekmovalnih kategorij. Za vse prvouvrščene pripravlja organizator medalje in diplome, vsak udeleženec množičnega teka pa bo prejel spominsko značko.
Prijave zbira ŠŠD Gorjanci iz OŠ Jožeta Goijupa v Kostanjevici pismeno ali po telefonu (068) 69-732, zadnji rok za prijave pa je danes.
ŠPORT IZ KOČEVJA IN RIBNICE
• V prostorih kočevskega hotela Pugled je tamkajšnji SK organiziral močan turnir, na katerem je nastopilo 5 ekip. Zmagali so Novomeščani kar z 39 točkami, Ravna gora jih je zbrala 24,5, Kočevje 223, Ponikve 22, Ribnica, 13. Tudi na hitropoteznem turnirju so prva mesta pripadla Novomeščanom. Zmagal je Milič, 2. Pucelj, 3. Škedelj.
• V okviru tekmovanj za rokometni pokal Slovenije igrajo Ribničani danes četrtfinalno
tekmo v Ajdovščini z Lipo. Rokometašice Kočevja pričakujejo v istem tekmovanju doma ekipo
Olimpije, člana druge SRL.
• Na kočevskih teniških igriščih je bil te dni odigran prvi turnir, na katerem je v treh starostnih kategorijah nastopilo 26 igralcev. Med člani je zmagal Kole ta, ki je v finalu premagal Selaka z 2:1 v nizih.
• V ribniški športni dvorani bo v nedeljo zanimivo tekmovanje, ki ga organizira ribniški karate klub. Pomerili se bodo karateisti iz desetih slovenskih klubov, med njimi tudi Ribničani, Kočevci in Sevničani. Tekmovanje se prične ob 13. uri.
• V prejšnji številki DL je v zapisu „Rokomet živi od disca“ prišlo do napake, kjer piše, da dobiva Doblekar kot trener 600 din nagrade, v resnici pa mora pisati 6 tisoč.
M. G-č.
Brežice Se naprej vodijo
Odigrano 7. kolo v obeh SNL — Presenetljivo vodstvo Brežic — V zahodni skupini že šesti Elanov poraz
Brežiški nogometaši še naprej ostajajo eno največjih presenečenj v obeh skupinah slovenske republiške lige. Tokrat so v 7. kolu vzhodne skupine v Kidričevem premagali ekipo Aluminija s 3:2 (1:1) in si tako z 11 točkami priigrali točko naskoka
JUTRI TEKI NA DRSKI
NOVO MESTO - Osnovna organizacija ZSMS Drska priredi jutri ob 16. uri tradicionalne teke po ulicah Drske v počastitev novomeškega občinskega praznika: Prijave bo organizator prejemal od 14.30 do 15.45 na startu.
V PETEK NA LOKI KOŠARKARSKI SEMINAR
NOVO MESTO - V domu športov na Loki bo v petek ob 16. uri tečaj za košarkarske zapisnikarje in časomerilce, medtem ko bo naslednji petek ob isti uri tečaj za košarkarske sodnike. Interesenti, vabljeni!
pred drugouvrščenim Fužinarjem. Enajsterica Brežic igra v nedeljo doma s Steklarjem in ima lepo priložnost, da se še utrdi na čelu lestvice.
Veliko slabše pa se piše dolenjskim predstavnikom v zahodni skupini. Ekipa novomeškega Elana je letos že sestič izgubila, v Domžalah jo je istoimena ekipa premagala z 1:0. Podobno so razočarali tudi nogometaši Kočevja, ki so igrali doma z Ljubljano in prejeli kar tri zadetke, dali pa nobenega. Po 7. kolih vodita Ilirija in Jesenice s po 12 točkami, Kočevje jih ima 8 in je na šestem mestu, medtem ko so elanovci z eno zmago predzadnji.
NAMESTO TROBOJA LE DVOBOJ
Šentjernej - SSd Polet iz
šentjemejske osnovne šole je prejšnji teden pripravilo atletski troboj v počastitev 20-letnice obstoja SŠD. Zal se iz neznanega vzroka atletskih bojev niso udeležili učenci iz OS Baze 20, tako da je bil na programu le dvoboj med šentjemejsko in grmsko osnovno šolo. Po pričakovanju so v moški Konkurenci največ prvih mest pobrali Novomeščani, pri dekletih pa so bile domačinke uspešnejše.
za favoritinje, vendar jih je spolzko igrišče in izredna igra domačink v drugem delu veljala prvih točk. Novomeščanke so po zaslugi Kramar-jeve in Mršnikove vodile vse do 42. minute, odločile pa so minute, ko so Kočevke kar šestkrat zapored zadele gostujočo mrežo, Novomeščanke £a niti enkrat samkrat.
Itas Kočevje: Stefanišin, Klarič, Milešič 1, Novak 1, S. Jerič 9, M. Jerič 3, Bejtovič, Oražem, Zalar, Križmanič, Delič 2, Mitrovič.
Novo mesto: Udovč, Pelko, Kastelic, Zupančič, Iličin 3, Jakše 2, Kramar 6, Hribar, Mršnik 4.
Lestvica po 6. kolu: Partizan Raič 12, Novo mesto 10, ... 6. Kočevje 6 točk.
Pari naslednjega kola: Arena -Itas Kočevje, Novo mesto - Lokomotiva.
KRŠKO - ROVINJ 29:33 (15:15) - Po poročilih našega dopisnika Jožeta Arha je poraza Krčanov kriva izredna slaba forma domačih vratarjev, ki niso tako rekoč ubranili enega samega resnejšega strela. Zmaga gostov je povsem zaslužena, saj so vodili tudi že s 6 zadetki prednosti.
Krško: Perc, Kekič 8, Znoj, Božič, Starc 5, Deržič, Grilc, Avguštin,
• Šebalj 9, Trbovc 7, Šerbec, Kastelic.
Lestvica: 1. Istraturist 11, zadnje Krško z 1 točko. V naslednjem kolu igrajo Krčani pvi vodilnem Istra-turistu.
NOV PORAZ SEVNICANOV -Ekipa Sevnice, ki je veljala za enega favoritov v republiški ligi, je doživela že četrti poraz. Tokrat so izgubili v Tržiču s Pekom s 30:21 (16:11) in so tako po 7. kolih na 10. mestu z vsega petimi točkami. V naslednjem kolu čaka Sevničane tekma doma z Rudarjem.
V zahodni skupini ženske SRL je bila ekipa šentjemejske Iskre prosta, medtem ko so Metličanke igrale v Škofijah z vodilno Buijo. Po pričakovanju niso uspele iztržiti kaj več od častnega poraza. Rezultat: 27:20 (15:8) za domačinke. Po tem kolu vodi Burja z 12 točkami, Iskra jih
KONEC SEZONE TURKU
NOVO MESTO - V počastitev občinskega praznika je bil v Novem mestu teniški turnir, ki ga je dobil Jože Turk, potem ko je finalu premagal Wachterja z 2:1. Pri mladincih je družinsko zmagoslavje dopolnil še Turk ml., ki je v finalu premagal Roliha prav tako z 2:1. Med pionirji je zmagal Vitezič, medtem ko sta v igri parov slavila Zagorc in Stokanovič z zmago nad Turkoma z 2:0.
Prav tako se je te dni končalo ligaško tekmovanje, v katerem sta si, potem ko so vsi igrali med seboj, prvo mesto razdelila Turk in Sef-man, 3. je bil Stokanovič, 4. Wac-hter in 5. Uhl. V skupnem seštevku vseh letošnjih turnirjev je zmagal VVachter, slede Turk, Stokanovič, Uhl, Šekoranja.
ima 10, Metličanke pa so 5. s 6 točkami. V naslednjem kolu igrajo Šentjemejčanke v Ljubljani z Olimpijo, Metlika pa doma z Jadranom.
V vzhodni skupini je Lisca izgubila v Izlakah z 20:17 (14:8) in je s 4 točkami 10., mesto za njimi pa so z dvema točkama Brežičanke, ki so tokrat doma izgubile z Rudarjem. Lisca igra v naslednjem kolu z Bel-tinko, Brežičanke pa potujejo v Radgono.
KRŠKI VESLAČI TRETJI NA MARATONU
KRŠKO - Na tradicionalnem 13. memorialu Radeta Končarja, mednarodnem veslaškem maratonu od Brežic do Zagreba (42 km), so veslači Partizana Krško presenetljivo osvojili dobro tretje mesto, takoj za najmočnejšima kluboma Slovenije in Hrvaške, ljubljansko Rašico in zagrebškim Radetom Končarjem. V turističnem razredu kajakov enosedov so Krčani znova dokazali dobro delo tega najmlajšega slovenskega kluba, saj je Zdravko Jaklič zmagal, Janko Lubi pa je bil drugi. V kanuju enosedu se je med tekmovalkami dobro odrezala tudi Andreja Arh, ki je osvojila drugo mesto.
Uspešen nastop na 18. krosu Dela
LJUBLJANA - V ljubljanskem Tivoliju Je bil v nedeljo že 18. tradicionalni kros Dela, na katerem je med 51 ekipami nastopilo tudi moštvo Novega mesta s 43 tekači. Le 8 tekmovalcev je manjkalo, pa bi občinska ekipa „pokrila“ vseh 17 kategorij, kar bi seveda tudi povečalo končni seštevek. Sieer-pa je že 9. mesto Novega mesta izreden uspeh, ne gre pa, da ob tem ne omenimo, da so si mlajši pionirji Borse, Berginc in Može v svoji kategoriji pritekli 1. mesto. Lep uspeh sta s 5. mestom dosegla Žužek in Hrovatičeva, da ne naštevamo vseh.
Najbolj zanimiva pa je vsekakor novica, daje organizacija 19. krosa Dela, najmnožičnejše tekaške prireditve v Sloveniji, zaupana prav Novemufi mestu. Upajmo, da bodo Novomeščani to znali izkoristiti.
Pomembna zmaga na startu
Startali tudi odbojkarski republiški ligaši — Bovec—Pionir 2:3 — Pri ženskah zmaga Kočevk nad Merkurjem
BOVEC — V soboto se je pričelo tudi prvenstvo v republiških odbojkarskih konkurencah. V moški ligi je zagotovo najresnejši kandidat za vrh lestvice novomeški Pionir, ki je to potrdil tudi z uvodnim nastopom v Bovcu, medtem ko bodo pri dekletih odbojkarice Kočevja skušale ponoviti lansko uvrstitev nekje v sredi razpredelnice.
CIB BOVEC - PIONIR 2:3 (7, -6, -6, 3, 11) - Kakih 200 gledalcev je videlo dobro odbojkarsko predstavo ekip, ki bosta imeli eno glavnih besed v letošnjem prvenstvu. Vsaki ekipi sta s precejšnjo lahkoto pripadla po dva niza, v odločilnem setu pa se je vodila ogorčena borba za vsako točko. Bolj zbrani in srečnejši so bili Novomeščani, ki so si tako že na startu priigrali izredno pomembno zmago. Poročila iz Bovca govore, da so pri gostih največ pokazali Brulec, Prah in Smrke.
Pionir: Vemig, Babnik, Graber-ski, Kosmina, Brulec, Smrke, Černač, Škrbe, Prah, Berger.
Tudi v naslednjem kolu pionir-jevci gostujejo, čaka jih.namreč pot v Izolo
KOČEVJE - MERKUR II 3:1 (6, -3, 11, 11) - Odbojkarice so povsem zasluženo slavile, saj so z izjemo drugega niza prikazale veliko
LE PET TEKMOVALCEV NA KROSU
KRŠKO - Le pet tekmovalcev od kar 17 prijavljenih ekip se je minuli teden udeležilo krosa v okviru delavskih športnih iger krške občine.
boljšo in učinkovitejšo igro na mreži.
Kočevje: Klun, Lapuh, Levstik, Hočevar, Piškur, Lapajne, Ahac, Turk, Gornik. Drobnič.
340 strelcev za pokal ZBVS
III. medobčinsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško
NOVO MESTO - Občinska konferenca ZRVS Novo mesto je v nedeljo, 16. oktobra, pripravila III-tradicionalno medobčinsko tekmo; vanje v streljanju z vojaško puško, ki se ga je udeležilo kar 240 tekmoval; cev.	i
Rezultati: I. kategorija - JCQ ZRVS in lovske družine: 1. KO ZRVS Dolenjske Toplice (243 krog.), 2. KO ZRVS Bršljin (242 krog.), 3. KO ZRVS Trebnje (206 krog.); II. kategorija-ekipe OZD in krajevne skupnosti: 1. DO IMV Novo mesto (309 krog.), 2. SŠZO Boris Kidrič (160 krog.), 3. Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto (156 krog.). III. kategorija -OO ZSMS v OZD, krajevnih skupnostih in šolah: 1. OO ZSMS IMV Novo mesto (286 krog.), 2. OO ZSMS VP 1394 Novo mesto (204 krog.), 3. OO ZSMS Ela Novo mesto (197 krog.).
Prvo mesto med člani je dosegel Anton Ancelj (86 krog.), med članicami Marija Kralj (37 krog.), med mladinci Slavko Malnar (76. krog.) med mladinkami pa Anica Pečjak (57 krog.).
Starotrški mladi šport
Uspešni mladi igralci šaha, namiznega tenisa in rokometa iz Starega trga — Slabe razmere, malo denarja
ki je bila med pionirkami droga v Sloveniji."
Čeprav ima šola precejšnje razumevanje j.a športno udejstvovanje učencev, saj je to tudi ena najuspešnejših izvenšolskih dejavnosti, pa lahko kaj malo ponudi, ..............a,	telo\
STARI TRG - Kljub temu da so razmere za načrtno gojenje športa in šaha v Starem trgu zelo slabe, je ta obklopski kraj ■ že dobro desetletje znan tudi po tem, da so tu doma zelo dobri mladi šahisti, igralci namiznega tenisa in rokometaši. Ekipno so šahisti staro trške osnovne šole že deset let med pionirkami in pioniiji v slovenskem vrhu, saj se redno uvrščajo med drugim in šestim mestom. Ekipa te šole je bila tudi regijski pionirski prvak v rokometu, dekleta pa so bila najboljša v namiznem tenisu v regiji.
Za take uspehe je v veliki meri zaslužen Vinko Kobe, ki že 16 let uči na tej šoli, sedaj razredni pouk v kombiniranem 3. in 4. razredu ter telovadbo od 3. do 8. razreda. Kobe je bil tudi sam član šahovske ekipe starotrške šole, ki je pred več kot 20 leti postala republiški prvak, ko je hodil na učiteljišče v Novo mesto, pa je igral rokomet. „Naša šahovska ekipa je stalno med najboljšimi v Sloveniji, prvi pa nismo, ker našim mladim igralcem in igralkam manjka kaljenja v igri s starejšimi, izkušenimi igralci, to pa je možno le v šahovskem klubu, ki ga pa v Starem trgu ni; zato naši mladi šahisti tudi ne napredujejo tako, kot v začetku obetajo, večina pa jih, ko konča šolanje pri nas, preneha z ak tivnim igranjem šaha, kot Renata Kobe,
saj telovadnice nimajo, telovadbo imajo na zunanjem igrišču ali v razredu. „Zaradi pomanjkanja denarja se moramo tudi marsikateremu tekmovanju odpovedati, čeprav so prav tekmovanja največja spodbuda in hkrati nagrada za uspešno ukvarjanje s športom in šahom," pravi Kobe. „Dvanajst let že hodimo na republiška tekmovanja v šahu in že dalj časa ostali organizatorji pritiskajo na nas, da bi bil že čas, da tudi mi enkrat pripravimo tako tekmovanje; to pa bi nas stalo 15 starih milijonov, kje pa naj dobimo tako bogastvo?	—
V Starem trgu deluje tudi TVD Partizan, ki pa se otepa z enakimi težavami kot šola: ni ne prostora ne denarja. „Partizan dobi za vso svojo dejavnost 20 tisočakov na leto, 10 tisoč dinarjev pa še sami zberemo. To ne zadostuje niti za organizacijo rekreacijskih, trim-skih akcij. Kljub temu so letos dvakrat pripravili plavanje za trim-sko značko, ki se ga je udeležilo kar okoli sto ljudi od šestih do 65 let starosti, kar dovolj zgovorno pove, kakšno je zanimanje za take
m
Vinko Kobe: „V Starem trgu ni ne prostora ne denarja, da bi lahko še bolj skrbeli za športno in rekreativno ukvaijanje.” akcije v teh krajih. Ob otvoritvi asfaltirane ceste proti Črnomlju smo priredili kolesarsko tekmovanje, skupaj s starotrško mladinsko organizacijo občasno organiziramo pohode, pripravljamo turnirje v malem nogometu in se udeležujemo vseh občinskih tekmovanj v šahu in namiznem tenisu, se pomerimo v športnih panogah s sosedi onkraj Kolpe. Poleg tega Partizan ureja smučišče na Vrhgori, pri čemer nam pomaga gozdna in naša krajevna skupnost. Doslej smo imeli že šest delovnih akcij pa bodo potrebne še najmanj tri, da bomo uredili smučišče, za vlečnico pa se dogovarjamo z Uniorjem."
A. BARTELJ
18'E
i .'Slv TIČt T,IST'
ot. 4Ž (t /tJ4) Al. oktobra 1&63
Z rušenjem nad črne gradnje
Potem ko so pred kratkim inšpektorji skupaj s Komunalo porušili črno gradnjo Jožetu llarju, čaka enaka usoda hišico Pere Mandiča pri Družinski vasi
NOVO MESTO — Včasih se je komu gradnja na črno še splačala: za nekaj dni je šel sedet in papirji so bili tu. Danes so urbanistični inšpektoiji veliko bolj dosledni, še posebej, kadar gre za gradnjo na kmetijskih površinah. Nenazadnje so to dokazali pred kratkim, ko so porušili lesen objekt Novomeščanu Jožetu Ilaiju na Potovem vrhu.
dežurni poročajo
, IZGINILA motorna žaga -p garaže IGM Strešnika je prejšnji «den izginila motoma žaga, poleg “jepa še električno kladivo, vredno 100 tisočakov.
IZTOČIL BENCIN - V noči na '•oktober je nekdo vlomil v osebni “''.jo Janeza Konde iz Osojnika. Vlo-jddeo. je iz rezervoarja iztočil nekaj Sancina, med vlomom pa tudi po-kodoval avto.
OKRADLI BRUSILNI STROJ -z priročnega skladišča Feliksa Mer-s Cviblja pri Žužemberku je te r1’ Kginil brusilni stroj, vreden ka-20 tisočakov.
DRUŽINO pregnal iz doma ' Novomeški miličniki so 10. oktobra zvečer pridržali do iztreznitve i tetnega Martina Šafarja iz Gaber-I • Možakarje doma vinjen razgrajal, y,°z‘1 je družini in jo pregnal iz hiše. j^roke za to početje bo moral Pojasniti sodniku za prekrške. v nekdo JE ODPELJAL SAMO-ULNICO - Prejšnji teden je bil tat * obisku v črnomaljskem GOK. acPolja1 je samokolnico, vredno ••000 din.
Ilar navzlic opozorilom in odločbam ni upošteval zahtev inšpektorjev, tako da slednjim ni preostalo drugega, kot da se odločijo za rušenje lesenega pritličnega objekta, ki je stal na njivL Poleg tega je moral črnograditelj za 6 dni v zapor in sodniku za prekrške odšteti 7 tisočakov kazni.
Nekaj podobnega se v kratkem obeta Peri Mandiču, upokojencu iz
DEČEK STEKEL NA CESTO
METLIKA - V soboto okoli poldneva se je Franc Kolenc iz Dolnjih Kamene pri Novem mestu peljal z osebnim avtom od Metlike proti Jurovskemu hrodu, na Cesti bratstva in enotnosti pa mu je pred vozilo nenadoma skočil štiriletni Gregor G. Avto je dečka zadel, pri čemer seje Gregor ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Novega mesta, ki si je na njivi pri Družinski vasi brez lokacijskega dovoljenja zgradil počitniško hišico.
Urbanistični inšpektor je Mandiču izdal odločbo o odstranitvi, vendar je ta ni upošteval niti se ni zmenil za opozorila, zato je že postavljen rok rušitve: 27. oktober. Pri tem je potrebno omeniti, da je Mandič, namesto da bi poslušal inšpektorje, iskal vse mogoče poti in zveze, ki bi mu pomagale ohraniti nezakonito gradnjo, obračal se je na razne funkcionarje, za legalizacijo nezakonitosti pa je skušal izrabiti celo Zvezo borcev. Inšpektoiji so Mandiča predlagali sodniku za prekrške, enako tudi Antona Škedlja iz Gabrja, kije objekt zgradil. Kajti zakonodaja predpisuje enake kazni tako za lastnika črne gradnje, kot tudi za izvajalca. Obema je zagroženih 30 dni zaporne kazni in plačilo do lo
Vlomili so v župnišče
Drzno dejanje treh mladeničev — Pretepli 68-letno ženičko — Osumljenci že za zapahi
SPOSOJENO TRNJE
~ To so pravi komunisti. Zadovoljili so vse svoje potrebe.
(Iz Študenta)
~ Mnogi bežijo od odgovornosti — v družbenih avtomobilih.
/Iz Večernjih novosti/
— Nič nas ne sme presenetiti,
hiti ukrepi naše vlade__
/Iz Politike/
ŽUŽEMBERK - Trojica drznih mladeničev se je prejšnji petek ponoči odpravila v žužemberško župnišče. Po lestvi so splezali v zgornje prostore in se tam polotili 68-letne
Z NEREGISTRIRANIM KOLESOM V JAREK
RATEŽ - V nedeljo zvečer seje Anton Srebrnjak iz Leskovca pri Brusnicah peljal na neregistriranem motornem kolesu iz Novega mesta proti Šentjerneju. Na ovinku pri Ratežu ga je zaneslo v jarek, od koder ga je vrglo nazaj na cesto. Srebrnjak je dobil pri nezgodi hude poškodbe, laže poškodovan je bil tudi sopotnik Štefan Srebrnjak. Škodo na motorju so ocenili na 15.000 din.
Gabrijele Turk. Od ženice so zahtevali 50 tisočakov.
Turkova je preplašena pričela klicati na pomoč sina, zato jo je eden od neznancev udaril in ji vrgel čez glavo odejo. Temeljito so nato pregledali prostore župnišča, vendar niso našli prav nič primernega. Brez plena so nato skozi vhodna vrata, ki so jih odklenili z notranje strani, odšli v noč.
Gabrijela Turk je morala zaradi poškodb, ki jih je zadobila od neznancev, iskati zdravniško pomoč. Pri iskanju mladih nasilnežev so že kmalu odkrili prve sledove.
Zenska ura ga je premamila - Ana Staniša iz Vrbovca je bila pred dnevi ob žensko uro. Neznanec ji jo je zmaknil kar iz spalnice.
tisočakov. Nenazadnje je ob vsem tem potrebno še dodati, da je Mandič že drugič črnograditelj, saj je na isti parceli poskušal graditi že lani, vendar so takrat nadaljevanje preprečili miličniki. Vse kaže, da čaka novomeške komunalce 27. oktobra novo nehvaležno opravilo.
PREVRNIL SE JE NA STREHO
DRAGATUŠ - Ivan Grubešič iz Jarčjega polja pri Dugi Resi seje 15. oktobra popoldne peljal z osebnim avtom od Vinice proti Črnomlju. Pri Dragatušu ga je na ovinku zaneslo v vsek, tako da se je prevrnil na streho. Teže se je ob nezgodi ranil sopotnik Mijo Brinški, ki so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 150 tisočakov.
ODNESEL BRIVSKI APARAT IN SPALNE VREČE
BREGANSKO SELO - Med 9. in 15. oktobrom je nekdo vlomil v vikend Arona Radobjiča v Bregan-skem selu pri Brežicah. Storilec je odnesel brivski aparat in pet spalnih vreč v skupni vrednosti 5 tisočakov.
IZGINILA POSTELJNINA
CUNDROVEC - Neznani storilec je med 15. septembra in 15. oktobrom vlomil v vikend Zagrebčanke Vere Sakoman na Cundrovcu pri Brežicah. Neznanec je odnesel 32 ijuh, zglavnike, odeje in dva lustra. Sakomanovo je oškodoval za 30 tisočakov.
MED PREHITEVANJEM TRČIL V TOVORNJAK - Ivan Poljak iz Dolnje Jelše pri Karlovcu se je 10. oktobra zjutraj peljal z osebnim avtom po magistralni cesti proti Ljubljani. Pri Podborštu je prehiteval tovornjak, takrat pa mu je, prav tako s tovornjakom, nasproti pripeljal Ljubljančan Pavel Hladnik. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem sta se Poljak in sopotnik Ivan Paranos poškodovala in so ju odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je bilo za 130 tisočakov.
PEŠAKINJA NENADOMA NA CESTO - 11. oktobra dopoldne se je Srečko Brajdič iz Hudej pri Trebnjem peljal z osebnim avtom po
PO DOLENJSKI
Golijevem trgu v Trebnjem. Takrat je na cestišče nenadoma stopila Pepca Boldižar iz Gorenje vasi. Avtomobil jo je zadel, pri čemer je pešakinja zadobila poškodbe, zaradi katerih so jo prepeljali v novomeško bolnišni-
OROPAN OB Železniški progi
DOBOVA - 15. oktobra ob 22. uri se je Mato Ivanovič vračal ob železniški progi iz Sutle proti Dobovi. Med potjo sta ga pri mostu počakala 2 neznanca. Eden ga je udaril po glavi in podrl na tla, dragi pa mu je iz notranjega žepa vzel denarnico, iz nje pa 3 tisočake.
DEŽELI
• Belokranjčan Franc Bohte je bil prejšnji teden ob pomožno prevozno sredstvo. Iz Lahinje mu je namreč nekdo ukradel čoln. Podobna usoda je doletela tudi plovilo Antona Domitriča iz Črnomlja, ki je bilo privezano na DobličicL Med tatovi so tudi mornarji.
• Kar precej časa je moral imeti na voljo storilec, da je konec tedna vlomil v priročno skladišče novomeškega GG pri Stranski vasi. Mimo si je namreč natočil 100 litrov bencina, vzel pa je tudi nekaj olja za motorne zage in dve sekiri. Bonov in denarja gozdarjem ni pustil.
• Da nekateri resnično vse redkeje hodijo na bencinske črpalke, pokaže podatek, daje v noči na 11. oktober izteklo iz delovnega stroja novomeškega Cestnega podjetja v Vrčicah kar 200 litrov plinskega olja. Ob vsem tem je čudno, da takšnih kraj, ki zagotovo zahtevajo nekaj časa, nihče ne opazi. Ali pa morda vzamejo to kot idejo, ki bi jo kazalo posnemati.
• Ni sicer znano, kaj imajo tatovi proti Pavčkovim kokošim, toda dejstvo je, da najraje obiščejo prav njihov kumik v Podgori. Ze pred kratkim je izginilo 15 kokoši, tokrat pa je lastnik perjad zavaroval s ključavnico najboljše znamke. Žal tudi to ni preprečilo prelivanja kokošje krvi.
S PRIKLOPNIKOM V SENIK -Mariborčan Franc Valentan je 11. oktobra peljal tovornjak s priklopnikom iz Novega mesta proti Ločni. Zaradi prevelike hitrosti pa ga je ob zaviranju zaneslo, tako da je s streho priklopnika zadel v senik ob cesti. Gmotno škodo so ocenili na 60.000 din.
OB GOTOVINO IN BONE
VINICA - 12. septembra je nekdo vlomil v stanovanje 74-letnega Ivana Novaka iz Vinice. Starčku je, potem ko je skozi dvoriščna vrata vdrl v hišo in obiskal spalnico, odnesel 90 tisočakov gotovine in za 60 litrov bonov.
UKRADLI DRVA
MOKRONOG - Nekdo je s prostora ob gozdni cesti v Radulji ukradel in tudi odpeljal kar 36 kubikov hlodovine in tako brežiški GG, tozd Mokronog, oškodoval za preko 130.000 din.
VLOMILI V VRTEC
ŽUŽEMBERK - V tukajšnjem vrtcu so 10. oktobra ugotovili, da so imeli na delu vlomilca. Storilec je vlomil skozi pritlično okno in pregledal vse prostore. Iz sobe za igranje je odnesel radiokasetofon, iz garderob; pa jopico. Vrtec je oškodoval za preko 14 tisočakov.
TATICA ŽE PRIJETA
ŽUŽEMBERK - Prejšnji teden je Anica Zalašček iz Žužemberka prijavila miličnikom, da ji je nekdo iz omare ukradel 3 tisočake. Dejanja je osumljena E. B., ki je izkoristila odprto stanovanje in zmaknila de-
gorenje
iscemo
SOZD Gorenje prireja od 22. 10. do 5. 11. 1983 v rdeči dvorani v Titovem Velenju tradicionalni Hišni sejem '83, na katerem bomo del razstave namenili drobnemu gospodarstvu.
Razstavili bomo sestavne dele, ki jih danes ^Važarno, za katere pa vemo, da jih že izdelujemo v Jugoslaviji, oziroma bi jih lahko izdelovali v Jugoslaviji.
Na tem področju želimo čim bolj angažirati naše drobno gospodarstvo, zato vabimo vse zainteresirale k sodelovanju.
Obiščite nas, Ponuja se vam priložnost za razširitev Vašega proizvodnega programa!
'	Gorenje
'	5
642/41-83
Za toplo zimo
se je treba dobro pripraviti. Poleg kurjave je treba seveda tudi ogrevala, odvisno od vrste kuriva, da bo pri vas v mrzlih dneh toplo
Metalka je do 31. oktobra v blagovnici v Ljubljani in Mariboru, v prodajalnah v Topniški v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Metliki in Ptuju pripravila bogato izbiro različnih ogreval: peči, štedilnikov, kotlov in peči za centralno ogrevanje, električnih grelcev, radiatorjev, priključkov in pribora za dvocevni in enocevni sistem, oljnih radiatorjev, peči za etažno ogrevanje, trajno žarne peči in še marsikaj. Kupujete lahko tudi na potrošniško posojilo, pri večjih nakupih vam bomo po potrebi blago pripeljali zastonj (do 30 km od prodajalne). Pri izbiri ogrevala vam bomo tudi strokovno svetovali.
Z Metalko se priporočajo: TVT Boris Kidrič Maribor, Avtomontaža Ljubljana, ITPP Ribnica, EMO Celje, Ferromoto Maribor, Algreta Resen, Plamen Slavonska Požega, Alfa Vranje, Gorenje Titovo Velenje, Cer Čačak, Elind Valjevo, Sigma Žalec, Metaliku Djakovica, Jugoterm Gnjilane, Termal Lopare.
0 metalka
M
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
nama
LJUBLJANA n. sol. o. Veleblagovnica Kočevje
VABIMO VAS NA PRIREDITEV MOPED SHOW
z modno revijo NAMA v torek 25. oktobra 1983 ob 17. uri v prostorih restavracije NAMA KOČEVJE
ZABAVALI VAS BODO:
Maja, Rifle in Tof kot Moped Show, Švejk, glasba: Ivo Umek, Marjan Kralj, Maja Boh, kantavtor Dušan Uršič, ansambel Krik.
Modele so prispevali znani jugoslovanski proizvajalci: Rašica, Universale, Utok, Elkroj, Novoteks, Labod, Toper, Rio, Svilanit, Vesna.
Vstopnina 150 din
Predprodaja vstopnic na kreditnem oddelku veleblagovnice NAMA Kočevje.
DOLENJSKI LIST
NOVO IZ NOVOTEKSA
Nova Kompasova programa
V' ponedeljek, 17. oktobra, so v Kompasovi poslovalnici na Titovi 12 v Ljubljani predstavili programa „Zima 83/84" in „Jesen - zima - pomlad 83/84"
NOVO IZ NOVOTEKSA
Vsebinsko bogat in domiselno oblikovan pregleden prospekt „Jesen — zima — pomlad 83/84" je torej v rokah Kompasovih zvestih gostov in vseh tistih, ki bodo to postali. 7 vsebinsko ločenih, pa vendar med seboj povezujočih in prepletajočih se poglavij pove na kratko vse potrebno o Kompasu (Kompas se predstavi), nato spregovori o programih na morju, kontinentu, o kmečkem in zdraviliškem turizmu s pregledno tabelo indikacij, kontraindikacij in terapij. Nato sledi tabela z ugodnimi cenami in tabela popustov.
kakšno izmed brezštevilnih nadlog sodobnega načina življenja, bo odprl katalog „Jesen — zima — pomlad 83/84" na straneh od 14 do 24, kjer Kompas predstavlja ponudbo zdravilišč. Od slovenskih zdravilišč so zastopana: Dobrna, Laško, Podčetrtek, Rogaška Slatina. R*-
trgovina izbranega okusa
/---------------------------------------------------------------v
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA A za projektiranje s področja visokih zgradb
— končana FAGG oddelek za arhitekturo
— 4 leta delovnih izkušenj
— strokovni izpit
2. SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA za projektiranje strojnih instalacij
— končana fakulteta za strojništvo
— najmanj 2 leti delovnih izkušenj
3. PROJEKTANTA SODELAVCA A
za kalkulacije s področja visokih zgradb
— končana srednja gradbena šola
— 3 leta delovnih izkušenj pri izdelavi kalkulacij
4. GRADBENEGA TEHNIKA pripravnika
— končana srednja gradbena šola - smer nizke gradnje
— odslužen vojaški rok
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pod 1., 2. in 3. zahtevamo trimesečno poskusno delo. Pod 4. je občasno terensko delo.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim opisom dosedanjih del in nalog pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO, Novo-mesto. Sokolska 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. ___________________________________________________660/42—83	j
 ----------------------------------------------------
SGP PIONIR Novo mesto TOZD Gradbena operativa Metlika
Komisija za kadrovsko-socialne zadeve objvalja prosta dela in naloge:
1. VEČ KV ELEKTROINSTALATERJEV
2. VEČ KV KLEPARJEV
3. VEČ KV PLESKARJEV
Pogoji:
— končana poklicna šola ustrezne smeri
— pod. tč. 3 je možna tudi priučitev
Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pogojem enomesečnega poizkusnega dela.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
SGP „PIONIR"—TOZD Gradbena operativa Metlika, Cesta XV. brigade 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku.
655/42-83
V______________________________________________________J
IŽ3
Od ponedeljka, 17. oktobra 1983, je v vseh Kompasovih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah na voljo Kompasov program „Zima 83/84". Večino smučarskega programa je Kompas pripravil v različnih krajih v Sloveniji, kot so: Kranjska gora, Bled, Bohinj — Vogel—Kobla, Ljubelj—Zelenica, Jezersko, Velika planina, Krvavec, Pokljuka, Golte, Slovenjgradec — Kope, Mežica — Peca, Bovec — Kanin, Kobarid — Livek — Kanin, v drugih republikah pa na Kopaoniku ter v Bistri — Mavrovsko jezero. V tujini pa so pripravljeni programi v Avstriji, Italiji in Franciji. Pojasnila dajejo vse Kompasove poslovalnice in pooblaščene agencije. Na Dolenjskem: Krško, Litija, Novo mesto, Ribnica.
Pri ponudbi hotelskih zmogljivosti pove že površen pogled, da je Kompas sestavil program v alpsko-kraškem svetu. Kar v treh krajih: na Bledu, v Bohinju in Kranjski gori ima Kompas lastne hotele, v Lipici, Bovcu in Piitvičkih jezerih pa najete. V vseh krajih so brezmejne možnosti za izlete, pozimi pa za smuko. Posebnost je Bovec oziroma Kanin pri Bovcu, kjer je možna tudi letna smuka. Ljubitelje konjskega športa in jahanja bo gotovo zaneslo v Lipico, malo bolj romantične ljubitelje narave pa na Plitvička jezera.
JE KMEČKI TURIZEM LE MODA?
Nekoč smo se tudi Slovenci smejali ameriškim betonskim bivališčem in brezosebnemu življenju. Z industrializacijo stanovanjske gradnje se tople in domače opečne hišice počasi, a vztrajno umikajo betonski džungli vse bolj v nebo štrlečih človeških mravljišč. V enem samem takem bloku je toliko ljudi, kot so jih nekoč imele večje vasi ali manjša mesta. Tak način življenja pa vse bolj potrebuje skok v naravo, na trav-
nike in v gozdove. Vonj po avtomobilskih izpuhih in po pregretem asfaltu lahko ljudje vsaj za nekaj časa zamenjajo za vonj poljskih cvetic in gozdov. To pa lahko doživijo le na kmetijah v gorskih vasicah, ki jih še kolikor toliko ni zastrupila civilizacija. Eden takih zemeljskih rajev je Zgornja Savinjska dolina, na katere številnih kmetijah je Kompas pripravil prijetne aranžmaje kmečkega turizma. .
Tak prijeten kmečki kotiček je tudi v Vodicah na Gorenjskem, ki ga lahko gostje kombi -nirajo s smuko na 17 km odda -Ijenem Krvavcu.
PO ZDRAVJE V TOPLICE
Če koga tare revma, previsok krvni tlak in motnje krvotoka, astma, če je psihično in fizično preobremenjen, ali pa, če ima
denci, Moravci, Terme Čatež, Strunjan ter Dolenjske in Šmarješke Toplice. Iz drugih republik pa so na izbiro: Lipik, Vrdnik, Varaždinske in Stubič-ke Toplice, Bukovička Banja, Sokobanja, llidža, Kiseljak in Banja Vručica.
V katalogu so opisane indikacije in kontraindikacije za posamezna zdravilišča. To pomeni, da so naštete bolezni, zaradi katerih je zdravljenje potrebno in primerno, in bolezni, zaradi katerih oseba ne sme iti v posamezno zdravilišče. Vseeno pa ne bo škodil posvet z zdravnikom.
Z vodnikom po razstavi
Knjižica izpod peresa Toneta Kneza popelje obiskovalca samostojno po arheološki zbirki Dolenjskega _________muzeja________
NOVO MESTO - Ob nedavni otvoritvi stalne razstavne arheološke zbirke v preurejenih pritličnih prostorih Križatije je Dolenjski muzej izdal tudi vodnik po razstavi z naslovom ..Arheološka zbirka Dolenjskega muzeja". To, nekaj nad 40 strani obsegajočo knjižico žepnega formata je napisal arheolog Tone Knez,
MORJE
Morska letovišča so cenjena tudi v jesenskem, zimskem in pomladnem času, saj marsikdo ne prenese poletne vročine ali pa se umakne pred mrazom v toplejše kraje. Pri „Morskem programu" velja omeniti, da je Kompas pripravil pakete v hotelih A in B kategorije v Portorožu, Umagu, Poreču, Rovinju, Medulinu, Opatiji, Malem Lošinju, Crikvenici, Rabu in Herceg-novem ter v lastnem hotelu v Dubrovniku. V slednjem so organizirali za Kompasove goste „Klub Kompas", ki nudi nekoliko ugodnosti, kar je že vračunano v ceng. V ta program sodi med drugim vsakodnevno plavanje in rekreacija, 20-odstotni popust na izvenpenzionske cene, enkrat v tednu svečana večerja s tombolo itd. Kopanje v bazenih z ogrevano morsko vodo in druge rekreacijske možnosti nudijo tudi ostali hoteli.j
KONTINENTALNI
TURIZEM
Na Glavnem trgu št. 5 v Novem mestu
OTVORITEV 29. OKTOBRA DOPOLDNE
Modna revija z nastopom plesne skupine in zabavnoglasbenih ansamblov
vam nudi:
Konfekcijo za prosti čas in zabavo
— otroško
— žensko
— moško
metrsko blago
vas pričakuje
Posebna priložnost za mlade:
PROGRAM „TEEN”
vodja arheološkega oddelka in avtor omenjene razstavne zbirke. Vodnik nas z besedo in fotografijami popelje od sobe do sobe, kjer so pod vitrinami smiselno razstavljeni predmeti, najdeni med arheološkimi izkopavanji v raznih krajih Dolenjske. Tako prek njih in ob pomoči številnih pojasnil spoznamo različna obdobja iz dolenjske davnine od kamene dobe, ki ji sledi bronasta doba, na koncu katere nastopi obdobje kulture žarnih grobišč, do halštatske (starejše železne) dobe, nakar prek eksponatov spoznamo še obdobja Keltov in Rimljanov na Dolenjskem. V skrajšani obliki je avtor to popisovanje predstavil tudi v nemščini, tako da vodnik lahko popelje po razstavi tudi nemško govorečega obiskovalca. Dodan je pregled arheoloških raziskav, ki jih je opravil Dolenjski muzej, temu pa sledijo pregledi arheoloških publikacij tega muzeja in razstav, ki jih je muzej ali sam priredil ali pa z eksponati sodeloval na tovrstnih prireditvah, ki so jih pripravili drugi v domovini in v svetu. Publikacijo zaključuje seznam pomembnejše arheološke literature o Dolenjski. S poljudno, vendar strokovno napisanim vodnikom v roki je moč vrednost take razstave dojeti tudi brez dodatnega strokovnega vodstva.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
DOLENJSKI LIST	Št.	42	(1784)	20.	oktobra	1983
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zaradi zahrbtne bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
PEPCA HANČI Č— ŠKALOVA
iz Semiča 35
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Mušičevim, Golobičevim, Tomaževičevim, Bezkovim, sorodnikom, prijateljem in znancem za podaijeno cvetje in tolažilne besede. Zahvaljujemo se Ancljevi Zali za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njeni
i
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega in nepozabnega očeta, brata, starega očeta in strica
ILIJE GOLEŠA
iz Brašljevice rezervnega oficiraja JLA
se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu za ves trud, da bi pokojnega ohranili pri življenju, govornikom tov. Obradoviču in tov. Brdarju za poslovilne besede, godbenikom iz Metlike, kolektivom Mercator Metlika, GG Novo mesto TOZD Gozdarstvo Podturn in Elektri Karlovac. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti.
ŽALUJOČI: sinova Niko in Ilija z družinama, brata Marko in Nikola z družinama, sestra Mara z družino ter ostalo sorodstvo
V neizmerni bolečini smo te, mama, za vedno izgubili, v spominih ostal bo tvoj obraz, ki vedno skrbela si za nas.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
IVANKE ŠKUFCA
iz Lopate 4, Hinje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in pokojni darovali vence in cvetje, še posebno SO Novo mesto, CP Novo mesto, Komunali Kočevje, LD Lazina-Hinje in DPO KS Hinje za podarjene vence. Hvala dr. Kocutarju za vso pomoč in lajšanje bolečin med kruto boleznijo. Hvala vaščanom vasi Lopata in drugim za tolažilne besede in vsako lepo misel v tej neizmerni bolečini, vsem, ki so jo spoštovali in kakorkoli počastili njen spomin. Hvala tudi župniku iz Hinj za cerkveni obred in Janezu Glihi za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: otroci Slavko, Jože, Tone, Franc, Silvo, Ivan, Kristina in Marija z družinami, sestra Frančiška in brat Janez ter ostalo sorodstvo
Dne 29.9
Nikar ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nam je težka bolezen iztrgala ljubljenega moža, očeta, brata, strica, botra in starega očeta
DARINETA GRGOVIČA
iz Šentjerneja 138
se iskreno zahvaljujemo osebju zdravstvene postaje Šentjernej, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in vence. Še posebno se zahvaljujemo sostanovalcem, govornikoma Stanetu Močniku in Janezu Selaku, OOS ISKRA UPORI, OOS
ISKRA HIPOT, ISKRI Semič, godbi iz Iskre, združenemu pevskemu zboru iz Šentjerneja in Orehovice, Šentjernej, NK Šentjernej, NK ELAN iz Novega mesta, Nogometni sodniški zvezi Slovenije, Radioklubu iz Šentjerneja, Restavraciji v Kostanjevici, Hotelu Čatež, PM Trebnje, vaščanom
ZRVS Šentjernej, ŠD Šentjernej, NK Šentjernej, NK EL, Slovenije, Radioklubu iz Šentjerneja, Restavraciji v Kos .
Gor. Brezovice in Žvabovega ter kaplanu za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
V SPOMIN
FRANJI
LESKOVŠEK
iz Krškega
Minilo je leto dni, ko smo nemočni ugotavljali, da te ne moremo zadržati, za vedno si odšla. Ostala je praznina, z ljubeznijo in bolečino se te spominjamo vsak dan. Tvoj svetel lik dobrote, ljubezni in vedrine bo vedno ostal med nami. Hvala vsem, ki seje spominjate!
VSI NJENI
V SPOMIN
21. oktobra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
FRANC MAVSAR
iz Iglenika 6 pri Novem mestu
Žalostno je leto dni minilo, ko življenje tvoje je ugasnilo. Naša hiša pusta in prazna je ostala, odkar tebe, dragi oče, ni. Nikoli te ne bomo pozabili. Naj ti bo lahka zemlja, ki si jo tako ljubil!
ŽALUJOČI: vsi tvoji
V tvoji dolgi bolezni smo pogrešali . tvojih moči, sedaj pa pogrešamo tvojih oči, ki so nas gledale, kadar smo k tebi prišli
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče, stari oče, brat in stric
FRANC DEŽELAN
iz Vel. Brusnic 43
Z žalostjo v srcu se ga spominjamo vsak dan, kajti brez njega je naš dom tih in prazen. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prinašate cvetje in svečke na njegov grob.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
C
Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza io rosi
V SPOMIN
22. oktobra bo minilo leto, odkar je ugasnilo življenje našega dobrega moža, očeta, brata in dedka
JOŽETA KERČA
iz Metlike
Čakamo te in kličemo, a vse zaman, ker ne moremo verjeti, da si za vedno odšel. Ostal nam je le še spomin na čas. ko si bil med nami.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, svakinje, tete in sestrične
ANGELCE KNEŽEVIČ
roj. Pugelj iz Pirana, Trubarjeva 72
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Boris in Miro z družinama, brat Jože z ženo, sestre Rezka in Veri z možem, nečak Sašo in Jožko z družinama ter ostalo sorodstvo
KIT KZ Črnomelj, n. sub. o.
Kolodvorska 39
Razpisni komisiji KIT KZ Črnomelj in	^
TOZD »Živinoreja" Črnomelj
razpisujeta
na podlagi sklepov organov upravljanja v skladu s samoupravnimi splošnimi akti prosta dela ih naloge
1. člana poslovodnega odbora KIT KZ, odgovornega za finančno in kreditno poslovanje
2. vodja TOZD »Živinoreja"
Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev in pogojev, določenih v 511. čl. ZZD, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1:
— da imajo visoko izobrazbo ekonomike smeri in dve leti delovnih izkušenj s področja dela ali višjo izobrazbo
ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj s področja dela
- sposobnost organizirati in voditi dela na finančnem in kreditnem področju in organizacijskih delih HKS
Pod 2:
- da imajo visoko izobrazbo agronomske, ekonomske ali živilsko-tehnološke smeri
- najmanj tri leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah
Kandidati, morajo biti moralno in politično primerni.
Dela in naloge razpisujemo za 4-letno mandatno dobo, do ponovne izbire.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa z oznako „Za razpisno komisijo KIT KZ" oz. za „Razpisno komisijo TOZP Živinoreja" na naslov: KIT Kmetijska zadruga, Črnomelj, Kolodvorska 39.
Prijavljene kandidate bomo o.izidu razpisa obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
Dolenjski informativni in tiskarski center TOZD Časopis Dolenjski list. Novo mesto
nudi
HONORARNO ZAPOSLITEV
osebi, ki bi v jutranjih urah (od 5. do 7. ure) do 30. aprila 1984 skrbela za ogrevanje poslovnih prostorov v Novem mestu, Jenkova 1. Prijave sprejemamo do 28. 10.1983.
661/42-83
r----------
TEMELJNO
TOŽILSTVO
MESTO
JAVNO
NOVO
objavlja prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoj: ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj. Preizkus znanja strojepisja. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni.
Informacije po telefonu: 21-438 ali 21-110.
652/42-83
Svet Osnovne šole Dragotin Kette, Novo mesto.
razpisuje
prosta dela in naloge SNAŽILKE
Razpisni pogoji: delovni čas popoldne.
Stanovanja nimamo.
656/42-83
mrnsm
mmmm
f Mj y tj
i 11 m v
j# f
! rt 11 ^ iiju
Četrtek, 20. oktobra - Irena Petek. 21. oktobra - Uršula Sobota, 22. oktobra - Zorislav Nedelja, 23. oktobra - Severin Ponedeljek, 24. oktobra - Dan OZN
Torek, 25. oktobra - Darinka Sreda, 26. oktobra - Lucijan Četrtek, 27. oktobra - Sabina
LUNINE MENE 21. oktobra ob 22.53
ti II. 23. in 24. 10. hongkonški film Zadnje sporočilo Brucea Leea. 25. in 26. 10. ameriški film Štirje prijatelji. 27. in 28. 10. japonski film Carstvo Cula.
ČRNOMELJ: 20. in 23. 10. francoski film Horoskop. 21. in 23. 10. ameriški film Prihaja Nindža. 25. 10. ameriški film Veliki izziv. 27. in 30. 10. ameriški film Flash Gordon.
KOSTANJEVICA: 22. 10. ameriški film Apokalipsa danes. 23. 10. ameriški film Pevec jazza. 26. 10. ameriški film Show straha in groze.
scip
BREŽICE: 21. in 22. 10. ameriški film Surovi udarec. 21. 10. svedski film Ljubezen na vrtiljaku. 22. 10. ameriški film Ameriški grafi-
NOVO MESTO - KINO JLA: 21. 23. 10. Francoski film Obračun pri blagovnici. 24. in 26. 10. francoska komedija Zakaj se vse to samo meni dogaja?
SEVNICA: 21. in 22. 10. italijanski film Zapeljivci ob nedeljah. 23. 10. ameriški film Smrtno hropenje. 26. in 27. 10. nemški film Hamburška mafija.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ ZAPOSLIM priučeno ali kvalificirano natakarico z vsaj
samostojneg novanje v i nedelje pro?
Irta
Hrana m stari dober OD, TILNA ŠELI-
PRODAM traktor FERGUSON (35 KS), kosišče za BCS in par rabljenih gum 700 x 16. Telefon 21-575.
PRODAM TRAKTOR KORMICK
(20 KS) s koso) Matjašič, Arnovo selo, Artiče, Brežice.
PRODAM nov motor za BCS, prikolico za osebni avto ter grablje Sonce. Jože Makovec, Vinji vrh
»RO
žrto
i; Kmetijsi
:em,
tel.
PRODAM dobro ohranjen traktor FERGUSON ' 533, plug in novo tritonsko kiper prikolico z dvojnimi kolesi. Prednost plačila v devizah. Ogled možen v soboto in nedeljo pri: Gorenc, Malkovec 20, Tržišče.
PRODAM enoosno kiper traktorsko prikolico z zračnimi zavorami. Jože Bašelj, Gor. Kamenje 5, Novo mesto.
NOVEM MESTU ali bližnji okolici nujno iščem sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista.
PRODAM dveinpolsobno stanovanje v Novem mestu z garažo. Ponudbe na tel. 24r 065.
MLADA DRUŽINA nujno išče stanovanje, garsonjero. Tel. 23-118 int. 18.
r
v.
Veliko komfortno hišo z vrtom, centralnim ogrevanjem in telefonom v Ivančni Gorici
PRODAMO
Stavba je primerna za poslovne, prostore, mirno obrt in stanovanje.
Ogled je mogoč vsak dan do javne dražbe. Vse informacije dobite na telefon (061) 783—140 int. 40 ali 17.
Če boste potovali po avtocesti Ljubljana — Zagreb, se ustavite v Motelu — Petrol—Čatež — Brežice — v prodajalni zdravilnih zelišč in zeliščnih izdelkov. V prodajalni boste lahko kupili čajne mešanice, zeliščne kapljice, ki pomagajo pri astmi, kašlju, povišanem krvnem pritisku, sladkorni bolezni, želodčnih težavah itd. Zeliščne masti — olja pri revmatičnih težavah/raznih ranah, zlasti žili in ekcemih. Vsak dan od 7. do 19. ure, razen nedelje in praznika. Po želji pošljemo vse izdelke tudi po pošti — po povzetju. Izdelke lahko naročite po telefonu (068) 61—300 ali na naslov: Jože TOMAŽINČIČ, Predelovanje zdravilnih zelišč Motel—Petrol, Čatež, 68250 Brežice!
DOLENJSKI LIST
Pred-
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravi), sednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), 13ia Bačer, Andrej Bu telj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Be tek, Bojan Budja, Zdenka .Lindič- Dragaš, Milan Markelj, Pavel Pare, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični ‘jirednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik
IZHAJA vsak četrtek Posamezna številka 1S> din. Letna naročnina BOO din - Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo-20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga	valuta v tej vrednosti)	Devizni	račun
52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1 /12 od 28, 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606 - Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p* p. 33, tel. 22-365 m 22- 551 - Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in narpčniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Nnvn mesto - Barvni film' in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ODDAM sobo samskim. Naslov v uprvi lista.
Motorna vozila
PRODAM R 4, letnik 1976 registriran do X. 1984. Klicati po telefonu 25-912 popoldan.
126 P letnik 1978, prodam. Inf. na tel. 25-226
UGODNO PRODAM FIAT 750, letnik 1977. Rafael Fink, Dol. Toplice 224.
PRODAM Z 101, letnik 1974, registrirano do 16. oktobra. Informacije in ogled po 15. uri. Bevec, Mestne njive 4/11, Novo mesto.
ŠKODO 110, letnik 1977, skupaj ali po delih prodam. Niko Oberč, Radovlja 16, Šmarje ta.
126 P, letnik 1980, registrran do oktobra 1984, prevoženih 13.000 km, prodam. Dreo, Stari grad 18 a, Krško, tel. 71-966.
RENAULT 18, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Tel. 22-857.
ZASTAVO 101, letnik 75, obnovljeno, prodam za 7 M. Ogled vsak popoldne na Gor. Podborštu 9, Mirna poeč.
PRODAM 126 P 1. 1976 in Z 101 1. 75. Koklič, Cesta herojev 24/15, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 1972, cena po dogovoru. Pavšelj, Dobra-vica 38, 68310 Šentjernej.
VW 1303 S, letnik 74, prodam. Tel. 22-307, popoldan. Ragovska 9/a. Novo mesto.
PRODAM R4, ka ramboliran, po delih gli komplet. Milan Crijevina. Kočevarjeva 2, Metlika.
PRODAM avto
varlburg,
179
Škrjance 7, Novo rnestc
PRODAM R 18, letnik
zimskem času nevozen. Informacije na telefon 21-068, od 19. ure dalje.
PRODAM Fiat 126 P. letnik 1979, odlično ohranjen. Ulica Danila Bučarja 24, stanovanje 2, popoldan.
PRODAM Fiat 750 Lc, letnik 1980. Perše Cvetka, Zbure 36, Šmajje-ške toplice.
PRODAM ZASTAVO KOMBI, peč na olje in raztegljivo posteljo. Gačeša, Drska 46, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjen FIAT 125 P, letnik 1977. Medle ml., Paderšičeva 26, Novo mesto, tel. 24 - 220.
PRODAM GOLF J, letnik 1978. Tel. 21-403, dopoldne.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1976, po ugodni ceni. Stane Lazar, K Roku 25, Novo mesto.
MZ 250/79 in nov kožni kombine-
zon prodam. Martinšek, Kanižari-lelj.
PRODAM 126 P, letnik 1981. Tel.
on p ca, Črnomelj.
(068)51-245.
PRODAM ŠKODO 100 S, letnik 1973, ter gume 155 SR 14 (8 kom), primerne za gumar. Špelič, Dol. Toplice 184.
R 4, letnik 1974, prodam. Gor.
Kamence 1, tel. 24-026.
Z 750, stare® letnik, ^egistrrano, dobro ohijtjgno.
1-
z*rezervnimi
deli, prodaf?®%. 43-747. PRODAM SKvM.%« 1£0 S, vozno, ,0^11
2001 mošta (šmarnice) prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto, telefon 24-026.
PRODAM 5 mesecev brejo telico in betonsko železo, 10-mm: Lenart, Smolenja vas 41, Novo mesto.
KOBILO z žrebetom prodam. Leš-
: njak, Gotna vas 83, Novo mesto.
ŽREBICO, staro dve leti in pol, prodam. Strajnar, Dečja vas 20, Trebnje.
KINOPROJEKTOR, tonski, z dodatno opremo, prodam. Tel. 22-344.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (1,5 KW) prodam. Vprašajte na telefon 21-113.
PRODAM trofazno tračno žago. Murn, Partizanska 6, Novo mesto, telefon 23-878.
KUHINJSKO POHIŠTVO, lepo ohranjeno, prodam. Tel. 43-790.
UGODNO PRODAM nov črno beli televizor Gorenje. Hlača, Šegova 6, Novo mesto.
PRODAM rabljen kombiniran štedilnik in rabljen televizor. Tel. 22-903.
PRODAM nov Tomos avtomatik in termo akumulacijsko peč 2,5 kW. Vidoni Drago, Salka vas 4, Kočevje.
PRODAM kueperbusch, 200-iitrski akvarij, motor za Z 101 in motor za mercedes 250 S. Tel. 21—970.
PRODAM čmo-beli televizor. Tel. 25-935.
PRODAM zimska jabolka. Možno, obiranje in pobiranje. Gašperšič, Podgora, Straža.
PSICO, nemško ovčarko, šolano; z rodovnikom prodam. Tel. (068) ?! - 448.
POCENI prodam golobe (pismono-
300 kg pocinkane
dopoldne od 10. do 12. ure vsak dan. Anton Zupan.
PO UGODNI CENI PRODAM hladilno vitrino, malo rabljeno, dolgo 2 mm, znamke LTH. Tel. (068) 56-654.
HLADILNIK KONČAR SL 150 1 in štedilnik Gorenje (2 plin, 2 elektrika) zelo poceni prodam. Bajc, Mestne njive 11 /IV. Informacije popoldne od 16. ure dalje, tel. 21-790.
PRODAM gnojno cisterno Creina (2700 litrov) . Cena po dogovoru. Jože Kramžar, Pleterje pri Krškem.
KUPIM
MOTORNO ŽAGO, rabljeno, kupim. Naslov v upravi lista (4630/83).
neregistrirano, skupaj fcli po delih, in rezervne dele. Alojz Hočevar, Krka 5 a, Novo mesto. Informacije Sob, Novi trg 6, Novo mesto.
PRODAM osebno vozilo BMW 1602 v odličnem stanju. Tel. 25-113, zvečer.
PRODAM VESPO in ovce solčavke. Tel. 22-667.
UGODNO PRODAM R 12, letnik 1974. Tel. 24 - 031, popoldan.
Z 101 super, letnik 1979, prodam. Tel. 62- 595 (Brežice).
PRODAM TAM 6500 kiper, letnik 1972, in opel kadet, letnik 1981. Ivan Simonič, Gorica 25, Leskovec pri Krškem.
UGODNO PRODAM 125 PZ, letnik 1974. Tel. (068) 72 -293:
KARAMBOLIRANO ŠKODO 105 L, letnik 1981, prodam po ugodni ceni. Lojze Jordan, Dobrava 8, Kostanjevica.
PRODAM smrekov gozd (2 ha 10 arov). Naslov v upravi lista (4629/83).
V DOLENJSKIH TOPLICAH prodam enostanovanjsko hišo, novejšo. Ivan Pureber, Gor. Straža 130.
PRODAM HIŠO dvojček, enodružinsko stanovanje. Prodajalec: Anton Krajnc, Cesta na grad 3, Sevnica. Informacije se dobijo pri Karolini Vodičar, Cesta na grad 2, Sevnica, tel. (068) 81-922.
UGODNO PRODAM novo zidanico in 10 arov vinograda pri Starem gradu. Hlača, Šegova 6, Novo mesto.
PRODAM stanovanjsko hišo (9 x 8), zgrajeno do prve faze, z vsem gradbenim materialom v Trebnjem. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan od 17. ure dalje ali ob nedeljah.,S tari trg 6, Trebnje.
PRODAM do podstrehe zgrajeno "stanovanjsko hišo in 36 arov vrta na SMUKI za 250 starih milijonov: Informacije in ogled vsako soboto in nedeljo v Lopati pri Milanu Turku. Hinje št. 2.
UGODNO PRODAM posestvo pri Črnomlju. Tel. (061) 721-825.
QQQQQQ	mm	n	m
PRODAM zmrzovalno skrinjo (2101), noVo'. in univerzalni mlin UM—11, nov. Dostava na dom. Informacije na (el. 22 834, popoldne.
PRODAM repo za ribanje, kolerabo in krompir. Mačkovec 9, Novo mesto.
4 km od Vavtc vasi prodam 20 metrov lepih gabrovih drv in večjo količino že razžaganih. Naslov v upravi lista (4627/83).
PRODAM 20 ovac z mladiči in avstrijski avtomatski stroj za izdelovanje cementne strešne opeke z 2000 jelkeno-železnimi modeli, dva krožna mešalca in drobilec za pesek. Jože Klobučar, Uršna sela
RAZNO
UGODNO PRODAM nov, suh smrekov grušt za hišo. Matko, Zbure 2, Šmarješke Toplice.
120-basno harmoniko ..melodija" • pro dam. Tclefon 24 - 5 8 9. PRODAM otroško zibelko in posteljico z ioeiiem. Tel. 22— 349.
IŠČEM IZDELOVALCA STROJEV za samostojen prevzem izdelka. Tehnične dokumentacije in priprave urejene. Ponudbe pod širfo ..STROJ".
Lipaj, Lobetov 40, Novo mesto, ali na postajo milice.
POTREBUJEM 2 M posojila. Vrnem v roku 6 mesecev. Naslov v upravi lista (4628/83).
SKUPNOST STANOVALCEV Zagrebška 11, 13 in 15, Novo mesto, IŠČE KURJAČA za sezono 83/84. Prijave sprejema Franc Zavodnik, Zagrebška 15, Novo mesto.
POPRAVEK
Pri zahvali za pokojno PAVLO RECELJ je prišlo do izpada zahvale za udeležbo PIHALNE GODBE Šentjernej. Opravičujemo se za neljubo pomoto. Uredništvo.
3
SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO, Ul. Milke Šobar 30 Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
POPRAVEK RAZPISA
PROSTIH DEL IN NALOG Z DNE 13. 10. 1983
Besedilo pod 3. točko se mora pravilno glasiti:
3. Učitelja elektrostrokovnih predmetov, dipl. ing. elektronike — 1 del.
Na koncu objavljenega razpisa je dodano besedilo:
Prijave z dokazili pošljite na naslov v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za zbiranje prijav.
Informacije po tel. 25—207 od 7. do 15. ure.
662/42-83
I
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
SPREJEMA PRIJAVE ZA
ENODNEVNISEMSNAR
n
arhivom
VCE, KI DELAJO Z DOKUMENTA >'VOM V OZD - priprava za opravlja?
; * i — v sodelovanju z zgodovinsk 'el ju.	-
e 25. oktober 1983.)
VSE INFORMACIJE DOBITE V TAJNIŠTVU DELAVSKE | UNIVERZE, CELJE, Cankarjeva 1, tel. 25-620 ali 22-631.
. 654/42-83
L
„TRIKON" tovarna pletenin in konfekcije n.sol.o. Kočevje, Reška cesta 16
VABI K SODELOVANJU
delavce z visoko in višjo izobrazbo za opravljanje del in nalog na področju tekstilno-konfekcijske tehnologije in razvoja.
Nudimo zanimivo in kreativno delo.
Stanovanje je zagotovljeno.
Kandidate, ki bi želeli podrobnejše informacije, vabimo, da se osebno zglasijo v kadrovski službi ali po telefonu 852-216.
Pisne ponudbe pošljite na naslov:
TRIKON Kočevje, Reška cesta 16
657/42-83
„Razpisna komisija Emona Engro-detajl Novo mesto
Dolenjka — TOZD
Dragi sestri in teti NEŽKI ZUPANČIČ iz Regcrče vasi želimo vse ■ lepo za tijen rojstni dan in ji kličemo še na mnoga zdrava leta, možu pa pošiljamo lepe pozdrave. Strajnatjevi.
I
razpisuje dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
— VODJE TOZD ENGRO-DETAJL NOVO MESTO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, dolo‘čenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ustrezne smeri,
— oa imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih delih,
—	J013*0	ustrezne rnoralno-politične kvalitete, ki se
izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do efeljt, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
Prijave z dokazili o. izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisnih del in-nalog naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija Emona Dolenjka -TOZD Engro-detajl, Novo mesto. Glavni trg 28.
POŠTENEGA najditelja naprošam, naj vme evidenčno tablico NM 785—42 proti nagradi. Stane
Delovna skupnost Komiteja za družbeni razvoj SOb Črnomelj objavlja
prosta dela in naloge
REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Pogoj i:
— višja ali visoka izobrazba agronomske smeri in 2 oz. 1 leto . delovnih izkušenj
— poskusno 3-mesečno delo
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili naj interesenti pošljejo v roku 8 dni po dnevu objave na Komite.za družbeni razvoj SOb Črnomelj.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
* sr r*'•#*#*• *}&&&&#&&£ 3? ^ ...   ——
		
it
J_____________________   •	£L.1~L2........................     —.
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je po težki in zahrbtni bolezni zapustila naša draga žena, mama, sestra in teta
MARIJA KLANČAR
iz Zaloga 10 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vaščanom, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu spremili na njeni prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebju internega oddelka posebno dr. Starcu v Novem mestu in Domu ostarelih občanov, ki so pokojni lajšali bolečine. Prisrčna hvala Opekami Zalog, GG tozd Transport in Gradnje, Iskri TNN, duhovniku za ODravlieni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož in oče
MARTIN JANČAR
iz Cerovega loga 10
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekh sožalje, pokojnemu darovaU vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Nasa zahvala velja osebju nevrološkega oddelka splošne bolnice Novo mesto, Iskri Šentjernej—TOZD UPORI, učencem in razredničarki 1. a razreda SŠGT. Iskrena hvala DO Elektro Novo mesto in nadzomistvu Šentjernej za vso pomoč in organizacijo pogreba, govorniku ob odprtem grobu, Šentjemejskemu oktetu ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE MAJER
rojene Hribar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, dr. Kocutarju, prijateljem, ki ste nam na kakršenkoU način pomagaU, posebno zadnje dni bolezni, sočustvovali z nami, pokojni darovaU cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovnikoma za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: sinovi Albin, Ivan, Jože in Franci z družino, hčerke Danica, Roti, Marija in
Slavka z družino
Dolnji Križ pri Žužemberku
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena in nepozabna žena, mama stara mama, sestra in teta
JOŽEFA RADOVAN
s Pristave 1, Šentjernej
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in pokojni darovaU vence in cvetje ter jo spremih na njem zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Kremen Novo mesto in Iskra-Hipot Šentjernej. Hvala župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Janez, sin Ivan z družino, hčerki Marica in Jožica z družinama, sestra Justi in
brat Franc
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, sin, stari oče, tast, brat, stric
FRANC
KULOVEC
z Vrha pri Ljubnu 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja TVP in TSP Novoles, ŽTO tozd za vleko vlakov, WO Novo mesto, župniku za opravljeni obred in zdravniškemu osebju pljučnega oddelka Novo mesto.
Žalujoči: vsi njegovi
Kje si, ljuba hčerka, sestra, kje tvoj mili je obraz?
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan ne noč, da nam v mislih ne bila bi povsod navzoča.
\ SPOMIN
23. oktobra bo minUo žalostno leto, kar nas je v 20. letu starosti zapustila naša dobra hčerka
MARIJA
PETERLIN
z Gomile 15
Ne moremo se vživeti v to, da si nas tako nenadoma zapustila. Še vedno pričakujemo in hrepenimo, da bi zagledati tvoj vedno nasmejani obraz. A vse zaman! V naših srcih je praznina in strašna bolečina. Ostal nam je le lep spomin na tisti cas, ko si bila med nami. Hvala vsem, ki obiskujete njen mnogo prerani grob.
ŽALUJOČI: vsi njeni
I	2e leto dni je	zdaj minilo,
ko življenje tvoje je ugasnilo, pri nas veselja nič več ni, ko tebe, mama, med nami več nu
V SPOMIN
22. oktobra bo mintio žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustila
FRANČIŠKA
KRESE
iz Mime vasi 2 pri Trebelnem
Čas ni zacelil rane, čas ni ozdravil bolečine, draga mama. V naših mislih si vedno z nami. Hvala vsem, kiji prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: Fani z možem Poldetom, Olga in Milka z družinami
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
FRANCA TRATNIKA
iz Irče vasi
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu poklonili cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Naša zahvala velja zdravstvenemu osebju urološkega oddelka Novo mesto, dr. Vodniku za obiske na domu, dobrim sosedom, vaščanom in vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali. Hvala tudi DO Novoteks, GG TOZD Vrtnarstvo in Tovarni obutve Novo mesto za podarjene vence in duhovnikoma za lepo opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
V 83. letu nas je za vedno zapustila naša mama in stara mama
VIDA VLASIC
iz Dolenjcev 8
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in ji poklonili cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom in vaščanom, Cestnemu podjetju-TOZD Črno-
melj, pevkam za opravljeni obred.
zapete žalostinke
ŽALUJOČI: vsi domači
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica
MATIJE HUDELJA
iz Sečjega sela 4, Vinica
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega tolažili in mu pomagali med zahrbtno boleznijo, vsem, ki ste ga spremih na zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli poslovilne besede. Posebna hvala sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, članom Zveze borcev, Gasilskega društva in Društvu upokojencev, pevcem in godbenikom, ki ste poskrbeli, da je bilo naše slovo od pokojnega lažje.
ŽALUJOČI: žena Katarina, sin Jože z družino, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
■H
župniku
V SPOMIN
na dragega in nei
očeta
moža in
JOŽETA TRAMTETA
ki nas je tako nepričakovano zapustil pred letom dni. Težko se je sprijazniti s kruto resnico, da smo te za vedno izgubili. Bolečino nam lajšajo samo spomini na čas, ko si bil še med nami. Hvala vsem, ki te niso pozabili.
VSI TVOJI
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
VLASTE TAVČAR
upokojene učiteljice iz Šentjerneja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje, sočustvovali z njo, jo spremili na njeni zadnji poti in zasuli njen grob s cvetjem. Posebna zahvala velja ravnatelju Močivniku za topel nagrobni govor, pevcem in godbi, kartuziji Pleterje, družini Lampetovi in župniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: vsi njeni Šentjernej, dne 12. oktobra 1983
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil naš
LOJZE
BUTARA
z Vinjega vrha 41
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, ki so jo nudili med njegovo boleznijo. Iskrena hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Vsi njegoyi
St. 42 (1784) 20. oktobra 1983
DOLENJSKI UST
23
Prijazni Miško je vendarle tudi zver
PEPCA	K
♦
♦
i
♦
♦
♦
*
I
i
V letih, ko se njene zaposlene vrstnice umikajo v mirnejše in udobnejše življenje v pokoju, se sadjarka Pepca 'Koršič pogumno loteva novih načrtov. Tako jo zaposlujejo, da ne utegne misliti na počitek, četudi bi se ji prilegel ob vsakem letnem času, najbolj pa v vročih poletnih mesecih, ko na sončnih pobočjih njene domačije v Arnovem selu zorijo prvovrstne breskve. Delovni dan te garaške kmetice se začenja med četrto do peto zjutraj, traja pa do pozne noči
' Pepca se je učila sadjarstva pri možu, ko pa ji je pred leti bolezen vzela življenjskega tovariša, je prevzela nase dvojno breme. Praktična opravila je obvladala, v teoretična razglabljanja se pa ni spuščala. Kot dolgoletna kooperantka Agrokombinata v Krškem je znala vselej potrkati na prava vrata, če sama s svojim znanjem in izkušnjami ni vedela naprej. Cenila je mnenje strokovnjakov in je še danes hvaležna za vsak uporaben nasvet. Pripravljena se je učiti, dokler dela, zato ji ni nikoli nerodno vprašati, česar ne ve.
Hiša v Arnovem selu, kamor se je primožila, je zaslovela najprej po breskvah. Kraj je dobro zavarovan pred mrzlimi vetrovi s severa in sončno podnebje v tem okolišu je kot nalašč ustvarjeno za sadjarstvo. Breskve so začeli gojiti moževi starši, ki so se med obema vojnama priselili tja s Primorskega Tako so Koršičevi zaorali ledino sadjarsko usmerjenih kmetij. Čas je pokazal, da so na pravi potu
Breskve zdaj niso več edino sadje na njihovih bregih. Pred nekaj leti so tam zasadili še jablane. Breskev pridela sadjarka Pepca po 20
do 30 ton, jabolk pa za zdaj 30, čez nekaj let pa računa že na 50 ton.
Pepca neskončno uživa v svojih sadovnjakih. V njih vidi moževo in svoje življenjsko delo, zato jo pogled nanje vselej razvedri To radost prenaša tudi na druge, pa četudi se le mimogrede mudijo pri njih. Prepričana je, da bo mlajši sin, ki je tudi kmetijski strokovnjak, nadaljeval začeto delo, čeprav ob zaposlitvi. Zanjo je pomembno, da zna delati, da ve, s kakšnimi žulji je prežet kruh, ki ga daje zemlja.
Koršičeva kljub temu da je leto in dan zasuta z de-
Ko zmanjka hrane, mu ni več do šale — Na smrt je preplašil lovca — Bodo kosmatinca odstrelili?
KOČEVJE - H koči kočevskega Planinskega društva pri Jelenovem studencu že dlje časa zahaja medved, ki so ga obiskovalci koče poimenovali Miško.
V veliko veselje planincev in lovcev je Miško minulo nedeljo jemal hrano iz roke in stopical po zadnjih nogah. Ko je zmanjkalo jabolk, hrušk in kruha, je pokazal svojo pravo naravo: enemu lovcu je raztrgal hlače, planincu pa rokav na jopi in ga ugriznil v roko.
Se prej pa je na smrt preplašil nekega lovca, ki je bil s tovariši na pogonu. Lovec je menda ob smreki zadremal, za hrbet pa se mu je prikradel Miško in pihnil vanj. Lovec se je predramil, prestrašil, pograbil puško in jo uperil v Miška. Puška je bila zavrta, zato je lovec s silnim pritiskom na petelina polomil vse vzvode na sprožilni napravi, nato pa jo je ucvri proti koči.
Zvečer je bil Miško res do konca razdražen, saj je z mopeda prevrnil oskrbnika koče, ko se je ta vračal v dolino, in mu raztrgal sedež na vozilu.
Takle medved je po svoje zanimiva turistična atrakcija, a povsem nedolžen vseeno ni, zato lovci že razmišljajo o odstrelu tega kosmatinca.
FRANCE BRUS
n p*
Ml
*
MIŠKO HODI H KOCI hrano. (Foto: F. Brus)
Takole je medved obiskovalce prosil za
Na policah tudi ličinke
V Mercatorjevem potrošniškem centru v Ločni so na policah in tudi za njimi našli zapredke moljev in ličinke
NOVO MESTO - Glas po telefonu je prejšnji teden novomeške inšpektorje obvestil, da so bili na prodajnih policah potrošniškega centra Mercatorja v Ločni pravi pravcati črvički. Vzrokov za preplah je torej bilo dovolj.
Inšpektor, ki sije natančno ogledal prodajne police v samopostrežni trgovini, je znake življenja opazil pri Krašovem kakaoinstantu z datumom proizvodnje „september 1983“. Pod plastičnimi pokrovi je
prvi sojini pojedini
Ana Jordan iz Draškovca je prva začela pridelovati sojo in iz nje pripravlja jedi: od kave do možganov
lom, ni nobena samotarka. Rada ima ljudi Sama redko kdaj utegne z doma, zato so obiskovalci pri njih vselej dobrodošli Hiša je zato zmeraj polna življenja, saj ji % gostoljubnost in odprtost dajeta prijeten čar.
Gospodinji Pepci je v veliko zadoščenje, da njeni sadovnjaki ne zaostajajo za tistimi zunaj meja. O tem se je prepričala na izletu kooperantov v Avstriji Videti si želi samo še Južno Tirolsko, ki se uvršča v vrh evropskega sadjarstva, da bi tudi od tam prinesla kako novo spoznanje.
JOŽICA TEPPEY
DRAŠKOVEC - Soja je v Aziji in Ameriki že udomačena, pri nas pa še malo znana rastlina, ki vsebuje beljakovine, tako da lahko povsem nadomesti v prehrani jajca, meso ali sir. V samo 14 dkg sojinega zrnja je toliko beljakovin, kot jih ima 10 dkg težak zrezek, to pa zadostuje za dnevno prehranjevanje človeka z beljakovinami. Velikega pomena je za pridobivanje jedilnega olja in živinske krme, poleg tega je zelo odporna, raste v nižinskih in višinskih predelih in je ni težko pridelovati.
Zaradi vseh teh lastnosti so sojo poizkusno začeli saditi v novomeški občini na pobudo pokrajinskega odbora za SLO v sodelovanju s strokovnjaki iz biotehnične fakultete v Ljubljani. Ana Jordan, gospodinja z ene najbolj naprednih kmetij na šentjemejskem področju, je prva poizkusila. Kako?
„V začetku maja letos sem na 30 arih posadila seme kot fižol, dvakrat smo potem pridelek okopavali in enkrat opleli, pa je zrasla soja. Podobna je nizkemu fižolu. Cele rastline smo potem poželi in jih doma omlatili s staro mlatilnico. Ta poizkusna pridelava je bila v celoti ročna, možna pa je tudi strojna obdelava."
Takole Jordanova o soji, iz katere je nedavno pripravila prvo pojedino. Človek ne bi veijel, če ne bi na lastne oči videl in poizkusil, da je možno iz soje pripraviti vse, kar je na mizo postavila spretna gospodinja. Najprej je servirala aperitiv, podoben vinjaku, vse iz soje. Potem so bili na vrsti sojini zrezki, možga-
odkril več zapredkov moljev in celo nekaj ličink, dolgih kaka 2 centimetra. Podrobnejši pregled je nato pokazal, da živalce do samega živila niso prišle, pač pa je bilo moč zapredke in ličinke najti pri razdvajanju polic in snemanju zaščitnih pokrovov po domala vsej trgovini. Ob vsem tem se je najprej pojavilo vprašanje, kako so insekti sploh prišli v trgovino. Na srečo je pregled skladišča pokazal, da večjih vzrokov za paniko ni, saj tam zapredkov in ličink ni bilo najti. Kaže torej, da v Mercatorju za vse to niso prav nič krivi in da so insekti prišli v trgovino od zunaj, zaradi ugodnih pogojev za življenje pa jih tudi ni preveč mikalo, da bi zapustili prodajne police.
Inšpektorji so seveda takoj ukrepali. V Mercatorju so morali prodajalno temeljito očistiti, poleg tega pa je Zavod za socialno medicino m
higieno ponoči opravil dezinsekcijo.
.................ažen
Za vse to je seveda najbolj zasluž telefonski glas, kakršnih si inšpektorji še želijo.
B. B.
NI DENARJA ZA ZNAMKARJE
Smrad razburja prebivalce
Počasno gnitje je krivo za smrad v okolici čistilne naprave v Ločni v Novem mestu — Inšpektorji že ukrepali — Naprava še vedno obratuje poskusno
NOVO MESTO - Prebivalci Ločne so že nekaj časa deležni neprijetnega smradu, ki se širi iz tamkajšnje Krkine čistilne naprave. Prekipelo je, ko vonjav tudi po nekaj dneh ni bilo konec. Pritožbe krajanov so postajale vse glasnejše, nekateri so se odpravili celo na občino in do inšpektorjev. Slednji so že ukrepali, o dogodkih pa so obvestili tudi novomeški izvršni svet, ki je čistilni napravi posvetil svojo zadnjo sejo
prejšnji teden.
Čistilna naprava v Ločni je stara
eno leto, ob dograditvi pa je investitor, novomeška Komunala, zaprosil za uporabno dovoljenje. Po besedah Zvoneta Bečaja, načelnika UIS Novo mesto, inšpektorji zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti uporabnega dovoljenja niso izdali, pač pa le dovoljenje za poskusno obratovanje do letošnjega junija. Komunala je pred iztekom tega roka zaprosila za podaljšanje poskusnega obratovanja, saj jim ni uspelo odpraviti vseh napak. Kok je bil zategadelj podaljšan do 16. januarja 1984 in torej čistilna naprava v tem času obratuje le. poskusno.
Ves ta čas je bil v okolici čistilne naprave rahel smrad, pred kakimi
štirinajstimi dnevi pa je pričelo močneje zaudarjati. Vzrok je bil hitro ugotovljen: vonjave po gnilih jajcih je povzročilo anaerobno gnitje bakterij.
Ugotovljeno je bilo namreč, da je tovarna zdravil v tistem času spustila preko svoje interne čistilne naprave kislino, ta pa je uničila bakterije, ki pospešujejo gnitje. Te domneve bo skoraj zanesljivo potrdila tudi analiza odvzetih vzorcev, ki jo opravlja novomeški Zavod za socialno medicino in higieno.
Inšpektorji so Komunali že izdali odločbo, s katero ji nalagajo, da
KROMPIR-PSIČEK - Ivan Janežič iz Tesarske 3a v Kočevju je letos pridelal tudi ta dva krompirja. Spodnji na sliki je bil težak kar 73 dkg, zgomji, ki je podoben psičku, pa le 3 dkg manj. Ivan Janežič se pohvali, da tako debelega krompirja do letos sploh še ni pridelal. (Foto: Primc) ■ .......*	-
KAJ POMAGA DENAR, CE NI PRIJAVE!
NOVO MESTO - Zares neodpustljivo napako si je privoščil zvezni kapetan naših najboljših mladih kolesarjev. Potem ko je stekla prava gonja, da bi naši mladinski reprezentanci zagotovili sredstva za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu, kjer bi imeli tako v ekipni kot v posamični konkurenci možnosti celo za odličja, je nekdo le poklical pisarno BSJ in povprašal, kako je s prijavo. Pa so začudeno odgovorili, da je rok za prijave potekel že spomladi in da o kakršnemkoli svetovnem prvenstvu nihče nič ne ve. Malomarnost brez primere, ki bi morala pod vprašaj postaviti tudi mesto zveznega kapetana. Da o škodi, povzročeni mladim kolesarjem, ne govorimo!
morajo nemudoma odpraviti smrad, zagotoviti stalen nadzor nad delovanjem čistilne naprave, v roku 30 dni pa morajo izdelati sanacijski program. Vprašanje je le, kako smrad odpraviti. Skrajna možnost je, da se čistilna naprava izprazni, vendar za takšno količino fekalij (okoli 2 tisoč kubikov) ni primerne deponije, saj obstaja nevarnost, da odpadne vode prodro skozi zemeljske plasti do pitne vode. Sicer pa zadnji dnevi vendarle kažejo, da se stanje normalizira, predvsem po zaslugi dodajanja večjih količin zraka, ki pospešuje gnitje.
Omenimo naj še, daje novomeški izvršni svet, ko je obravnaval to problematiko, sprejel sklep, naj komite za urbanizem čimprej skliče posvet, na katerem bodo skušali najti najustreznejšo obliko sanacije te čistilne naprave. Prav tako je sklep te seje tudi, naj se čimprej najde primerna lokacija za deponijo iz čistilne naprave.
B. BUDJA
KOČEVJE - Filatelistično društvo je z novim šolskim letom spet začelo delati z mladimi filatelisti Sestanki s pionirji in mladinci so vsako drugo in zadnjo soboto v šahovski sobi doma telesne kulture. Na njih zamenjujejo znamke, urejajo zbirke in pripravljajo razstavne liste, pogovore pa se tudi o drugem.
Čeprav kočevsko filatelistično društvo in mladi filatelisti dosegajo pri delu in na razstavah velike uspehe v okviru republike - vedno so bili med najuspešnejšimi desetimi, tri leta pa celo drugi - za njihovo delo ni denarja. Denarno pomagajo društvu in mladim filatelistom starejši člani in tako društvo nekako životari, oz. sploh še obstoja. O vsem tem in drugih težavah se bodo pogovorili na bližnjem sestanku.
A. A.
Preveč mirna. Mirna gora
Edini planinski dom Beli krajini sameva
MIRNA GORA - Edini p: ninski dom v Beli krajini stoji na najvišji točki te dežele, na Mimi gori. Planinci so dom ob cerkvici postavili že pred vojno, potem pa so tako cerkev kot dom leta 1942 Italijani požgali; po vojni so črnomaljski planinci dom nanovo pozidali in ga odprli pred 29 leti. Od takrat se je na Mimi. gori zvrstilo pet oskrbnikov, najdlje sta zdržala zadnja, Marija in
Vinko Aupič, ki sta na Mimi " "le
gori že 17 let.
„Dandanes je obisk na Mimi gori slab, vse slabši," pravi Vinko. „Med tednom tako rekoč sploh ni ljudi, kakšen gozdar* pride, planinci pa so zelo redki Prej, ko ni bilo avtomobilov in so ljudje hodili peš, je bilo pri nas veliko več ljudi kot sedaj. Včasih, zlasti ob koncu tedna, je
■
n<
m
A
si
bi
1'
Vinko Aupič: „Na Mimo goro pride vedno manj ljudi/*
bilo toliko ljudi - največ so prihajale napovedane skupine, da nismo mogli vseh sprejeti-Največ gostov smo imeli iz No^ vega mesta, prihajale pa so tudi skupine iz Zagreba, Karlovca pa seveda Belokranjci. Sindikat zagrebške tovarne Nada Dimič je po trikrat, štirikrat na leto pripravil izlet na Mirno goro. Ko smo na Mimi gori dobili pretvornik, pa so k nam hodili gledat televizijo s Planine. Danes peš noče nihče več, bencina pa je malo in še tako drag je. Obisk je začel upadati nekako pred štirimi leti.1
Čeprav skromen zaslužek Aupicevih ni odvisen od prometa, bi oskrbnika raje videla, da bi bil dom bolj obljuden, saj imajo prostora dovolj: 35 ležišč v devetih sobah in na skupnih leži ščih. ,,Včasih so k nam prihajali starejši ljudje, ki si žele miru in svežega zraka in so ostali tudi po deset dni, pred leti so tu prirejali celo smučarske tečaje, da o tem, kako so po polnoči, ko so v dolini zaprli gostilne, ljudje prihajati na Mirno goro, niti ne govorim. Danes tega ni več ...“ A. B.
r
ni, razni ocvrtki kot priloga, končno pa še kruh, pecivo in torta ter „turška kava“. Brez šale: za nobeno teh jedi, z izjemo kave, še tak poznavalec ne bi mislil, da ni prava. Jordanova pa meni, da je to šele začetek in da ima zaradi vsestranske uporabnosti soje izredno veselje iskati še nove možnosti za kuho.
Prvi poizkus gojenja soje se je odlično - obnesel, zato ga bodo s pomočjo zadruge skušati širše spraviti v pridelovanje. Ne le, da bi soja v vojni ati ob nesreči lahko za dlje časa povsem nadomestila meso in druga živila, ki vsebujejo beljakovine. Tudi v 'mirnem času in vsakdanjem življenju bi se soja še kako obnesla. Sicer pa ni nič novega: soja je že tisočletja pomembno hranivo ne le v Aziji, od koder je doma, temveč tudi v Ameriki, od koder uvažamo sojo za potrebe oljaric in sojine pogače za krmo živini.
R. BACER
t
OBILNA LETINA — Take pese, kot jih držita vnučka Miha Gregor, v letošnji obilni letini pri Vergotovih iz Metlike niso nič ' posebnega. Čeprav Vergotovi niso kmetje - gospodinja Zora j* upokojena učiteljica, gospodar Ivan pa referent za kmetijstvo n* f, občini — so letos pridelali največ ajde v občini, njihov pridelek \
pšenice pa je tehtal več kot štiri tone. (Foto: A. Bartelj)
1
ODKRILI KRIVCE NEZADOVOLJSTVA
Vodilni možje Repičevine so na sestanku ugotavljali, da se je v repiške ljudi zavleklo nezaupanje do sedanjega, trenutka, da so Repičani apatični, črnogledi, da težijo k lagodnemu načinu življenja.
„Depozit nima s temi pojavi nikakršne vzročne povezanosti,“ je ugotovil tovariš Župan in se je pri tem podzavestno prijel za notranji žep v suknjiču, kjer navadno nosi potni list.
„Letno inflacijo smo pravočasno napovedali, ljudje so se nanjo pripravili in gotovo ni inflacija tista, ki bi vplivala
kakor koli na delovnih ljudi,“ tovariš Izvršnik.
razpoloženje je razpredal
„Tudi vsakodnevno višanje cen ni za našega človeka nič novega, nič pretresljivega. V začetku koledarskega leta smo vedeli in napovedali rast cen, zato se mi zai dobesedno smešno, da bi krivili cene za to, če ljudje ne pojejo po ulicah in cestah pesmi hvalnic,“ se je tresel zaradi sveže ugotovitve tovariš Sindikalič.
„Močno dvomim, da bi pri pojavu lahko imelo vmes prste pomanjkanje najosnovnejših
življenjskih potrebščin: mesa, olja, sladkoija, zobne paste in podobnega. Ljudje vedo za naše težave in jih brez dvoma tudi razumejo, da ne rečem podpirajo," je stresal tovariš Sezedelejevič, ki ima v samopostrežbi bratranca, le-ta pa zaloge v najzakotnejšem kotičku skladišča.
,,Nezaposlenost mladih, študiranih, je nekaj, nad čemer bi se veljalo zamisliti. Vendar pa stvar le še ni tako daleč, da bi veljalo zavoljo tega uganjati preplah. Preko šolskega sistema so mladi dodobra spoznali poti in težave
naše družbe. Krizno obdobje razumejo, pripravljeni so pomagati iz zagat," je bil dokaj optimističen tovariš Mladič.
Odkod torej toliko nezaupanja, apatičnosti, črnogledosti?
Repiški vodilni ljudje ne bi bili na teh položajih, če ne bi našli ustreznega odgovora.
Ker notranjih vzrokov za ne-razpoloženje niso izbezali, so se zazrli preko svojih meja. In glej: tam so odkrili povzročitelje. Ob tem so se jim razjasnili obrazi in nasmejani so odhajali iz zatohle sobe sončnemu dnevu naproti.
TONI GAŠPERlC
y
*