Leto LXXII, Št. 57 PoHalmi plačana t gotovlnL — Die Poafgebflhr bar bezaMt Preb • cena t 1 Uredništvo • oprava, LJubljana, loplterjevs «. Telefon 4001—»004 U-»e6n» naročnina 18 Ur, M Ino-temstvo »1.50 Ur. - Cek rad Ljubljana 10 650 s« naročnino la 10.294 ta tnserate. — Izključno »astopstvo -'a«s Ii '»alljo In Inoiematvai DPI B. A M liano. Rokopisov oo »'»••»» SLOVENEC MAKfciC 1944 10 PETEK Hohe Verluste der USA-Terrorflieger Fortdauer der schweren Kampfe bei Kriwoi Rog und Sche-petowka - Neue Sowjetangriffe bei Kritschew und Orscha abgewiesen - Weiterer Bodengewinn bei unseren Gegen-angriffen siidwcstlich Narwa Aus dom Fiikrerhanptquartier, 9. Marž. DNB. Das Obrrkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Wahrend bei K e r t s e h mehrere Angriffe der Scvvjets scheiterten, drang der Feind im Einbruchsraum siidwestlich K r i w o i K o g in schwcren noch an-danernden Kanipfon Tvciter vor. In den Gewiissern nordwestlich der Krim wurde cin bolschevvistisches Schnellhoot durch Sicherungsfahrzcugo der Kriegsmarine vernichtet. Westlich Kirovv ograd blieben crneute Angriffe des Feindes erfolglos. Im Rauin von S w e n i g o ro d k a , siidlich Schepetovvka, sowio siid-westlich J a ni p o I, selzen unsere Truppen den nn zahlreichen Stellen mit star-ken Kriiften angreifenden Bolschcwisten hartnackigen AViderstand entgegen. I)abei wurden allein in einem Korpsabschuilt 42 feindliche Panzer ahgeschossen. Westlich K r i t s c h e >v traten die Sowjets mit mehreren Divisionen zum Angriff an. Sie wurdon nach Bereinigung iirtlicher Einbriiche vcrlustrcich abgewie-sen. An der Autobahn Smolensk-Or-s c h a selite der Feind seino Durch-bruchsversuche fort, sie brachen abcrinals im Abwehrfeuer aller Waffen *or unseren Stellungen zusammen. Siiddstlich Witebsk fiihrte eln el-gener Ang(jff trotz ziihen TViderstandes und wiederholter Oegenstosse der Bol-schewisten zur Bereinigung einer Ein-bruchsstclle aus den Kiimpfen der Vor-tage. Ztvischen Newel nnd Pleskauer S e e seheiterten ortliche Angriffe des Feindes. SUdwestlfch N a r w a gew&nnen unsere Gegenangriffe gegen hartnackigen feindliehen Widerstand weiter Itodcn. So rersehlug dio 20. eslnische SS-Briga-dc unter Fiihrung des SS-Oberfiihrcrs Augsberger znsammen mit germanisehen Freiwilligen eines SS-Paiuerkorps in mehrtiigigeu Angrilfskiimpfcn dio beiden feindliehen Nanva UriickeiiKopfe und fiigto dem Gegner hohe blutige Vcrlnsto zu. Erneute A' ";ftc der Sowjets wurden nach Ahschiiss vou 11 feindliehen I'an-zern ahgesehlagen. Im hnheu Norden vviesen Truppen des Ileercs und der Waffcn-SS Angriffe iiberlegener feindlicher Kriifte ab. Kin Landungsversiich der Sowjels an der F i s c h e r-11 a 1 b i n s e I vvurde vereitelt. Von iler i t al i e n I sc h e n Fronten wird bciderseitigo .Spali- und Slosstrupp-tiiligkeit gemeldet. Deutsche Torpcdoflugzeuge griffen in den gestrigen Abendstundcn vor der Al-gorisehen Kiiste ein felndliches Nach-sehubgcleit an. 5 Transporter mit 52000 BRT vvurden setnver boschiidigt und zwei feindliche Flugzeugo iiber doiu Oeleit abgeschosson. In der Aegiiis sclilugen Sicherungs-fahrzeuge der Kriegsmarine bei der Inset Koos cincn aus tiirkischen Hohcitsge-wassern heraus gefiilirten Angriff von drei hritisehen Scbnellbooten ah und be-sehiidigtcii eines der Booto so schwer, dass mit seinom Vcrlnst zu reehnen ist. Bei elncm erneuten Angriff nordamo-rikaniseher Boinber und Jagdverbiinde gegen die R c i c li ? h .i u p t s t wi i in den Mittagsstunden des gestrigen Tages erlitt der Feind durch unsere Luftverteidi-gungskriifte wiederum schwere Verluste. In heftigen Luftkiiiiipfcn und durch Flak-nrtillerie vvurden 112 feindliche Ftugzeuge, darunter 66 viermotorige Bomber, abge-scliossen. Durch Bombenniirfe entstanden in einigen Stadttcilcn Schiiden und gerin-ge Verluste unter der Bcvolkerung. Deutsche Flugzeugo griffen in der vergangenen Nacht Zielo in S U d -e n g 1 a n d an. Drugi dnevni napad na Berlin izjalovljen Berlin, 8. marca. Današnja letalska bitka nad severozapadnim in severnim nemškim prostorom, ki se je ponovno raztegnila do nemške prestolnice, je v ozki zvezi s ponovnim poskusom strnjenega velenapada na Berlin. Ze po prvih poročilih pa moremo sklepati, da tudi danes sovražnikovim odelkom ni uspel njih namen. Nove obrambne metode, in to posebno metode protiletalskega topništva, so preprečile sovražno namero. Oddelki nemških lovcev in rušilcev so že pri nemški meji razbili sovražne oddelke, ki so prileteli v več skupinah. Nad samim Berlinom pa je bilo pogosto videti, da so poveljniki posameznih sovražnih oddelkov skušali s svetlobnimi znamenji zbrati razpršene bombnike, da bi tako dosegli napadalno osredotočenje. V tem odločilnem trenutku pa je poseglo vmes s točnim in učinkovitim obstreljevanjem nemško protiletalsko topništvo. Z granatami, ki so eksplodirale v sredi bombniških oddelkov, je bilo se- streljenih večje število bombnikov, obenem pa so bili s tem ostali oddelki prisiljeni odvreči brez cilja svoje bombe na zunanje okraje Berlina. Nato so razpršeni oddelki sovražnih bombnikov z največjo brzino odleteli proti zapadu. Poveljniki lovskih letalcev poročajo, da so Severoamerikanci ponovno skušali zaščiti svoje bombnike z močnimi lovskimi silami, vendar pa so pri tem, kakor že dne 6. marca, morali utrpeti zelo občutne izgube. 2e nad področjem zapadno od Hannovra je prišlo do velikih letalskih bitk, ki so se razširile do Magde-burga. Na stotine kilometrov so napadali nemški lovci v višini 7.000—9.000 m bombniške valove. Ze sedaj je ugotovljeno, da so bile severnoameriške izgube tudi pri današnjem drugem poskusu dnevnega velenapada na Berlin zelo visoke. Več tucatov štirimotornih letal in večje število eno- in dvomotornih lovcev so že našli razbitih na severonemškem ozemlju in na področju velikega Berlina. K položaju na vzhodnem bojišču Berlin, 8. marca. DNB. Na vsem južnem krilu vzhodnega bojišča se obrambna bitka v nezmanjšanem obsegu in srditosti nadaljuje. To velja posebno za področje pri Svenigorodki, južno od Sepetovke in severno od Proskurova Kot merilo teh velikih bojev nam služi najbolje vest, da so boljševiški oklepniški oddelki, uporabljeni za ta napad, izgubili v zadnjih treh dneh nič manj kot 357 tankov. Sovjeti so nadalje izgubili 298 težkih motoriziranih topov in 113 havbio Te ogromne izgube zgolj težkega orožja odgovarjajo tudi krvavim izgubam, ki so posebno visoke, ker so tudi pri tej otenzivi prisilili v boj popolnoma nezadostno izšolane prebivalce pokrajin, preje zasedenih od Nemcev. Z Moskve so sovjetske armade, delujoče na srednjem odseku in na severnem krilu, dobile očividno zelo ostra navodila, da neglede na krvave izgube posegajo v boj. Bržkone hočejo z nadaljevanjem ali obnovitvijo napadov na srednjem odseku in na severnem krilu ovirati nemško vojno vodstvo, da bi iz teh področij poslalo ojačenja v razbremenitev nemških južnih armad, ki so v težkih bojih. Tako so ponovno močneje oživeli boji med Berezino in Dnjeprom. Tudi na obeh straneh avtomobilske ceste Smolensk— Orša so nadaljevali boljševiki svoje velike napade s ciljem, da za vsako ceno prodrejo nemško črto. Tudi severno krilo nemških vzhodnih armad je bilo posebno pri Pskovu in Narvi pod najmočnejšim sovjetskim pritiskom. Toda tudi tukaj boljševikom ni uspelo napredovati ali celo prodreti nemške črte. Skupno lahko ugotovimo, da so nemški oddelki dosegli na srednjem odseku in severnem krilu popolen obrambni uspeh, čigar pomen je še toliko večji, ker bodo krvave boljševiške izgube in izgube gradiva zaradi velike ofenzive na jugu kaj težko nadomestne Vreme je dopuščalo delovanje močnih letalskih sil na vseh žariščih. Letalci za nizke polete so z dobrim učinkom obstreljevali boljševiška napadalna čela, dočim so oddelki bojnih in strmoglavih letal dan in noč napadali dovoze rezerv. Posebno močno je posegalo letalstvo v boje južno od Narvc, c'j avtomobilski cesti Smolensk—Orša in južno od Krivega Roga. Pri Rogačevu je bilo razrušenih več mostov preko Dnjepra in več tam zasidranih ladij. Fri Louhiju je bila na več mestih prekinjena murmanska železnica. Vzhodno in severno od Pskova ter na področju Staraje Ruse pa so bili uničeni trije tovorni vlaki z nad 80 vagoni. Pri napadih na sovjetska bojna letala so nemški lovci in protiletalsko topništvo skupno sestrelili 30 sovjetskih letal, 3 nemška letala pa se niso vrnila v svoja oporišča. Edina naloga srbskega naroda Spalajkovičev govor »Don Kihotom v svobodnih jugoslov. planinah« nasprotnik Anglije in boljševiške Rusije. Ti dve pu sta zahtevali od Srbov stvari, ki so bile v popolnem nasprotju z njihovimi narodnimi interesi. Zviti Albion je izkoristil neumnega generala Simoviča in »bedasto fantazijo naših Don Kihotov«. Tudi Stalinu je uspelo pripraviti srbskemu narodu isto šent-jernejsko noč, kot sovjetskemu, noč, ki traja v sovjetskem raju že 25 let. Sadovi vsega tega so sledeči, je dejal Spaiajkovič: Srbstvo je razkosano, nu- Beograd, 9. marca. Preko beograjskega radija je naslovil bivši zunanji minister in prejšnji srbski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spaiajkovič poslanico »Don Kihotom v svobodnih jugoslovanskih planinah«, to se pravi vojnemu ministru bivšega kralja Petra Draži Mihajloviču in njegovim pristašem. Spaiajkovič je dejal, da ves svet ve, da Nemčija do leta 1941 ni bila sovražnik bivše Jugoslavije, temveč obratno 125 kilometrov v šestih mesecih Madrid, 8. marca. »Arribac spominja, da so Angloamerikanci prod šestimi meseci zaradi Badoglievega izdajstva pristali v Salemu in od tedaj napredovali zgolj 125 km proti severu. Čo bodo šo nadaljo napredovali s lo hitrostjo, potlej bodo potrebovali približne dve in pol leti, da pridejo do (>00 km oddaljenega Pada. Mišljenje nekega angleškega vojaškega kritika, da je italijanska vojna za Anglo-amerikance kaj slaba naložitev kapitala, je vsekakor resnično. Vse pa v tej vojni v Italiji preseneča dejstvo, da Angloame-rikancem navzlic veliki premoči v ljudeh in gradivu in olajšavam, nastalim vslod izdajstva, ni uspelo doseči kaj več proti maloštevilnim divizijam, ki so vsekakor pod svojim odličnim vodstvom dale iz sebe vso najboljšo. Angleški pritisk na bivšega kralja Petra Stockholm, 8. marca. K nenadnemu povabilu Angležev, naj pošlje jugoslovanska begunska vlada v Kairu takoj svoje vodilne člane v London, poroča londonski dopisnik >Nya Dagligt Allehande«, da bo bržkone angleška vlada tokrat popolnoma jasno izrazila svoje stališče, ki ga delita tudi sovjetska iti ameriška vlada. Če bi se kairska begunska vlada še vedno obotavljala pristati na sodelovanje s Titom, ki ga je doslej še vedno imenovala za sleparja, potlej bodo bržkone sporočili bivšemu kralju Petru, da liodo zavezniki kaj težko še naprej vzdrževali odnošaje z njegovo »vlado-'. Zato IhkIo nemara svetovali bivšemu kralju Petru, da imenuje novo »vlado«. Sovjetski odgovor v poljskem vprašanju Bern, 8. marca. Iz Londona poročajo, da je prispel Stalinov odgovor na poljsko izjavo k obmejnemu vprašanju, poslano v Moskvo. Vsebina tega odgovora sicer še ni znana, vendar pa je jasno, da ni bila premagana mrtva točka. V mejnem vprašanju in v vprašanju osebnosti Stalin nikakor ni popustil, kot lahko razberemo iz poročila angleške agencije. Zedinjene ameriške državo in Anglija, pa nista v prid Poljske, zaradi katere je Anglijo, kakor je pred petimi leti svetohlinski zatrjevala, stopila v voijno, mignilo niti z mezincem, da bi pri Stalinu podprla poljske želje. Odnosi Bolgarije s Turčijo Tokio, 9. marca. Notranji minister Kristov je imel v mestu Vraza javen govor, na katerem je zavzel tudi stališče glede bolgarskih odnoaov g Turčijo. Dejal je: »Bolgarska vlada lahko trdi, da so njeni odnosi s Turčijo odlični in prijateljski. Turški interesi se krijejo z bolgarskimi, kajti tako Turčija kot Bolgarija želita ohraniti mir na Balkanu. Javno izjavljamo,« je zaključil minister, »da od Turčije ničesar ne zahtevamo in da Turčija tudi od nas ničesar ne zahteva«. Paragvaj je priznal Argentino Ženeva. Paraguay je sklenil, kot javlja Rotiter iz Buenos Aireea, da se 1k> pridružiil Chilejti in Boliviji, ter da bo skupno z njima nadaljeval svoje diplomatske odnose z Argentinijo Stockholm, 9. marca. Po čilskem, bolivijskem in paragvajskem priznanju Earrellovega režima v Argentini in za- shington Duily Herrald«, tendence, ki hočejo razbiti panameriško skupnost. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nastalega položaja zelo ogorčeno. K razdelitvi italijanske mornarice Bukarešta, 8. marca. Romunski list »Timpul« |)oudarja splošen pomen razdelitve Badoglieve mornarice med Anglijo, Ameriko in Sovjetsko zvezo, ki jo je naznanil Roosevelt. Razdelitev italijanske mornarice kot vojnega plena je prvi ukrep za diskvalificiranje Italije kot velesile na Sredozemlju. Izključitev Francije pri tej razdelitvi plena je znak, da ne bo deležna sadov eventualne zmage zaveznikov, temveč jo bodo obravnavali kot drugorazredno državo in neke vrste angleškega satelita. Te ugotovitve o zavezniških načrtih za bodočnost so po mnenju listov za vse narode, ki se zanimajo za bodočnost Evrope, izredno poučne. Po tej Rooseveltovi objavi o razdelitvi italijanske mornarice lahko sedaj tudi nevtralni narodi razberejo svojo usodo. Beograd, 9. marca. Ministrski svet je sklenil, da bodo umorjenega kabinetnega šefa pclkovnfka Masaloviča pokopali na državno stroške. Stockholm. Kakor javlja >Tas< je predal abesinski poslanik v Moskvi nek grb, ki ga jo podaril abesinski cesar. S tem v zvezi opozarjajo, da je Moskva preje imenovala abesinskega cesarja za »zasužnje-valea svojega naroda«. ■MMBMaHaoaHHMMM lijon Srbov je pobitih, tisoči srbskih domov pa so uničeni. Danes je brez ozira na vse ostale razlike v mišljenju in prepričanju dolžnost vseh srbskih patriotov, da mislijo le na eno nalogo, namreč na obrambo srbskega naroda pred komunistično pošastjo. Visoke izgube ameriških sirahovalnih letalcev Nadaljevanje težkih bojev pri Krivem Rogu in Šepetovki Novi sovjetski napadi zavrnjeni pri Kričevu in Orši - Nadaljnje ozemeljske pridobitve naših protinapadov jugozahodno od Narve Fiihrerjev glavni stan 9. muren DNB. Vrhovno poveljstvo ouorožcuih sil javlja: Dočim se je pri K e r č u izjalovilo več sovjetskih napadov, je sovražnik nn vdornem področju jugo/nliodno od Krivega koga v tcžKih iu še tra-jajočih nojih nadalje napredoval. V vodovju severozahodno od K rini a so varovalne edinice vojne mornarice potopile nek boljševiški hitri čoln. Zahodno ml K i r o v g r a d a niso imeli ponovni sovružnikovi napadi ni-kakega uspeha. Na področju pri Svenigorodki južno "d Sepetovke ter jugozahodno od J n m p o 1 o so se naše čete krčevito upirale na številnih mestih in /. močnimi .silami nupudajočim boljševikom. Pri tem so samo na odseku enega armadnegu /.boru uuičile 42 sovražnikovih oklepnikov. Zahodno od Kričevo so napadli Sovjeti 7. več divizijami. Po očiščenju krajevnih vdorov smo jih zavrnili ter jim zadali velike i/.gube. Na avtomobilski cesti Smolensk —Orša je sovražnik nadaljeval s svojimi poskusi, da bi prebil fronto, ki pa so sc vsi še pred našimi postojankami zrušili v obrambnem ognju vsega orožja. Jugovzhodno od Vitehska smo z lastnim napadom vkljub žilavemu boljševiškeniu odporu in njihovim po-ninniiu protisunkom očistili neko vdor-no mesto, ki jc nastalo v bojih prejšnjih dni. Med Ne vi je m in Pskovskim jezerom so se i/.jalovili krajevni sovražni napadi. Jugozahodno od Narve smo s protinapadi proti trdovratnemu sovražnikovemu odporu pridobili na ozemlju. Tuko je 2«. estonska SS brigada pod vodstvom SS višjega vodje Augsbcr- gerja skupno z germanskimi prostovoljci nekega SS oklepniškega zbora razbila v večdnevnih napadalnih bojih obe sovražnikovi mostišči pri Narvi ter zadala nasprotniku visoke krvne izgube. Ponovne sovjetske napade pu je odbila ob istočasni sestrelitvi 14 sovražnikovih oklepnikov. Na visokem severu so čete vojsko in vojaške SS zavrnile napade nadmoč-nih sovražnih sil. Izjalovile so tudi nek sovjetski i/krccvalni poskus nu Ribiškem polotoku. Z italijanskih bojišč poročajo o obojestranskem delovunju izviduiških iu uapudnlnih čet. Nemška torpednn letala so v včerajšnjih večernih urah pred alžirsko obalo napadla neko sovražno oskrbovalno spremljavo. Pet prevoznih ladij t. 52.000 tonami so težko poškodovali! ter sestrelila nad spremljavo dve sovražni letali. V E g e j s k e m morju so voro-vnlne edinice vojne mornarice pri otoku Kosu odbilo iz turških teritorialnih vodu izveden napad treh britanskih hitrih čolnov. Enega so tako težko poškodovale, du lahko računamo L njegovo izgubo. Pri ponovnem napadu severnoameriških bombniških in lovskih oddelkov na državno prestolnico v opoldanskih lirah včerajšnjega dne so za-dule protiletalske obrambne sile sovražniku znova težke izgube. V silovitih letalskih bojih iu pa s protiletalskim topništvom smo sestrelili 112 sovražnikovih letal, in cd njimi t><> štiri-motornih bombnikov. Znrudi vrženih bomb je v nekaterih mestnih delih nu-stala škoda, prebivalstvo pa jc imelo majhne izgube. Nemška letala so v pretekli noči napadla cilje v j u ž n i Angliji. Udarna moč nemških lovcev Berlin, 9. marca. O dnevnem napadu ki so ga v sredo izvršili severnoameriški bombniški oddelki na Berlin, smo izvedeli, da so že do 23 ure istega dne potrdili sestrelitve 84 ameriških letal, med njimi 60 štirimotornih bombnikov. Pri teh začasnih številkah gre le za poročila dela pri protiletalski obrambi sodelujočih lovskih in topniških oddelkov. Z znatnim povečanjem sestrelitve-nih uspehov in s tem z velikimi sovražnikovimi letalskimi izgubami lahko mirno računamo. Berlin, 9. marca. Po težkih letalskih bitkah, v katere so se spustile nemške lovske in rušilske jate dne 8. marca z napadajočimi severnoameriškimi bombniškimi oddelki že pri prihodu nad Nemčijo, zlasti na področju pri Han-novru in Magdeburgu, so morali vračajoči se sovražni letalski valovi prestati nad Zuiderskim jezerom še novo veliko bitko. Sveži nemški letalski oddelki, ki so odločno napadli že itak močno razpršene ameriške oddelke, so jih obstreljevali iz oddaljenosti kakih 100 metrov in še manj z vsem orožjem ter jim zadali nadaljnje občutne izgube. V poznih večernih urah prispele vesti o sestrelitvi 84 severnoameriških letal, med njimi 60 štirimotornih bombnikov, znova dokazujejo, da vse močno lovsko spremstvo, ki so ga imeli ameriški bombniški oddelki, ni moglo vplivati na napade nemških lovskih oddelkov, katerih cilj so še vedno ostali bombniki. Zaman je bil tudi poskus? da bi s ponovnim spreminjanjem smeri ter z velikimi ovinki proti jugovzhodu prevarili vodstvo nemške protiletalske obrambe. Sovražni odclki so se izredno dolgo zadržali pred zunanjimi okraji prestolnice, nato so z vseh strani previdno tipali proti samemu mestu ter so se po prvem stiku s protiletalsko obrambo takoj zopet umaknili. Močnejši oddelek štirimotornih bombnikov, ki si jc upal v notranje mestne oddelke, je prišel v tako hud ogenj proli-j letalskega topništva, da jc brezciljno odvrgel svoje bombe na stanovanjske predele, sc nato ostro obrnil proti zapadu iu zbežal. Nemški lovski oddelki ler protiletalsko topništvo so 8. marca znova pokazali Severnoamerikancem svojo nezlomljeno udarno moč. Napadali so jih na več sto kilometrov dolgi poti ler se spustili z njimi v niz težkih letalskih bojev, v katerih so imeli ameriški oddelki znova izgube, ki niso v nikakem razmerju s povzročeno škodo. — II — Poziv generala Nediča Beograd. 8. innrca. Srbski ministrski predsednik Nedič je v nagovoru pred zastopniki srbskih beguncev opomnil vse Srbe na enotnost in zedi-njenje, ter jih pozval k neizprosnemu boju proti največjemu sovražniku srbskega naroda komunizmu, ki grozi, da bo biološko iztrebil Srbe. »Ali ne vidite živinske politike Anglije napram srbskemu narodu?«, je vprašal ministrski predsednik. »Ali ne vidite to?a perfidnega Albionu, ki meče srbsko jagnje kot žrtev na grmado boljševizma?« Namesto enega milijona Angležev je padlo en milijon Srbov in po angleškem mnenju naj jih pade še rn milijon. Zategadelj morajo biti Srbi enotni v sveti borbi proti Titu in vsem onim, ki stojijo /a njim. Demonstracija proti Churchillu v Neaplju Milan, 8. marca Kakor poroča Rcu-ter, bo v nedeljo z dovoljenjem '.uvoznikov v središču Neaplja zborovanje, ki se bo vršilo namesto dc.setminutne stavke. To zborovanje zahtevajo komunisti, socialisti in ta.kozvnna akcijska stranka v Neaplju in Salemu v protest proti Churcliillovi izjavi pred spodnjo zbornico due 22. februarja, ki jo stranke tolmačijo tako, da ,vimeni neomejeno podpiranje kralja Viktorja Einanuclu in Badoglieve vlade. Izdajalci pred sodiščem Vlgo, 8. marca. Brezčastni in izdajalski francoski begunci so si sedaj dovolili vprizorjti v Alžiru velik proces proti bivšemu notranjemu mini- stru vichvjske vlado Puclieujti. T/tla-jnlbki general Giraud, zaslišan kot priča, je izjavil v svoji izpovedi: »Sedaj vem, da so si možje v Vichvju, ki tint' 10. novembra 19+2 niso bili tika/uli francoski vojski, naj se Nemcem še naprej upira, sami vzeli čast.« Ta i/poved iz ust večkratnega izdajalca, ki je dvakrat prelomil svojo častno oficirsko besedo in ?e jc napram Reuterju sam ironično imenoval /a »speciulista« v begu iz ujetništvu in prelomu častne besede«, je prav tnkn groteskna in označuje vso ozračje, v katerem se dogaja ta proces. Portugalci hočejo urediti radevo s Timorjem Lizbona, r. marca. Vlada je v sredo uradno objavila, da je portugalski stotnik Silva e Costa odpotoval na Titnor, da po naročilu portugalske vlade sestavi poročilo o sedanjem stanju v tej koloniji in o dogodkih, ki so nastali po tamo.šnjem izkrcanju juponskili čet. V izjavi pripominja, da gre za stare zahteve portugalske vlade, ki hoče razjasniti položaj, tla zmore tako preiti k pogajanjem zu ureditev Timorskc zadeve. Vicht/, 9. marca. Po vesti agencije »OI'I« je Nemčija odločilno pripomogla k odstranitvi fracoske brezposelnosti. Z zaposlitvijo francoskih iiclavcev v nemških obratih je uspelo zmanjšati število francoskih brezposelnih na 20 tisoč. Antakva. Muslimanski ti loma si Indije 90 sklenili, dn bodo praznovali 17. marca kot dan Palestine, in se pridružili protestom arabskih držav proli zadržanju Zc-dinjenih ameriških držav. Spori v vodstvu slovenskih komunistov Ljubljana, 9. innrca. Foročali smo žc, du so posamezni komunistični oddelki v nekem napetem položaju, ki večkrat preide celo v odprto in krvavo medsebojno borbo. Le dobremu poznavalcu razmer, ki vladajo v vodstvu komunistično stranke, more biti jasno, odkod ti spori in ti spopadi. Čeprav komunistično vodstvo na vse mogoče načine prikriva ruzkol in jc celo zagrožena smrtna kazen za tistega, ki bi vesti o tem spravljal v javnost, prihaja vendarle resnica vedo bolj na dan. Ozadje vse te napetosti in teh spopadov je spor med Kardeljem in Kidričem. Po izpovedi raznih prebežnikov, ki so imeli možnost pogledati v notranje razmere med komunističnim vodstvom, je Boris Kidrič zrnstel Kardelju žc čez glavo. Zlasti gre Kardelju na živce popularnost, ki jo uživa Boris Kidrič med člani komunistične stranke zaradi svoje okrutne brezobzirnosti. Poleg tega ima Kidrič visoke vojaške ambicije, znr«di katerih se višji komunistični funkcionarji stalno pritožujejo in se čutijo ogrožene. Ker se Kidrič nc počuti preveč varnega spričo svoje nenasitne časti-hlepnosti, je že začel pred časom tajno organizirati po komunističnih odsekih svoje pristaše proti Kardelju. To mu toliko lažje uspeva, ker je Kardelj med maso komunistov bolj malo znan in /c zaradi svoje neznatne in pohubljene zunanjosti nepopularen. Na zunaj hlini Kidrič največjo predanost voditelju slovenskega komunizma kar dobro kaže tudi njegov govor na komunističnem zborovanju v Črnomlju, kjer jc proslav-ljul Kardelja kot slovenskega narodnega voditelju, nu skrivaj pa mrzlično organizira svojo strunko in pripravlja prevrat. Kidrič tudi nc more pozabiti, da jc Kardelj že pred vojno na svojem po-vratku iz Moskve na tajnem sestanku komunističnega vodstva napadel Stalina zaradi prosltilih moskovskih procesov ter s tem dokazal svoio nepravovernost. Sestanek je bil v nekem ljubljanskem zavodu za časa znanih troekističnih procesov, takrat, ko je bila l judska fronta v največjem razmahu. Na sestanku jc Kardelj ostro obsodil Stalinovo politiko kot škodljivo za mednarodni komunizem. Sedaj uporublja Kidrič to kot enega svojih dokazov proti Kardelju in ščuva komuniste proti sedanjemu vodstvu. Na drugi struni pa je znano, da Kidrič vedno bolj izgublja zaupanje svojih nadrejenih, zlasti Kardelja, in je tako že zaradi tega primoran, da išče radikalne rešitve spora. Prebcžniki, ki so informirani o notranjih razmerah med komunisti, vedo povedati, da Kardelj komaj čuka ugodne prilike in ugodnega povoda, da bi se znesel nad Kidričem in ga ugonobil. Za sedaj se čuti še dovolj močnega, da to izvede, boji pa se popularnosti, ki jo Kidrič uživa med komunističnimi veterani. Tako se zdi, da sc bo ta spor še nadaljeval, razen ako ima Kidrič že tako močno razpredene mreže, da bo skušal Kardelja prehiteti. Prebežniki vedo tudi povedati, da se je Kidrič že zavaroval za ta primer tudi pri vodstvu Ko-minterne, ki bo priznala izvršeno dejstvo, čeprav še sedai z vso svojo avtoriteto podpira Kardeljevo linijo. Kardelj je namreč zastopnik Kom interne za celo področje bivše Jugoslavije. Vodstvo Kominterne mu zameri zlasti to, da se komunizem ni mogel razviti v Srbiji in da Kardelj ni mogel preprečiti narodnega odpora na Slovenskem. Kidrič očita ludi Kardelju, da je njegova zasnova revolucije preveč naivna in preprosta in da še vse preveč sloni nu sistemu nekdanjega razbojni- Turška notranje politična vprašanja Anatolska agencija je objavila več podrobnosti iz govora turškega finančnega ministra Fuada Agrariju o novem turškem proračunu, ki bo stopil v veljavo dne 1. junija t. 1. Novi turški državni proračun je sestavljen iz rednega in izrednega proračuna, od katerih predvideva vsak po 547,537.725 turških funtov dohodkov in ravno toliko i/ilatkov ter je za 60,^56.376 turških funtov višji od sedanjega proračuna. Zvišanje proračunskih izdatkov so zahtevali povečani izdatki za državno obrambo, kmetijstvo, zdravstvo in šol-sl\o. l'o izdatkih je seveda na prvem mestu postavka za državno obrambo z zneskom 140 milijonov turških funtov. Kazen lega so pa še za državno obrnm-fi** predvideni visoki zneski v izrednih izdatkih. Za šolstvo je določen kredit '••M' milijonov, za železnice 25 milijonov iit ra zdravstvo 20 milijonov turških fu ntov. Finančni minister je v svojem poročilu posebno liaglašal, da je novi turški proračun popolnoma uravnovešen ter da vlada za pokritje predvidenih izdatkov ne bo prisiljena uvajati novih davkov. Precejšnje vire za pokritje izdatkov bosta dala tudi dva zakona, ki sla jih predložila pristojna resorna ministra. Prvi zakon predvideva obdavčitev) neporočenih moških in žensk. Po tem zakonu bodo obdavčeni vsi neporočeni moški od odslužene vojaške službe do 45. leta starosti, ženske pa od dopolnjenega 17. leta do 45. leta. Izvzeti so samo kmetje, kakor tudi vdovci in vdove, ki morajo vzdrževati svoje otroke ali starše in se zaradi gmotnih razmer ne morejo vnovič poročiti. Davek na neporočene znaša 10 odstotkov dosedanje obdavčitve. Zakon o poznkonitoi otrok pa znova načenja reševanje najtežjega turškega notranje političnega vprašanja. Ko je pričel Kemla Ata Turk reformirati sedanjo Turčijo po evropskem vzoru, je med drugimi reformami uvedel v Turčiji tudi enoženstvo ter odpravil rnnogo-čustvo. O odpravi mnogoženstva je bil izdan poseben znkon, katerega so pričeli takoj izvajati po vsej Turčiji. Kljub temu pa še do danes v Turčiji Berite knjižico POZOR, — STRUP ! Cena ena lira. škega komunizma. Celo tako daleč gre, da ruzširja med svojimi pristaši trditve, da jc Kardelj tajno zvezan s »proti-revolucionarno rcakeijo«, ki da mu je že jamčila za celo kožo, če polagoma spelje revolucijo v polom. Kidriču daje pobude tudi buržujska plast med komunisti, ki sc čuti pod Kardeljevo diktaturo silno zapostavljena in preganjana, v Kidriču pa vidi nekakega svojega človeka, ki do znal ustreči njenim zahtevam in preusmeriti dosedanjo linijo komunizma. Ker je zlasti ljubljanska buržuazija med komunističnimi elementi močno zastopana, ima v tem oziru Kidrič močne karte proti Kardelju, ki je bil že od nekdaj na glasu kot ozkosrčen sovražnik intelektualcev in meščanstva. Spor in zagrizeno podtalno borbo med obema komunističnima poglavarjema bi mogla mirno rešiti samo Ko-minterna, toda kakor se je moglo zvedeti iz kroga Kidričevih pristašev, bo ta prepustila vso stvar razvoju in se bo postavila na stališče dovršenega dejstva, Tako se nam obetajo v bližnji bodočnosti še zanimivi dogodki, ki utegnejo dosedanji razvoj komunističnega banditstva spremeniti. pri nas v marsičem -rl- niso mogli povsem odpraviti mnogo/e*. stva. Posebno ne med kmečkim ljudstvom v Anatoliji, kjer si še danes kmet raje vzame še drugo in celo tretjo ženo, samo da mu ni treba najemati ali plačevati dekel. Zakon o odpravi mnogoženstva v Turčiji pa otrok, rojenih iz mnogoženskih zakonov, ne priznava za zakonite. O pozakonitvi teli otrok je bil izdan že leta 1033 poseben zakon, ki je še poostril določila o odpravi mnogoženstva ter predvideva občutne kazni za prekrške te zakonske odredbe. Kljub temu pa tudi šc potem v Turčiji niso mogli povsem zu-treti mnogoženstva ter obstoja še danes. Ta problem je sedaj načela znova turška vlada ter jc izdala nov zakon o pozakonitvi vseh otrok, ki so bili rojeni po letu 1933 iz mnogoženskih zakonov. Takih otrok jc danes v Turčiji okoli 1 milijon. Te otroke bodo sedaj pozakonili. Za pozakonitev so pa določene visoke takse. Na ta način namerava turška vlada znova pritisniti na podeželsko ljudstvo, da bo še v večji meri opuščalo mnogoženstvo ter si ustvarjalo družine sumo z eno ženo. nu drugi strani bo pa državna blagajna prišla do lepili dohodkov. Pri reševanju tega problema postopa turška vlada zelo previdno, ker bi z striktnim izvajanjem vseh zakonskih predpisov o takojšnji odpravi mnogoženstva dosegla še manjše uspehe. Zato turški parlamentarci sami izjavljajo, da bo morala preteči še daljša doba, preden sc bo ta turški notranjepolitični problem povsem rešil tako, kakor je rešen povsod drugod v svetu in kakor ga hoče rešiti tudi sama turška vlada ter ženi dati tisto dostojanstvo, ki ga kot mati mora zavzemati tako v družini, kakor tudi v javnosti. Ne lakaite zadnjih dn?. Zberite primerna darila za ložtce in Jolete že danes, dokler ie Se iz&ka. pri tv ritki JUGOPMENT, Gosposvetska 1-3 (Zraven Zelemine Stopica) Za pravično porazdelitev zalog vina Jutri, v petek, je zadnji dan, ko morajo vinski trgovci, gostilničarji in sploh vsi, ki se bavijo s prodajo vina, prijaviti svojo zaloge. Ti podjetniki so po večini že dobili pri svojem sindikatu posebne listine, ki jih izpopolnjujejo. Predpisano je namreč, da morajo navesti stanje z dnem 10. marca. S leni pa šo ni rečeno, da bo prodaja vina takoj racionirana ali na kakšne drug način preurejena. Zanimiva so zato razna ugibanja Ljubljančanov in pa njihovi komentarji k sedanjemu popisovanju vinskih zalog. Že vso zimo je Ljubljana namreč, v nekakšni vinski krizi, ki so jo zakrivili trije nepotrebni vzroki: prvič nedovoljena špekulacija, drugič otežkočena dobava in tretjič tudi ropanje in strahovanje komunističnih tolovajev po Goriškem. Vipavskem in Istri, kjer so sedaj glavni viri vina za Ljubljano. Takoj lani po 8. septembru, še bolj pa pokončani trgatvi, eo odhiteli mnogi ljubljanski trgovci na Primorsko ter tam nakupili znatne količine vina, ki so ga tudi srečno pripeljali v Ljubljano- Kljub ostri kontroli oblasti, je bil njihov dobiček pogosto prav ogromen. Vino so tam kupili po 10 lir na debelo, v Ljubljani pa so ga prodajali po 30 lir in seveda še slabše kakovosti kakor je bilo kupljeno. Kljub večjim stroškom pri prevozu tako velika razlika med kupno in prodajno ceno ni bila upravičena. Pozneje so bile te cone nekoliko omiljeno, pričela pa se je zopet divja špekulacija, ko se jo zvedelo, da so komunistični tolovaji nekaterim ljubljanskim kupcem vino na Goriškem zaplenili. Toda to so bile le izjeme, večini kupcev so je le posrečilo spraviti vino v Liubljano. Nekatera podjetja so so založila z vinom za daljšo dobo, kar za celo leto naprej. Pa kljub temu se jo razbohotila špekulacija. Tako so nekateri pričeli točiti le črno vino, ker je bila fakturna cena belemu nižji in so računali, da sp bo dvignila. VeČina gostilničarjev je sploh ukinila točenje vina čez ulico. Udarjene so bile zato predvsem družine, bolniki in pa oni trezni pivci, ki pač no hodijo v gostilno ter so vajeni svojo količino vina popiti doma in v mini. V zadregi so se znašle tudi mnoge stare in ugledne ljubljanske gostilne, ki so bilo naenkrat brez viua, čeprav bi TzKel ie CODEX 'URIS CANON1CI ZAKON01lr. Do 10 mnren 1U44 mižana cena 220 lir. — Ljudska knjigarna v Ljubljani. rade postregle vsaj stalnim gostom- Na drugi strani pa so se mogli notorični alkoholiki in pa seveda bogatejši sloji preskrbeti z vii jm kolikor in kjer so inogli. Vse to je dovedlo do pravega veriž-niStva z vinom in tudi do draženja. Sedaj, ko se vrši popisovanje vina, se širi divja agitacija, ki je v zvezi s špekulacijo. češ tla bo vina zmanjkalo, da bo zaplenjeno le za gotove sloje prebivalstva itd. Opaziti ie bilo tudi prelrigano draženje vina. Tisto vino, ki je bilo pred kratkim še po 25 lir liter, je kar naenkrat izginilo iz prometa, pojavilo pa 6e je drugo, slabše, toda po 30 lir- Podjetje Je moglo pač dokazati, da je kupilo količino slabega vina po višji ceni, zato pa jo boljše vino, ki bi ga moralo prodajati ce. nejše, skrilo. Sedai je kar naenkrat dovolj belega vina, čeprav ga jo šo pred 14 dnevi manjkalo. Zato je prav, da jo prišel sedaj popis vina in Ljubljančani upajo, da bo vendar enkrat konec brezvestno špekulacijo z vini. Tako kakor recimo za Francoza lil Italijana, tako je tudi za Slovenca vino, ako jo zmerno uživano. življenjska potrebščina. Vino sicer nima hranilno iu redilne moči, pač pa prihaja kot živilo toliko v poštev, da pri srednje dobri ali slabi prehrani preprečuje v Človeškem telesu prehitro potrošnjo maščobe, ki jo človeško telo dobiva iz drugih živil. V sedanjih Časih jo malica kosa kruha in kozarca vina človeku toliko več vredna kakor prej, ko je bilo drugega prigrizka dovoj. Za nekatere bolnike, ki so sedaj brez vina, pa je vino pogosto življenjskega pomnna. Ni nain znano, kaj se bo še ukrenilo, vendar je gotovo, da bo ogromna večina Ljubljančanov prav gotovo pozdravila pravično porazdelitev zalog vina med male prodajalce in med konzumente in seveda v zvezi s tem tudi pravično regulacijo cen. ki ne bodo iznostavljene več tako divji Špekulaciji. Ni res, da ima Ljubljana premalo zalog vina, temveč jih ima dovoli za nekaj mesecev in še se bodo izpopolnile. Prijavni okaici za nakazilo kuriva Pokrajinski gospodarski svet je danes razdelil med vse trgovce b kurivom obrazce za prijavo domačinstev za nakazilo kuriva od 1. aprila 1944 do 31. marca 1915. Glavarji družin se opozarjajo, da pri svojem stalnem dobavitelju kuriva takoj dvignejo prijavno tiskovino ter jo v smislu navodil, ki so natiskana na hrbtni strani, točno izpolnijo in nato oddajo onemu trgovcu, ki so ga označili na prijavi kot Evojega stalnega dobavitelja Cena tiskovine je 1 lira. Za vsako stanovanje s« izpolni samo ena tiskovina ter je v njej navesti vse stanovalce, ki se nahajajo v dotičnem stanovanju z označbo razmerja do glavnega najemnika. V interesu strank je, da izpolnijo vse rubrike točno in razločno posebno glede označbe ulice, hišne številke in nadstropja, v katerem se nahaja stanovanje, na katero se prijava nanaša. Izpolnjeno prijavo morajo v roku treh dni vrniti svojemu trgovcu. Najskrajnejši rok za oddajo prijav je 15. marec 1944. Trgovec potrdi prevzem prijave in je to potrdilo treba dobro shraniti za primer poznejših reklamacij, ker se reklamacije brez potrdil ne bodo vpoštevale. Pooblaščeni trgovci s kurivom so naslednji: Bartl Hinko, Rožna dolina IV/14. Bar-tol Anton, PodmilSčakova 18. Bezek-Su-šteršič, Janševa ulica. Ccbln Dominik, Wolfova ulca 3. Goli Jakob, Trnovski pristan 1. Gombač Lija, Gledališka ul. 14. »Gorivo« A. Jerančič ml.. KarlovSka c. 8. Janežič I., Orlova c. 11. Jchart Franc, Linhartova 16. Jeločnik Viktor, Rožna dolina V/2. Jerančič Alojzij st., Karlovška c. 8. Jereb Rudolf, Campova ulica 8. Kačič Franja, Celovška c. 67. Krže-Siard St., Trnovski pristan 12. Kržič Franc, Frankopanska ul, 8. Kunčič S., Sv. Petra c. 45. Kurivo d. z o. z., Blei-vveisova (Tyrševa) 33. Marenče Stanko, Dolenjska c. More Emil, Smartinska c. 11. Oražen Martin, Stožice 129. Podobnik Vinko, Tržaška c. 16. Pogačnik I., Bohoričeva 5. Prelesnik Jože, Janševa ul. 2. Prometni zavod za premog, Miklošičeva c 15 Putrich A., Dolenjska c, 6. Reh-berger Franc, Rožna dolina VIL35. Res-man Alojzij, Rimska c. 21 Scagnetti Fr., Metelkova 19. Schumi Iv., Dolenjska c. Unger Franc, Tržaška c. 5. Vrhunc Ivanka, Bohoričeva 25. Vrtačnik Franc, Jenkova 7. Živec Marija, Rimska c. 17. Poleg navedenih trgovcev prodajajo kurivo izključno svojim članom naslednje zadruge) Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, Vodnikov trg 5. Zelezničar-ska nabavljalna zadruga. Gospodarska zadruga, Bleivveisova (Tyrševa). c. 29. Nabavljalna zadruga poštnih nameščencev. Razvaline Solo na Rakeku, ki so Jo v svojem uničevalnem besu zažgali komunisti Is Trsta V Trstu so umrli: Marija Skrivanič in Rudolf Godina. Šest ranjenih pri eksploziji bombe. V torek popoldne je G-lotni Erminio Colon-na, stanujoč v ulici Moreri 45 v bližini svojega doma našel na cesti ročno bombo, katero je brcnil, da bi daleč odletela. A v hipu, ko se jo je dotaknil z nogo, je eksplodirala in mu razmesarila desno nogo. Poleg njega pa je bilo ranjenih šo drugih šest, in sicer 9-letna Nives JSertlo-glia je bila ranjena v desno nogo. levo roko in po obrazu, 5-letna Lucija Batii-stoni je dobila rano v desno koleno, 7-letni Livij Pregarc v desno roko, 7-letni Sergij Mlefc v desno koleno, 30-letna Ivana Vižintin v levo koleno. Ranjence je na mestu preglodal dr. Janovič od Rdečega križa, nakar so bili prepel jani na kirurški oddelek tržaške bolnišnice. !z Gorice Skrivnosten umor v Gorici. V ponedeljek zvečer so v ulici Baiamonti 6 v njegovem stanovanju našli umorjeuega Deci-ma Morandinija. Truplo je najprej našlo dekle iz bližnje gostilne, ki je prišlo po prazno posodo, v kateri mu je prineslo malo prej večerjo. Na sencih mu je zevala široka rana in je policija ugotovila, da je bil ubit s strelom iz samokresa večjega kalibra. Okoliščine umora sicer niso znane, vendar pa sklepajo, da je bil Moran-dlni ubit zato, da bi se morilec polastil njegovega denarja, katerega je pokojni tisto jutro dvignil. V zvezi s tem je morda tudi ženska, ki je okrog sedmih zvečer prišla iz hiše, kjer je Morandini stanoval m se približala moškemu, ki jo je v bližini priča.koval. Poleg trupla so našli rokavico, ki po vsej verjetnosti ui bila umorjenčeva. BBBBaaaaBaaaaaaBBaaBBBBBBB Ali za narod proti komunizmu ali s komunizmom — proti narodu: to je danes vprašanje. Kdor je za narod, bo podpisal narodno spomenico proti komunističnim zločinstvom! Izraelove mreže nad svetom J 18 »Na vseli koncili sveta so besede svoboda, enakost in bratstvo vabile v našo vrste cele legije ljudi, ki so vzhi-čeno nosili našo zastavo. Mod tem niso bile te besede nič drugega kot črvi, ki so glodali blagostanje gojev (noju-dov), uničevale povsod mir, roti in fo-Ularnost ter rušile temelje gojevskih držav.« Pomen francoske revolucije navajajo protokoli v |>oglavju 111-17: >S|>omnite se francoske revolucije, ki smo ji dali ime »velika«. Skrivnosti njene priprave so nam bile dobro znane; ona je delo naših rok. Od tedaj naprej vodimo narode iz enega razočaranja do drugega.« Skozi 5 generacij je bilo to zgodovinarjem neznano, vsaj v šoli se nismo tega učili. Sioneki protokoli odgrnejo zaveso in vsa zgodovina, r>očenši od 17. stoletja, se nam pokaže v čisto drugi luči. Nu osnovi idej francoske revolucije so Judje dosegli enakopravnost z ostalimi narodi in emancipacijo Predlog za emuncipacijo so sprožili 'bogati in vplivni Judje, sestavili so ga in predložili po njih nasvetu — nc-judje (Viljem Dohm), podpirali so ga vodilni francoski revolucijonarji kot Mirnbeuu, ki je bil do vrutu zadolžen pri — Judih, če se povrnemo s francoske revolucije preko ruske na naše domače razmere in domačo revolucijo, veljajo še vedno besede iz protokolov 1/18, ki pravijo: »Svoboda, enakost in bratstvo, te besede so bile že tolikokrat ponavljane od nezavednih papagajev. ki so se ujeli na to vabo in ki so s tem porušili resnične vrednoto, resnično osebno svobodo.« -— Pri nas se je geslo le moderniziralo in naši papagaji pravijo: »Svoboda narodu — smrt fašizmu.« Kako sodijo bistroumni Judje o svobodi, vidimo iz naslednjih izrekov: »Nuvidezno izobraženi nejudovski razumniki niso razumeli abstraktnosti izrečenih besedi, niso opazili protislovja njihovega pomena in togu, du so ti pojmi v protislovju. Niso ugotovili, st dr Joža Glonar. Slovenski prevod bo jedrnat, učinkovit, kar jamči že prevajalčevo ime. — Originalno besedilo bodo kia*ile številne in posrečeno izbrane 4ike, kar bo dalo fieiOSeill še posebno vrednosti ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Knjižna tombola Vsi, kl boste zadeli dvojke (dvo številki v eni vrsti), boste za 10 lir prejeli pet knjig, ki bi na knjižnem trgu veljale najmanj 000 lir. Jurčič, Gregorčič, Dular, Slapšak, Velikonja ... Izbrani umetniki Vam bodo darovali svoje misli in umetnine. In vso za 10 liri AH nuj še kuj pripomnimo? Za Zimsko pomoč Iz pisarne odbora za »Zimsko pomoč« smo prejeli: Gos|>od Gliha Viktor, stot nik Slov, Domobrunslva jo daroval od svojih zaostalih prejemkov 1500 lir za Zimsko pomoč. — V počastitev spomina pokojnega ing. Antona Klinu rja je njegova soproga darovala 500 lir za Zimsko pomoč, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Vsak zaveden Slovenec bo podpisal vsenarodno protikomunistično spomenico! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Veliki slnfonltnl koncert Zveze godbenikov bo dirigiral podpolkovnik Fordo Hor-zog, absolvent praškega konscrvalorlja le ta 1012. Po absolvlranih glasbenih Študijah je bil po eno sezono gledališki dirigent v Ljubljani, 1'rngl ln Budimpešti, kjer ga je zatekla svetovnu vojna. l'o dovršeni vojaški službi jo organiziral v Mariboru vojaSko godbo, kl je bila na najboljšem glasu ln Izvedel z njo tako v Mariboru kakor ludi v Ljubljani vrsto slnfonlčnih koncertov. Iz Maribora jo Sol h godbi kruljove garde, oil tam pa v razna druga mesta. Nazadnje jo bil vojaški kapelnik v Ljubljani. Povsod, kjer jo služboval, je Izpopolnil svoj orkester ln ga postavil na tako vlSlno, da jo Izvajal z njim tudi slnfonlčn« dela. Posobno plodonosno jo bilo njegovo delo v Skoplju, kje- jo na različnih slnfonlčnih koncertih izvajal tudi marsikatero dolo slovenskih komponistov. Kot dirigent uživa g. ller-zog velik slove«, zato smo prepričani, da bo veliki slnfonltnl koncert rod njegovim umetniškim vodstvom sijajno uspel. Izvajal bo Sibeliusovo sinfonlčno sliko Finlandijo, z orkestrom bo spremljal tri Skerjančove | samospovo, ki jih bo pela primadona gdt. Valerija Heybalov« ter violinski solo v Bruchovein violinskem koncertu, ki g a bo igrala Jelka Staničeva. V drugem delu pa bo Izvajal Dcbussyjovo malo suito ln veliko \Vagnerjevo predigro k opori »Mojstri pevci NorlnberSkl«. Kakor rečono priredi ta koncert Zvoza godbenikov v Ljubljani na korist Zimske pomoti, vrSil p« se bo v ponedeljok, 13. marca, ob 19 v veliki unionski dvorani. Predprodaj« vstopalo v knjigarni Glasbeno Matico. Produkcija Sloglne operne Šole, kl bi I morala biti že minulo soboto in jo odpadi« ; zaradi bolezni gojenke, bo v soboto, 11. marca, ob 15 v Šolski glasbeni dvorani v Prs-žakovl ulici. Na sporedu so nastopi posa-j meznlkov kakor tudi ductl In torcell raznih oper, kl Jih bodo vso izvajali gojenci Sloglne operno Solo In pevskega oddelka pod vodstvom operne in koncertno povko gospo Pavle LovSctovo. Sporedi so dobo v šolski plsarnj v Pražnkovl ulici. Vsakdanja Linbliana no kronistovib ra piskih Imel je veliko smolo Okno Pezdirjevega bufela v Gradišču ni zavarovano z roleto, marveč ie prosto. V izložbi so bile razstavljene velike in male steklenice, ki so predstavljale reklamo raznih finih vin in drugih krepčilnih tekočin. Po noči v nedeljo pa je neznan zlikovec udaril po okenski šipi, napravil precejšnjo luknjo in pobral vse steklenice. Jadroo je nato oddirkal v temo, veseleč se dobre pijače. Toda! Joj, prejoj-mone! V steklenicah je bila sama votla... Marmontov brest - or)ak - prezagan Kljub slabemu vremenu, zlasti snežnemu nielcž.ti so delavci na Putrihovem sve tu ob Dolenjski cesti vztrajno razžagovali debeli Marmontov brest. V torek je bilo najdebelejše deblo odžagano na 6 m dolgi ■■■■■■MBMB^HMaaBBHHMBBBHB 1805. leta jo umrl v Ljubljani Blaž Kumerdej, organizator našega ljudskega šolstva. 1821. leta je izbruhnil v Alcksandriji v Piemontu karbonarski upor, ki so ga pa avstrijske čete naglo zatrle. KULTURNI OBZORNIK Tretja produkcija Glasbene Matice Te produkcije smo bili veseli kot malokatere druge. To zlasti zato, ker je pokazala izključno slovensko tvornost na polju mladinskeN klavirske glasbe. Površno orientirana učna moč bi pri snovanju takega sporeda odmahnila z roko: saj nimamo domače klavirske literature (kar bi luhko prenesli tudi na druge glasbene panoge)! Za poučenega bi ta trditev pomenila: ne ljubi se mi je poiskuti! Da imamo Slovenci katere koli glusbene literature če že nc v izobilju, j>a vsaj v študijske svrhe v lepem številu nu razpolago, to nam je na tej produkciji dokazala za mladinsko klavirsko literaturo gdč. Zorka Bradače v a, katere učenci so produkcijo izvedli. Podoben dokaz bi sc posrečil, čeprav v ostulih panogah verjetno ne v tolikem številu, tudi na polju klavirske produkcije za naprednejše in celo že /a zrele učence, pa tudi nn polju samospevov in nekaterih solističnih instrumentov; samo z neko mero ljubezni bi bilo trebu preiskati domačo literaturo. — Da sc povrnemo k stva- ri: na sporedu je bilo 18 avtorjev; pritegnjeni so bili gotovo vsi dosegljivi ali vsaj praktično porabno skla- datelji. Nastopilo je 21 gojencev in gojenk, ozir. zaradi bolezni 20; nekateri so se celo dvakrat pokazali za klavirjem. Vseh izvajanih točk je bilo 67 (štejem tudi izpadle točke), od teh menda nobena ni bila dvakrat izvajana- Večjega števila avtorjev, izvajalcev in skladb skoraj ni več mogoče prikazati na eni sami produkciji. V podrobno oceno sc pri tolikem številu nastopajočih skoraj ni mogoče spuščati. Omenim samo, da so nastopili prav najmlajši iz prvega razreda pripravnice, pa tja do naprednejših iz prvega razreda srednje šole. Slednji so pokazali že lepo stopnjo muziknl-nosti in dovršenega podajanja; pa tudi ostali so svojo nalogo po oči-vidno dobri pripravi lepo rešili. Pri najmlajših sicer majhna roka včasih ne zmore velikega intervala, včasih tudi kak ton uide iz spomina, pa kdo bi jim to zameril? Pri otroku smo skoraj bolj veseli ljubke neokretnosti v nastopu kot prezgodnje dozorclosti. Od izvajanih skludb bodo komu te bolj ugajale, komu druge, kakor je pač usmerjen. Veseli smo, da smo mogli slišati skladbe raznih slogov iu smeri, pn tudi razne vrednosti. Poslušalec jili lahko med seboj primerja in jih no svojem okusu vrednoti. Gdč. Bratlačevi, ki je tu nastop spretno pripravila, pu tudi šoli, ki ga jc omogočila, so bili poslušalci ou srca hvaležni. M. T. Razno iz Opere Tudi Puccinijeva opera > Bnhc-mc« je pri zadnji predstavi la nekaj sprememb v zasedbi vlog. Najbolj vidna je bila vloga Mimi, ki jo je to pot prevzela V. II c y b a 1 o v a. Mimi spada v vrsto vlos, ki so izraznim zmožnostim lIeybalove kar nuj-bolj prikladne; v njej je močno poudarjena čustvena stran, ki niha med vsemi možnimi skrajnostmi: Mimi zapovrstjo doživlja ljubezen, razočaranje, trpko odpoved, hipoma vzvalovi v njej upanje, požene se v njej nedosegljive višine, trenutek nato pade v smrtno zapuščenost. Vse tc odtenke je lleybalova v teku svojo igre po-doživljala s tako verno resničnostjo, dn poslušalec skoraj ni ločil rcsnice od igre. Višek jc dosegla v tretjem dejanju. — Vlogo Musettc jc odigrala in odpela Mlejnikova. Pela je dobro, igralsko se pa v tej novi vlogi še ni povsem razvila. V drugem dejanju, kjer je njena vlogo najbolj v ospredje postavljeno, sc je lik Muselte nekom prebledo odražal od ostalega okolja. Po večkratnih nastopih l>o Mlejnikova ta nedostatok gotovo izboljšala. — To predstavo je dirigiral dr. Švara. Čeprav je težko vtisniti predstavi, ki jo je kdo drugi do podrobnosti naštudiral, svoj osebnostni pečat, vendar je dr. švara svojo vlogo dobro rešil. Drugo dejanje, zn eksokt-no izvedbo tudi kar sc da težko ti prizori jivo, je bilo sicer nekam zrahljano, v celotni izvedbi se to ni preveč poznalo. Ker so tudi ostali sodelujoči (Lipušček, Janko, Dolničar, Lupša, Zupan in Gašperšič) nudili najboljše, kar zmorejo, jc bila to v zadnjem času ena najboljših in najbolj plastično podanih predstav. M. T. kos. Sedaj delnvci najtežji hlod sktlSajo spravili na primeren prostor, od koder ga bodo naložili na voz in odpeljali na tovorni kolodvor, od lam pa v Milan. Cena brestovini je kaj različna. Jc od 3000 lir nnprej za kubični mclcr, lo po kakovosti in finoči lesa. — V sredo so šteli letnice, natančno jih niso mogli ugotoviti, prav zares pa so jih našteli nad 170 na najde-belejši rogovili. Brest je torej star najmanj toliko m ga Marmont ni vsadil V četrtek so najdebelejši hlod, njegovo težo cenijo na 15 ton, naložili na voz. V petek pa ga bodo spravili na vagon. Kradli so vence z grobov Žalostna, resnična zgodba. Štirje frko-liini so se letos 21. januarja organizirali za krajo svežih vencev z grol>ov na pokopališču pri Sv. Križu. Odnesli so 28 svežih vencev v vrednosti 7000 lir. Dva fantiča te družbe pa sta že poprej odnesln tudi več vencev v vrednosti 5000 lir. Vence so prodali nekemu cvetličarju. Fantiči so se pred sodniki malega senata na vso načine izgovarjali. Ko so jih prijeli, so se najprej zatekli k izgovoru, da so pobrali s smetišča na pokopališču stare ohodo vencev. To ni držalo. Izkazalo se je, da jo v sedanjih časih po obodih starih vencev primerno veliko povpraševanje in da jih več ne mečejo pa smetišče. Naposled so dečki priznali, da so res odnesli veliko število vencev z grobov pokojnih in jih prodali. Trije teli nebogljencev so bili obsojeni vsak na 2 meseca strogega zapora, četrtemu pa sodniki šo niso prisodili zaporne kazni, pač pa ga strogo posvarili in postavili pod nadzorslvo. Nesreča Na ftmartinski cesti je v sredo popoldne avtomobil povozil 41-lolnega delavca Alojzija M ožino, stanujočega v Predovl-čevi ulici št, 10 na Selu in zaposlenega v 'kemični tovarni. Avto inu je zdrobil desno nogo. Možina je bil z reševalnim avtom prepeljan v splošno t>olnišnico. Slovenski Rdeči križ poroča Zalivala: Slovenskemu Itdočemu križu so darovali: g. Uribar Svetozar 5000 Ur, tvrdka Polnik in drug 220 Ur, namesto venca na grob blagopok. g. Lapajno Štefanijo, g. dr. Morljak Božona 200 lir, v počastitev spomina blagopok. podpolkovnika Jertnika Antona, Mr. Ph. 11. SuSnik 200 lir, namesto cvetja na krsto blagopok. g. majorja Zagar-Sanaval. — Vsem darovulcom prisrčna hvalal vaaaaaBaaaaaaaaaiMmiiimBB Nova knjiga »Slovcnčcve knjižnlcec Malot: »BREZ DOMA« je Izšla. Krasna knjiga, ki je v dveh delih, bo navdušila vsakogar. Knjigo dobite v vseh knjigarnah ln trafikah. Dnevne novice 8 t o I n 1 e a. Dane«, v petek, 10. marca zvečer ho v stolnici sv. Nikolaja tretja postna pridiga previvišenega gospoda škofa dr. Uregorija Roimana; ob 6. 1h> sv. kriiev pol s peljem, ob pridiga, nato litanije z blagoslovom. — Vse klopi ua moški (listni) strani cerkve so samo za moške. Gospe in gospodične prav vljudno prosimo, du teh klopi ne zasedaju. Slemencl, Sv. Gregor vsa vabil V nn. doljo, 12. t. m., je god natega farnega pa-tron« — f»rnl praznik, NI o»m mogote, du bi ta dan po lopi, stari navadi praznovali s celodnevnim icSCenJom pro»v. U. T., kl bo ta dan pri Sv, Gregorju. Pa vendar »ku-Sajmo bili ta dan ▼ duhu v domatl farni ecrkvlt V ta namen bomo Imeli to nedeljo v SlomSkovem domu — v kapeli — Poljan, ska 6 ob 9 sr. inafto • teStenjom preav. lt, T., ob 15 pa bo popoldanska pobožnoet. Ker smo na tan dan vedno vsi pristopali k svetim zakramentom, to lepo navado opravimo tudi letos s skupnim sv. obhajilom v stolnici, kjor bo ob 7 sv. moA« pri oltarju Marija Pomagaj za blagor in varstvo nasiii domatih. Obvestite vse Slemence ln prldllo k pobožnostl, kater« naj ta dan zbere prod Mnrljo In pred prosv. B. T. vso. kl bi ta dan radi kltol' za glasom ln vabilom Ivanov pri Sv. Gregorju I Gospode kateliete ljubljanskih ljudskih In mcSCauKkth Sol, kjer Jo reden ponk, prosi za urnike ln sporotllo, kje se pouk vrti nadzornik ra verouk. Kitaristi! V tlskn Je sistematična lola kitarske solo Igre, kl Jo Je napisal f. Karel llladk? Poleg lestvic, kadene vsebuje SH otudo In 23 narodnih pesmi, prilagodanih tehničnemu napredku. Pr»dprod«Jna eena 45 Ur. NaroČil« sprejema pisarn« glasbeno Sole Sloge do 18. t, m. INSUUJKCIJE z« SOI.OI11 NOVI TIIG 5. Ni prazno misliti na svojo sorodnike, prijatelje ln znance in jim izkazati svojo ljubezen ob njihovih godovih s primernim spominom. Saj to je šo edino veselje, ki nas danes vedri. Zato počakajte z izbiro darila za Jo?ele in Jožice vsaj do ponedeljka. Nudili ga vam bomo mil Ols(ly»kl Uutje, eno najlepših del svetovna literature, roman »tirih bratov, pravih fanto* od fare, to krasno delo slavnega norveškega pisatelj« Olaf« Uuan« dobite v vseh knjigarnah 48 lir, N« Javni dražbi se bodo prod«lt 15. mar. ca ob U v Cukrarni, Poljanski nasip 40, razni zarobljeni predmeti, med drugim tudi nu tovorni voz z gumijastimi kolesi, mmilnost .1000 kg. Interesenti so vabljeni. Novi strojepisni tet«J1 pričenjajo 14.. 15. in 18. marca. Vpisovanje dnevno. — Informa-oije, prospekti: »Chrlstofov ntnl zavod«, Domobranska 15. V knjižici »Pozor — strupi« Je tndl seznam knjig, kl so na indeksu. I)ohi so v Mladinski zsložbi (Stari trg 30). v Ljudski In Moborjovl knjigarni, pri Sflligoju, v Novi založbi, v Slovontevl podružnici ln vetjih trafikah. Cena 1 lir«. (•lasben« akademij« In Srednja glasbena Sol« priredit« v petek. 10. t. m., ob 17.30 II. javno produkcijo svojih gojencev. Na sporedu so pevske, klavirske In violinsko totke. Prodajn programov no vrSl v knjigarni Glasbeno Matico In pred nastopom pri večerni blagajni. Cena programov Jo 6 ln 3 lira. DnBBBBnanninn OPRAVIČILO IN POPRAVEK Ko se je v naglici sestavljalo obvestilo o nenadni smrti 78 letne gospe Frančiške švigelj roj. Rozman, posest-nice na Bregu št II. je bila pri strojepisnem prepisovanju zu tisk zaradi skrujno neljube pomote spregledana in potem v dnevniku »Slovencu« z dne 9. t. m. med imenoma navedenimi žalujoči ostalimi izpuščena navedba imenu pokojničine sinahe gospe Ivanke roj. Turšič, soproge gospoda Frankotn Švigelja, posestnika in trgovca z lesom na Bregu št. 11. Včerajšnja osmrtnica se s tem popravlja iu dopolnjuje. Vse one, kl so odlll preteklo nedeljo broz vstopnio, opozarjamo, da bomo mladinsko predstavo »V Indijo Koromamli.io« ponovili v nedeljo ob 1« v frančiškanski dvorani. Prodprodaja vstopnio bo to pot v sohoto od 10-12 in 17—19 pri blagnjii frRii-tlSkansko dvorano. Tvrdka It. Schuml, trgovin« s kurivom, obvešča p. a. potroSniko kuriv«, da bo prijavo z« nakazilo premoga in drv oddajala in Izpolnjone »prejemala v Frančiškanski ulic! 10 v pritličju dvoriščne stavbo In v skladiščni pisarni na Dolenjski cesti ob delavnikih dopoldne In popoldne, v nedeljo samo dopoldne v običajnih poslovnih urah v uradno določenem roku. Istočasno sporoču p. n. strankam, da bo zaradi oddaljenosti skladišča dostavljala vsako dodeljeno množino kuriva n« željo stranko na dom. Oddajnlftka skup4n« »Jadranska primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored z« II. marec: 7 Poročil« v nemSčinl — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7, 30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčinl — 9.10 Koračnica, progled sporeda v liomSčlul ln slovenščini, koračnica — 12 Opoldnnskl koncert — 12.30 Poročila v nemSčinl in slovenščini — 12.45 Koncert zn oddih — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nokaj — 17 Poročila v nemSčinl ln slovenščini, nnpoved sporeda — 17.15 Glnsba ob večornl uri — 18.45 Iz naSo. ga leposlovja, Alojzij Gradnik: Pesmi o Maji — 19 Samospevo pojota sopranlstk« Erua Krže in baritonist Bori« Popov — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19-4.1 Za Zimsko pomot govori dr. Fran Lukman, predsednik Prosvetne zveze — 20 Poročila v nomSčlnl - 20.15 Prenos lz ljubljanske Opn. re Pucclnljevo opere »La Bohomo«; v odmoru: 22 Poročila v nemSčinl. ISe krnil* prvič noš slovenski narod Kdor napada, si sam izbira kraj in čas vojnih akcij, kakor mu bolje kaže. Tisti pa, ki se le brani mora biti vedno in povsod pripravljen, da udarec odbije. 3. avgusta 1524. 66 je razširila vest, da gredo Turki proti Kranjski. Ferdinand jo prosil Goriško, Istro in Kras, da bi prišle Kranjski na pomoč, dasi ima ta 1000 mož vojske. 22. oktobra pa so Turki vdrli z 10.000 konjeniki do Podgrada in ga delno požgali. Tako jo bila Istra sama potrebna pomoči. Prež dvoma so takrat l>o vsej Kranjski streljali topiči, kadar je počil tretji strel, je bil znak za vpoklic deželne hrambe. To so dobro vedeli tudi Turki. Često so je primerilo, da so se obrnili, ko so slišali streljanje. Kje ob meji so počakali, da so ljudje zapustili vama zavetja in da so bili vpoklicanci deželne hrambo razpuščeni, nato pa so bliskovito planili v deželo. Tako so pri-pravili včasih strahotna presenečenja. Pa ?.e sami neprestani vpoklici so zelo slabili odporno moč naših dežel. Kmetje so morali opustiti še tako nujno delo in hi- | teli na zborna mesta. Ko so tako preži- ' veli kaka dva tedna v razmerah, ki so bile vsekakor manj prijetno, kot življenje doma, so 6e spet vrnili domov, kjer so je morda na polju ta čas delala velika škoda, ker delo ni bilo o pravem času opravljeno. Tako so delali Turki veliko škodo že s tem, da so se približali deželni meji, kaj šele s svojimi roparskimi vpadi. Hrvaška je tedaj strahovito trpela od Turkov, pa v njej vendar ni bilo složno-sli in reda. Han Ivan Karlovič je septembra 1524 odstopil in tako je ostula do marra naslednjega leta Hrvaška brez poveljnika. Ko je Ludovik končno ie imenoval novega bana, ga hrvaški stanovi niso priznali, ker so se bili medtem povsem podredili Ferdinandu, kajti le od tu so pričakovali pomoči. Okoli 20. novembra 1525 so po nekem poročilu iz Vidma Turki plenili in po-zigali prav pod Ljubljano. Ker pa ie bilo prebivalstvo ob pravem času obveščenoo njihovem prihodu, so nalovili le 150 jetnikov. Na povratku jih jo sin kneza Mihaela Karloviča uspešno napadel, jim odvzel večino plena in polovil eelo nekaj turških poglavarjev. Iz instrukeije, ki so jo dne 16. oktobra 1525 poslali kranjski stanovi na skupni sestanek avstrijskih dežel v Augsburg, izvemo, da so Turki v zadnjih 50 letih tridesetkrat pustošili po Kranjskem in pobili ali odpeljali do 200.000 ljudi. Ker je dežela silno obubožala, so nujno prosili za pomoč sosednjo dežele, papeža, cesarja in druge knsze. Poskrbeti je treba za stalno vojsko, ki bo branila mejo vse leto, kajti Turki se niti za zimo in snog ne menijo. Ne da bi se jim kdo upiral, morejo tedaj pobrati sadove celoletnega kmetovega dela. Vsa obramba naj se uredi sporazumno s Hrvati in Ogri. Na istem zborovanju so sklenili popisati vse cerkvene dragocenosti in ostalo premoženje, da bi se v slučaju velike stisko porabilo za bojne stroške proti Turkom. Ogrska je prišla v turško območje. Sultan Sulejman se jo medtem resno pripravljal na obračun z Ogrsko. Potem pa bi bili na vrsti naši kraji. Zato je razumljiva čim dalje večja skrb naših dežel z.a svojo obrambo. Turški napadi na Hrvatsko niso popustili in leta 1526 so Turki v zgodnji pomladi pridirjali zopet na Kras ali v Istro. Po poročilu iz Vidma je namreč 3000 muslimanov iz Bosne napadlo nek kraj med Ljubljano in Gorico. HRUucs TV»CESI (s- M' n / ,r rr i??* I <- ^»'i "SRAPE1 I '.v. ^J.'V. MBvein M0U>tyUAV TtfaJ '-.„ IS II it : ____ > IS?., < ERDEUSKO \,J c O '5lt ' TEMISVA« ' U • ' ."M XI -------- A /bm i 'M- i Hi S SRBIJA f 4,4,M V VLASKA «511 jponav* & ftmofa f vzhoda mm % ' , 13« i C. Turška osvajanj« v Evropi. I.eta 1J53 so so Turki polastili Galtpollja, sto let nato Je padel Carigrad. Srbsko zemljo so s| Turki osvajali od 1371 (bitka pri Marici) do 14«, ko so spreuientli Zeto v svojo provinco. Odpor Ogrsko Je bil strt 152« pri Mobaču. Troti koneu 1«. stol. se jo obrambna (rta Hrvatske In slovenskih dežol pred napadalnostjo pomusllmanjenega bosanskega plemstva premaknila od tlne na Kolpo, 15S1 je padel tudi Blhač. Zmaga Andreja Turjaškega pri Slsku 1553 Je ustavila prodiranje Islama v preostali ozki pas Hrvatsko In preko Kolpe na Slovensko. Abgabe von Fleisch an! den Abschnitt »12 Mr« Abgabc von Fleisch aul den Abschnitt >12 Mr. Verbraucher erhalten am Sam-stag, den 11. d. M. bei ihren Melzgern tu 15 dkg Rindfleisch gegen Abgabe vom Abschnitt >12Mr< der vom SVA in Lai-baeh ausgegebenen Marznahnnittelkarte. Metzger mit den Anfangsbuchstaben L—2 und die Metzger Kocjan Alojz. Koran .lože, Koprivec .lože, Košak Milan, ivrašovec Franc und Kumar Matija vver-len ara Samstag, dne 11- d. M. zu 5 dkg Meischerzeugnisso aul denselben Abschnitt verkaufen. Metzger vverden aufmerksam gemacht, dass sio die Abschnitte allw6chentlirh monlags und dienstags spatestens bis 17 IT lir der tjberpriilungsabteilung des Prevod« abzuliihrcn haben. Prodaja mesa na odrezek »12 Mr« Potrošniki bodo prejeli v soboto, dne 11. t- m. pri svojih mesarjih 15 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezka štev. »12 M« živilske nakaznice za marec, iz-'aue od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Mesarji z začetnicami od L—Z in me-'arii Kocjan Alojz, Kocjan Jože. Koprivee lože, Košak Milan, Krašovec Franc, Krileč Ivan in Kumer Matija bodo v soboto ie 11. t. m. prodajali 5 dkg mesnih iz-.elkov na isti odrezek. |0pO7.arjamo vse mesarje, da morajo 1 rezke izročiti vsak teden najkasneje v i|3edeljek in torek do 17 popoldne kon-ilnomu odseku na Prevodu. \bgabe von Apleln auf Jugendzulage-karten Auf elnigen Jugendzulagkarten Do-■Te. fiir den Monat Feber ist beim Ab-.lmilt >V1< die Ziffer I abgeschnilten. iindler sollen anstaltt des Auschnittes VI«, di Abschnitte >V< und »VI« ab-lehmen, da auf den Abschnitt »V« keine ehensmittel zur Verleilung gelangen verden. selitev jabolk na mladinske nakaznice Na nekaterih dodatnih nakaznicah za mladino Do- Mc. za mesec februar je pri r drezku >VI< odrezana I. Trgovci naj re-:o namesto odrezka »VI« oba odrezka ■Vir in »V« skupaj. ker na odrezek »V« ne bomo delili nikakih živil. Potrošnikom kuriva Podpisani sindikat obvešča p. n. potrošnike premoga, da lx>do trgovci s ku-vom obračunali stramkam razliko med -»daj uradno določeno ceno za premog in višjimi plačili, ki so jih prejemali od njih v času od 1. oktobra 1943 dc 29 februarja 1044, kot tpčajno razliko, katera pri določitvi nove cene ni prišla v poštev za dobave izvržene v gorenjem razdobju, kakor se je to prvotno pričakovalo. Ker pa povzročajo ti obračuni za številne stranke obilo dela. jih trgovci poleg svojih drugih izrednih opravil predvidoma ne bodo mogli izvršiti pred 15. aprilom t. I. Zato naj prizadete stranke pridejo po nje šele po tem času k svojim dobaviteljem. Sindikat trgovcev s kurivom. Kaj je novega pri naših sosedih Z Gorenjskega Veliko zborovanje v Kranju je bilo v nedeljo. Govoril je sam Gauleiter dr; Kainer ob navzočnosti vodilnih mož stranke, države, oboroženih sil je dal navodila in smernice za prihodnje mesece. Potein ko je obrazložil vojaški in zunanje politični položaj, je podrobneje obdelal tudi razmere na Gorenjskem in z vso jasnostjo pokazal na zlo, ki ga banditi povzročajo Slovencem. >V81kischer Beo-bachler« prinaša 7. marca pod naslovom »Gorenjska in celotni politični položaje ta Gauleiterjeva izvajanja v podrobnem in navajamo jih doslovno: Boljševistične tolpe eo skušajo odeti v plašč neke tako imenovane osvobodilne fronte samo zato, da bi prikrilo svoje prave namene. Dogodki na Gorenjskem, ki jih lahko kontrolira vsak prebivalec, jasno dokazujejo, da imamo pri teh banditih opravka s Čisto navadnimi zločinci, ki skušajo sprostiti svoje kriminalne instinkte in služiti po!emu in krvavemu boljševizmu. — Naš boj pa ni nikdar usmerjen proti miroljubnemu, ustvarjajočemu delu slovenskega prebivalstva, ampak velja vedno le zločincem v gradovih in njihovim poma-gačem po krajih. Te pa 7-adenejo kazenske mere seveda z vso trdoto. — Gauleiter je nakazal nato, da početje bandilov nalaga slovenskemu narodu samo žrtve, ki jih je le težko preboleti. Vsi številni zločini banditov se obračajo končno le proti prebivalstvu Gorenjsko same, saj hočejo boljševistični banditi slovenskemu ljudstvu vzeti njegovo domovinsko zavest, ljubezen do zemlje in ga izročiti boljševističnemu izenačevanju. Z vsakim zločinskim dejanjem, ki ca zagreše banditi na Gorenjskem, prizadenejo le imovino in kraje, ki pripadajo slovenskemu narodu in ki so bili urejeni za njegovo dobro. — Stner nemške politike na Gorenjskem, tako jo dejal Gauleiter, je bila določena s proklamac.ijo v Kranju 27. decembra 1042 in je prej ko slej v celoti veljavna. Če do sedaj ni bila v vseh točkah izvedena, ležii zatovzrofc le v zadržanju gorenjskega prebivalstva cainega. Gauleiter je v zvezi s tem pokazal na razmere v Ljubljani in na Dolenjskem, kjer je jasno vedenje prebivalstva ustvarilo ugodne razmere. S Spodnje Stajerskena Hrabri Spodnještajerci. Desetar Bern-liart Molj in vojak Janez Hostnik, oba iz Št. Lovrenca na Pohorju ter desetar Janez Andoršek i>. Bukovja v brežiškem okraju so bili odlikovani z železnim križcem druge stopnje. Hrabra Spodnještajerca. Desetarja Hans Radi in Kurt Ropič iz Maribora sta bila na bojišču odlikovana z železnim križcem druge stopnje. Gostovanje štajerskega ljudskega odra je bilo v Spodnji Polskavi in v Rušah v začetku marra. Oder je nastopil z veselo igro »Prodani dede, v Rušah pa je priredil pester večer. Lutkovni oder v Konjicah je priredil v dvorani štajerske domovinske zveze dve uspeli pravljici »Svonjski pastir« in »Hrabri krojaček«. Dobiček je šel za zimsko pomoč. Zlata poroka. V Rogaški Slatini sta obhajala zlato poroko upokojeni polkovnik Oskar Huber in njegova žena Jelena. Spominska slovesnost. Bramhovska standarta Maribor-mesto je priredila spominsko slovesnost v čast Martinu Kosu. Na pokopališču na Pobrežju so počastili spomin padlega poleg sorodnikov in drugih pogrebcev tudi vodla mariborsko standarte SA Obersturmbahnfiihrer Vol-bachter in odposlanstvo brambovcev z zastavo. Po poslovilnem govoru so položili na grob še vence, nakar je godba zaigrala pesem o dobrem tovarišu. Gospodarsko posvetovanje v Gornji Radgoni. Župani in vodji krajevnih skupin in kmetijski vodji iz občin v okolici Radgone so imeli v Radgoni sestanek, na katerem je gospodarski svetovalec za okrožje Gehring predaval o pridelovalni bitki za leto 1944. iz Hrvaške Poostritev kazni za prekršilce določil odredbe v zatemnitvi. Po zadnjem terorističnem napadu na Zagreb, so hrvatske oblasti poostrile določila odredbe o zatemnitvi stanovanjskih prostorov in trgovskih lokalov. V ta namen je bila izdana nova odredba, po kateri bodo poleg odvzema električnega toka, denarne kazni dobili še tudi občutno zaporno kazen vsi tisti, ki ▼ bodoče ne bi popolnoma zatemnljevali prav vseli svojih prostorov. Zaradi nezadostne zatemnitve je bilo v Zagrebu kaznovanih v zadnjem času 44 oseb. Ustanovitev Hrvatsko - japonskega društva v Zagrebu. Zaradi poglobitve političnih kulturnih iu gospodarskih zvez med NDH in Japonsko so nedavno ustanovili v Zagrebu Hrvatsko-japon-sko društvo. Častni predsednik društva je odpravnik poslov japonskega poslaništva v Zagrebu dr. Miura, predsedniške jiosle pa bo dejansko opravljal prejšnji hrvatski zunanji minister dr. Mile Budak. V predsedništvn sta še med drugimi višja ustaška funkcionarja Moškov in Frkovič. CRKOVNICA n—n—a—a—b—c—c—e—g—h—i—k—k k—m—n—o —o—o—p—r—r—r—s—s—s u—u—v. Ni ..... . . ni . . . .ni ... . . . ni. . . • . . ni . .....ni Tz 30 črk poleg danih dveh sestavi šest besed, ki — v drugačnem redu — pomenijo naslednje: italijanski operni skladatelj; slovenski pisatelj (u. 1897); muzikalni izraz, (ital.); filap v Ameriki; vozilo; trg v Ljubljanski pokrajini. Rešitev prejšnje frkovnice: Nazarct; anapest; dlnamlt; Granada; kljunač; Ravcnna. Poizvedovanja Oebcve Jožeta, stanujoča Vič 1C5. Zgubila sem Iz trga do gostilne Klemenčlč (do dvo-rižča) denarnico z vsoto približno 5MI llr, družinsko karto ln računom od Cerarja na 387 lir. Pošteni najdltolj naj prinese denar proti dobri nagradi na upravo »Slovenca«. Oseba, kl je dne 8. marca ob 16 vzela pomotoma rokavice v Ljudski knjigarni, naj jih vrne čimprej v knjigarno. Maročaite roman »Ivanhoe«! TEL KINO »MATICA« Romantična Ijubarna pastolovlčina ▼ gorsb s smučanjem, petjem in glasbo »Sola za ljubezen« v glavnih Tlogah: tenorist johannes IJee-slers. Viktor Slaal. Lnite Ulrich. Predstave ob delavnikih: 15, 17 in 19 TIL KINO »SLOGA« 27" III. ledeni — Preko tS.OOO gledalcev! Vedao večje zanimanje za tila. Zadnja velika ametnins znamenitega filmskega igralca Heinrleha George. »Usoda« Iz tragičnega življenje botgarskegs kneza Melnika in nieeovih otrok — Sodelujejo. C.isela Uhlen \Vetoer llinz. Oskar bima. Christian Kavssler dunajska filharmonija "' Režija: Cezs v. Bolvarr. Predstave ob delavnikih: 15, 17 in 19 TBL KINO »VlVIOX« Usnda moža, ki daje svojim knpčijskim po. slom prednost pred družino. — Resnična družinska slika današnjih dni: »Pravica mladine« v glavnih vlogah: Otto Wernicke, llildcgard Grethc itd. Predstave ob delavnikih ob 16 in 19.15 mu OGLAS ZAMENJAM (ali prodam) par novih - rjavih damskih čevljev št. 37 zn št. 3S. Ogled 0(1 10—12 vsak dan. Naslov v upruvi »Slov.c pod št. 2017. GOSPA katera je pri plačilu s svojo pomočnico v sredo opoldan v trgo vini Tomšič, Sv. Petra C., pomotoma sprejeta 500 lir, se prosi, da jih vrne iakoj, ker je na videz dobro poznana. TRICIKELJ KUPI Kovač, Bohoričeva 5. t.M m BLAGA za pumpariee, krotke (gradi) spodnje hlače in dolge volnene j>ro-dam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2013. ZNAMKE pretiskane, cele sezije, dobro vnovčite. Pojasnila danes pri Foto-tehnika, Dunajska 13. 5 m FLANELE črtaste, in 6 parcv nogavic za pumpariee -prodam. Brusač • Sv. 1'ctra c. 33. POSTELJNO GARNITURO dve preobleki za blazini in dve za odejo iz Sroil sifona s čipkami in vložki prodam. Ogled od pol 2 do pol 3. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1998. BLAGO za pnniparice ali dolge hlače, belo svilo r.a damske bluze in nekaj metrov store -drnn flancle prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2014. HIŠO KUPIM tudi še nedovršeno, v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod >Možna skorajšnja vselitev« št. 2011. Miši PODGANE in ščerke zanesljivo pokončate • »trupom, ki ga dobite v dro-geriji KANC. Židovska ulica t. Umrl nam Je naš dragi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod ANDREJ Z0RMAN trgovec Pogreb bo v petek 10. t. m. ob 2 pop. z Zal, kapela sv. Frančiška, k Sv. Križu. Ljubljana, Hraše, Postojna, Trst, dne 8. marca 1944. 2alujofa soproga, etreel in ostalo sorodstvo. V neizmerni žalosti naznanjM* mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 8. L m. umrl moj nenadomestljivi, srčno dobri, zlati mož, očka, brat in svak, gospod IVAN OBLAK posestnik, trgovec in gostilničar Blagopokojni leži na Žalah, v kapelici sv. Nikolaja. Pogreb bo v petek dne 10. marca 1944 ob pol petih popoldne izpred viške cerkve na pokopališče Vič. Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 13. marca 1944 ob osmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Vrhnika, dne 8. marca 1944. Neutolažljiva soproga Jožica Oblak roj. Soklič; Iviea in Joško, otroka; sestre in ostalo sorodstvo. »Menda vara ni všeč, če govorim o njem?« i^Bož varujl Vendar se mi dozdeva, 'a ste vselej, kadar se vam zahoče svo-e poglede upreti vame, razočarani, da isem vaš nenadomestljivi brat.« Ta odgovor je bi! preveč jasen. Sicer bi mu bila lahko o tem mnogo stvari povedala.. Dospela sla do majhne ograje, in zadaj, na štirioglatem travniku sta bili dve majhni stavbi, in sicer bela stanovanjska hiša in rdeč hlev. »Tu sva,« je rekla ona. »Ali naj zunaj počakam?« »Rajši bi, če bi šli z menoj noter.« Ona obotavljajoče nagne glavo, ko to pravi. Dozdeva sc, ko da bi ga zdaj hotela uvesti v nekaj, kar mu je bilo doslej zaprto. Vstopita v svetlo, zračno sobo s pobarvanim podom in prepleskanim stro-om in T. opažem ob stenah. Mlada žena vstala od šivalnega stroja, nekaj otrok dalo pr»t v usta in so se zastrmeli v oba tujca in zadaj je na postelji leial ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER kak štiridesetletni možak z rdečo brado in votlimi lici. Loviza ir. Rud sta se spogledala. Bilo je, ko da bi se združila spričo drugačne okolice. Hhrati pa sta drug drugega opazovala, češ kako se bo sleherni od njiju znal vživeti v to vlogo. To je bilo tako rekoč uovo merilo, ki sta ga mogla položili drug ob drugega. Kazalo je, da zna ona jako dobro občevati s svojimi ljudmi. Mlada dninarica je tako iz srca govorila z njo, otroci so prišli in so se je prijeli za krilo in mož v postelji si je ogledoval »mlado gospodarico«, kakor so jo zdaj vsi imenovali, in se je smehljala. »Danes sem privedla s seboj dobrega prijatelja,« pravi Loziva. »Ga že poznamo,« se zasmeje žena in njene oči še nekaj dodajo, medtem ko oba opazuje Loviza se usede k postelji in se ozre v Ruda « pogledom, ki ga prosi, naj so usede zraven nje. Kot hišna moti naj bi se za nekaj važnega odločila, a to pot s« dozdeva, ko da bi bila ootrebna ro-moči moikega Ali pa je to v njej nagonsko, da je priraorana, da preskusi Ruda tudi v takem položaju, kakršen je ta? Približa se in se usede, a pri tem mu obraz nalahno zardi. Bolnik čuti bolečine v želodcu, leži že več tednov, a zdravnik ne more dognati, kaj mu je. »Da bi bila le nova bolnišnica že dokončana,« pravi Loziva, »potem bi imeli tudi izvrstnega kirurga Le zakaj nisi počakal do drugega leta, Peter, ker dotlej bo vse narejeno, če bo šlo do konca tako dobro ko doslej? Za zdaj pa ne vem drugega izhoda, ko da te pošljemo v okrajno bolnišnico. Kaj menite, stotnik Rud?« Rud začne bolnika izpraševati in Loviza ga pri tem ves čas s strani opazuje Nebote ji je sleherni živec do skrajnosti napet. Kako se bo vede! z ljudmi? Saj ne gre za to, ali j« strog ali prijazen, nikakor ne, pač pa za to, ali zna udariti na pravo struno. Vprav to pa zna. Govori pametno in naravnost, ne da bi se dal ljudem v roke več, kot je naravno, in zato si pridobi zaupanje, tako da se začneta mož in žena kmalu z njim pogovarjati. »V bolnišnici bo pa drago, ali ne?« vpraša žena. 'Icdajcl mož zapre oči in se nasmehne. Ali misli na vdovo z Bruseta? Kakor je bila stroga — a čim se ie njenim ljudem kaj resnega primerilo, ni nikoli gledala na denar. Savada bo mlada gospodarica, ki zdaj tu sedi, prav takšna. »Vse je treba storiti, da te spravimo na noge,« se oglasi Loviza, in Rud opazi, kako je zdai lepi obraz ves prežet s pre-udarjanjem in skrbjo, vendar prav nič sentimentalen. Skuša najti !e najboljši način, da bi se dalo vse urediti. »Večji del strožkov bo pač prevzela bolniška blagajna.« skuša Rud ženo tolažiti. Takrat pa ga Loviza posmehljiva pogleda, kar on koj razume. Govoril, je kakor dninar, a na Brusetu imajo posebne, nenapisane postave, ki so bile veljavne še ob času stare gospe in ki veljajo še edajl »Sicer pa menim, da zavisi še največ od tega, kar bo zdravnik povedal,« je dodal, da bi se pogovor drugam zasukal. »Oh, moj Bog, saj sta bila že dva vrača tu, pa ne razumeta še za kanec več ko drugi ljudjel Moža pa nc moremo pustiti kar tako ležati!« Potem Rud prikima kakor človek, ki se je nekaj odločil, in Loviza vstane Ze-dmila sta se Skupno sta dognala odločitev v tej zadevi. Preden pa odideta, se Loviza ustavi pri ženi in se nekaj pogovarja z njo Z njo odide ven v drugo sobo, da si ogleda, kar je natkala. Ko se vrne, se skloni do obeh otrok in jim da ploščico čokolade Rud opazi, da govori s temi ljudmi v dolinskem narečiu in to ie tako domače Tu ni nobene ennareiene domačnosti Loviza in ta žena sta si prijateljici in to je vse. Ko sta zunaj in si spet pripenjata smuči, pravi Rud: »Zdajle tako lepo utegnem, in če nimate nobenega boljšega od mene, bi jaz lahko bolnika spremljal v mesto,« »Lepo zahvaljenl, a naročili bomo bolniški avto.* Pogledal jo je: »To pa ne bo poceni.« Na to ni odgovorila in čutil je da je nekam odveč Kaj ga le to briga? Zdrvita v sivem polmraku po pobočju navzdol. Drča je strma, smuči šineio ko blisk, Loviza v počepu zdrči pod vejami, ki sipajo sneg nanjo, nato se vzravna in skuša priti v ravnotežje, a že se mora v naglem diru spet skloniti On jo sledi in ji zakliče. da ne sme po taki strmi smuki, a ona ga ne sliši Slednjič sta spet na cesti, kjer ie snežni plug nagrmadil na obeh straneh visoke kupe snega Oba lovita sapo in se smejeta. Zdai se razgledujeta po širni pokrajini samih gričev in dolin in v sredi ic jezero, ki je videti zdai ko bela rjula iz ledu in snega. Tu in tam vidita, kako se v hišah, ki so več milj oddaljene, zasvetlika rumena luč Loviza obstane se opira na obe palici in motri pokrajino Slednjič se oglasi: »Ali radi stanujete v tem kraju?« »Rad; sai bi bil sicer kie drugje,« in že so njegove oči vse pozorne Čutil je, da bo začela meriti n!egovo g'obino »Ali vam te tudi spodai v mestu všeč? Ali ni ko kako sračje gnezdo«? FQr >L]ud3k« tiskarn*« — Za Ljudsko tiskarno; Jože Kramarič — Herausgeber, Izjatelj; Inž. Jože Sodja — Schriltleiter, urednik: Janko Ualnui.