KRANJSKI ZVON
^__ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1932. Št. 12.
Posamezna štev. 2 Din.
Adventne misli.
Prof. Watzl.
Božič se bliža! Sladka radost prešine vsako količkaj ? srce, ko se spominjamo rojstva Gospodovega: g te nam je rojeno in Sin nam je dan: Emanuel t. j, £a nami je njegovo ime." In spet bo vesoljno kršil , ° slovesno obhajalo ta spominski dan. Katerega slovel,
*a rojstni dan se je praznoval  že tolikrat? Božič lza: že ga gledamo v daljavi skozi odprta vrata ad= a> gledamo božično drevesce v sijaju otroških oči in žjj        v lučicah pobožnosti ter čujemo staroznane bo« »j, e Pesmi, polne veselja, milobe in prisrčnosti. Oj bo=
se bi
v*nt
Veselje,   božična   sreča,   marsikateremu milejša in
•A.1 5n^jša kakor zmagoslavje velike noči. Božič se bliža: IJ0 V* u^nski praznik, ko včlovečeni Sin Božji kot ^_ rojenec posveti družino ter vse odrešene strne v ^ad fužino božjo, ko se srce čuti srcu bližje nego
sUdl^        sicer v   cerkvenem   leću.   Zato je božič poln
*e domačnosti in tihe sreče. ye-v ^a bodi ta sreča večja ali manjša, globlja ali plit-Ij- Si?' J3«!] tiha ali bolj šumna: da je resnična in v srcu prj ^ca' mora biti kupljena in pridobljena in često celo b0^°Jskovana s pokoro! Tak je zakon v kraljestvu Po]^em : ^rez pokore ni srčne sreče. O strašna beseda — Hj£j0ra' Nič se ne bomo čudili, če je skoro ne bo več ka.£.v naših besednjakih, ampač k večjemu v muzejih, j)j smisla za pokoro že itak tudi premnogi kristjani ^a3o več.
Advent pa je, ozir. naj bi bil čas spokornega pri-Janja na božič, to hoče sv. Cerkev,   take misli in
Pr
liti V*v u®a vzbuditi v srcih vernikov. Vijolična barva it» nin oblačil, evangelji prve nedelje o koncu sveta lt0    s°'jni sodbi, evangeliji ostalih nedelj o velikem spo-
te ,n iraškem klicarju pokore sv. Janezu Krstniku, liice3erievn-'e P° Kristusu vzbujajoče adventne pesmi, zor« k Sv v Cfist Materi Odrešenikovi, ponovna vabila Cerkve pre^' "^jkramentom, spomin na žalostno dobo človeštva ^lobok brez   Kristusa,   na   dobo nedoumljivo
Pok Pon^anJa človeka v poganstvu: vse to kliče tti£aL^i 3e Pa ožarjena z žarki veselega upanja in Počen?.VanJa : »Gospod pride!" Tak je bil značaj adventa S1 nekako s 5. stoletjem po Kristusu, ko so z dne-Pa k V^l ^artina pričenjali 40 danski post kot pripravo ^red0^r1Cj.^,OC'o^,no kakor imamo še danes 40 danski post
Pe.
uPanj
A ta
nočjo.
spokorni značaj adventa je bil vedno omiljen go   "Cm *n pričakovanjem, zato vedno dosti manj strog Vet*da   1^  starejši 40  danski post  pred vel. nočjo. A
j^. j6 cas — pokore! V adv   z° ki bil našim prednikom prišlo na um, uprav ^6selice L ^r"reJa^ šumne, da, nalašč k grehu izzivajoče dob-^'   a'<or se godi to danes z neko posebno naslado in ''J0! češ : kaj nam mar cerkveni advent in Kristus —
mi se hočemo zabavati, mi hočemo delati greh, kolikor in kakor se nam ljubi. Kdo nam bo prepovedal?
Res, posvetne oblasti tega ne prepovedujejo ; marši' komu v gotovih krogih je še to odveč, da se take „veselice" javno ne smejo vršiti na sveti večer, javno pravim, ker zasebno in skrivši se pa le vrše prav iz satanske zlobe in sovraštva do Kristusa in Cerkve. Pravijo — tisti ki vladajo svet — da je vera in pokora itd. zasebna za-deva. In zato tudi mnogi verniki opuščajo pokoro in raz-posvečujejo advent — ker je tako moda, še praznujejo božič — koder je še tako moda, a ga praznujejo seveda samo po zunanje, brez notranjega miru, veselja in sreče, brez vsakega notranjega stika z Bogom. Kako človeka neprijetno prime, če sliši sedaj običajne čestitke k praz-nikom, (če je kdo tako malomodern, da še to stori) : roko ti poda pa zagodrnja „vesele". Torej, to je glavna stvar, da so prazniki „veseli", seveda po posvetnem receptu v jedi in pijači in vsakršni zabavi, a ne v smislu Cerkve. Ker v verskem smislu so ti prelepi prazniki veseli samo onemu, ki se je nanje vredno pripravil — s pokoro srca, t. j., da se je zavedel svojih napačnih dejanj in grešnih potov ter zato iz ljubezni polnega srca prosil Boga »odpusti , kakor skesan otrok prosi razžaljenega očeta, da ga zopet pripusti k domači mizi in k materinemu srcu. In če se k temu kesanju — resničnemu, ne samo zunanjemu — pridruži se trdna volja, obvladovati strasti, storjene grehe pa poravnati z dobrimi deli bližnjemu, je vse to vkup pravi duh adventne pokore, kateremu sledi kot prelepo plačilo:  sveti božični mir!
In le taki resnobni pokori, ki ni le nekaka zunanjost, ampak srčna potreba po zopetni zvezi z razžaljenim Bogom, le takemu spokornemu adventu sledi srečen, milosti poln in čestit božič!
Adventne maše.
Advent pomeni prihod. Adventni čas vzbuja v nas hrepenenje po prihodu Odrešenika. S tem hrepenenjem pa budi v nas tudi zaupanje v Boga, ki človeka ne zapusti v težkih dneh življenja.
Zaupanje v Boga, ki vse na dobro obrača tistim, ki ga ljubijo, je potrebno posebno danes . . . ! Saj je naš narod morda malokdaj preživljal tako težke dni, kakor jih sedaj! Naj težave sedanjosti ne starejo v nas zaupanja v božjo Previdnost, ki nas ne bo zapustila, ki našega upanja ne bo osramotila. Mašne molitve prvih dveh adventnih nedelj so polne lepih misli, ki so povzete iz sv. pisma in so vse usmerjene v to, da 'človeku bude zaupanje v Boga. Naj po masnih molitvah navedemo nekaj najznačilnejših mest, ki so zelo pripravna, da jih v adventu dobro in večkrat premišljujemo.
Prva adventna nedelja.
Vstop se glasi: K tebi povzdigujem svojo dušo, moj  Bog; v tebe zaupam, ne daj, da bi moral zardeti.
Stran 2.
KRANJSKI ZVON
Štev. 12.
Naj se mi ne posmehujejo moji sovražniki, zakaj nihče, kdor upa v tebe, ne pride v sramoto. Svoja pota, Gespod, mi pokaži in svojih steza me uči.
Prošnja nas lepo uči moliti: Zbudi, Gospod, pro= simo svojo moč in pridi, da se bomo pretečim nevarnostim naših grehov po tvojem varstvu oteli in po tvojem od-rešenju zveličali.
V adventu se moli tudi molitev proti sovražnikom cerkve, ki se lepo glasi: Pripusti, Gospod, potolažen molitve tvoje cerkve, da se razbijejo vsa nasprotovanja in zmote in da ti ona služi v varni svobodi.
Berilo je iz pisma sv. apostola Pavla do Rimljanov: Bratje, vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo, kajti zdaj je naše zveličanje bliže, ko tedaj, ko smo vero spre= jeli. Noč se je pomaknila in dan se je približal.
Evangelij je vzet iz evangelija sv. Luka in govori o koncu sveta, „Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave, zakaj vaše odrešenje se približuje.
Druga adventna nedelja.
Vstop je vzet iz preroka Izaija in se glasi: Ljud-stvo sijonsko,  glej  Gospod bo prišel, da odreši narode:
Berilo je iz pisma apostola Pavla do Rimljanov in lepo budi krščansko zaupanje z bedami: Karkoli se je namreč poprej napisalo — v sv. pismu stare zaveze — se je napisalo v naše poučenje, da bi imeli upanje po potrpežljivosti in po tolažbi iz pisem. Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli po Kristusu Jezusu. Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v veri, da boste imeli obilno upanja v moči sv. Duha.
Sv. evangelij nam kaže na Janeza Krstnika v ječi. Nasilnik Herod je dal vreči Janeza v ječo radi tega, ker mu je očital njegove grehe. Herod je namreč živel v prešeštvu s Herodiado, ženo svojega lastnega brata. Hi« navci in koristolovci so se Herodu le hlinili in nihče si ni upal povedati mu resnice v obraz. Pa je nastopil Janez Krstnik in mu je javno očital greh in pohujšanje rekoč: »Ni ti je dovoljeno imeti". Zato je moral nadležni pridgar in prerok v okove in ječo. A v zaporu veliki mož ni postal malodušen. On je živo veroval, da pride za njim Odrešenik, kateremu je pot pripravljal. Njegovi učenci pa so bili že navezani na Janeza Krstnika. Te je hotel veliki predhodnik vse pripeljati k Kristusu, predno odide v večnost. Pošlje jih k Jezusu, da se tam prepri-čajo sami, da je on Kristus, obljubljeni Odrešenik.
Janez Krstnik nam je živ zgled trdnege upanja, ki ga ne smemo izgubiti tudi v najtežjih dneh. Hero-diada se je sicer veselila, ko je dosegla, da je moral Janez v ječo, in je celo padla njegova glava kot žrtev prešestnice, a smrt Krstnika je bil poraz Heroda in njegove priležnice. Sv. pismo nam pripoveduje, kako je Heroda preganjala misel na Janeza še po njegovi smrti, kako se je celo bal, da je Janez vstal od mrtvih kot priča njegovega zločina. Janez je padel v očeh sveta, a je zmagal in ga bodo slavili narodi do konca sveta kot mučenca značajnosti. Kako pa je bil žalosten konec Heroda in njegove priležnice ! Oba sta žalostno in sramotno končala I Pravica vedno zmaga, tudi takrat, ko se zdi, da je podlegla.
Miklavževa nedelja.
Pred nekaj dnevi mi je pisal neki oče pismo, kjer z žalostjo pripoveduje, da letos najbrž ne bo mogel ničesar kupiti svojim otrokom za Miklavža. Seveda ne bo to   posebno   prijetno,   če   Miklavž   ne bo  prinesel nič
igračk, ne orehov in ne potic, ampak bo kvečjem k)e vrezal kako šibo v grmovju! Vendar to še ne bo najhup Slab Miklavž bo po onih družinah, kjer niti kruha, °e krompirja ne bo v družini, kjer ni najpotrebnejše oblek6' da bi mogli otroci k sv. maši.
God sv. Miklavža je dan krščanske ljubezni. 5vj Nikolaj je razdelil svoje premoženje med reveže, skrb" za onemogle, za bolnike, za dekleta, ki so bila v nevaf' nosti, da propadejo . . , V spomin na velikega apostol3 krščanske ljubezni starši in gospodarji obdarujejo svoje domače na njegov god.
Človeška družba je velika družina, v kateri 9to° vsi bratje med seboj. In sv. Miklavž naj bi nas spoJDDl na našo krščansko dolžnost, da svojemu bratu lajšam0 pomanjkanje in vsako gorje.
Letos, v dneh brezposelnosti, pomanjkanja in str*" danja naj bi še posebno ogrel dan sv. Miklavža na** srca v čisti ljubezni do potrebnih. Lepo bi bilo, ko J3 se letos družinski člani, posebno mladina, odrekli razni111 igračam, luksuznim darovom in bi to darovali reveže"11 za Miklavža! j
Dolžnost staršev je, da obvarujejo svoje otroke pte egoizmom, prevelikim samoljubjem in jih vzgajajo za krščansko karitas, za darežljivost. Sv. Miklavž je lePa prilika za to! Ali ne bi bilo nad vse vzgojno, ko bi ma' tere svojim otrokom stavile ta predlog, da se prosto voljno odreko Miklavževim darovom in vse to daruj"3)0 revnim ?
Nekje je živela taka mati, dob ra vzgoj iteljca. P«seJ je Božič in mati je zbrala vso družino in jim začela g°j voriti o revščini po nekaterih družinah.  Jezus je pnse o Božiču na svet, da bi za vse ljudi trpel. Postal je 'f nas reven in se odpovedal vsemu premoženju. Najlju^6 mu je, da mu ob prazniku Njegovega rojstva prinesem0 kako žrtev, da se Njemu na ljubo odpovemo kaki stvar1' jedi, igrači, čim dražja nam   je   kaka reč, tem ljubše J Bogu, če se ji   odrečemo na ljubo Jezusu.  Pa  je reK svojim otrokom: „In sedaj otroci, vsak naj pogleda, »' ima in kaj hi lahko daroval revežem  božičnemu Dete » na ljubo.  I o bomo potem poslali revnim družinam *° božični dar.   „.ln  so   prihajali  otroci ter prinašali sV°^j reči: igrače, nogavice, prihranjen denar in so vse zlaga na mizo   pred   mater.   Najmlajši   prinese svoje igrac*^ pa pravi: »Glej, mamica, vse bom  dal,  samo to le D^J ljubšo igračo bom ohranil za sebe.   „Pa mu pravi mat ' „Jezušček ima najrajši to, čemur se najtežje odpovefl10' daruj tudi to   in   Jezus bo nad teboj imel posebno ve sel je. „ Otrok je obstal in premišljal, kaj bi storil. Pa s,° mu pritekle solze v oči in s težavo položi še svojo P3' dražjo   igračo   na mizo . . .  Mati pa je   objela svojeS" otročiča in mu  rekla:  Glej,  dete moje,  sedaj  si m''.'; mnogo dražji in še bolj kot jaz pa ima Jezušček veseM nad teboj."
Kaj, ko bi na podoben način naše dobre matere premožnejših družinah tudi tako vzgajale svoje malčke
V Dijaškem zavodu nekatere članice dekliške Na rijine družbe predelavajo stare obleke za revne drtfZ^ U-e imajo otroci kaj odveč obleke, jo morete poslati ft* ali pa članicam   Vincencijeve  družbe, če sami nimate bližini družin, kjer jim primanjkuje obleke za deco. £ nar, ki bi šel  morda za predrage igrače ali nepotret"1 reči, naj otroci prostovoljno darujejo za reveže. u
Da pa se nudi vsem, ki so dobre volje, prifika' L darujejo kaj  revnim za Miklavža,  bomo na Miklavž j nedeljo,  to  je  4. decembra   „nastavili  Miklavžu" Pr^ cerkvijo, kjer bo pripravljen nabiralnik;  isti dan se.j)fl tudi v cerkveno pušeo pobiralo samo za reveže, da ' oskrbimo jedi, obleke, kuriva. ,.])
Iz tega,  kar se bo nabralo bi radi nekaj   VoX£ Jjj tudi za Božič; morda zopet kupimo kakega vola, da b° dobile revne družine za Božič nekaj mesa.
Štev. 12.
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
Na Miklavževo nedeljo, to je nedelja pred praznikom *v- Nikolaja naj naša župnija stori kar more, za lajšanje be^e današnjih dni!
Čemu družinski list?
V naši župniji  pri krstu zahtevamo vedno, tla pridejo botri ali bab ice družinski  list. otrokovih staršev, a se na podlagi  družinskega lista pravilno vpišejo vsi Podatki v rojstno knjigo.
Kako je to  potrebno naj  navedemo  par slučajev! i      L. 1912. prinese v Kranj k krstu babica dečka. Pri crstu pa jc  duhovniku,  ki je krščeval, napovedala čisto apac.ne starše.  V župniji  sta takrat  namreč stanovala jVa delavca z istim priimkom, imenujmo jih — da ne iz-atno pravega imena — Lupine. Bila sta Jožef Lupine v sVojo  ženo   Frančiško   Breginc in Valentin Lupine z arijo  Rajer. Jožef Lupine je imel sina, ki je bil £°jen 15   sept. 1912. Babica je pa pri vpisu v rojstne
, ntigo mesto Jožefa Lupine in ž «°t očeta Valentina Lupine Ni Je Zur>™;L- „ \č___:......„;„..1 U-Ai
zene Frančiške imenovala upinc. Na podlagi rojstne knjige ^ župnik v Kranju vpisal tudi novorojenčka v družino I a'entina Lupine. Lani so se morali mladeniči, rojeni J ■iyi2 zglasiti pri občinah radi nabora: In mladi Jožef . uP]nc, se je lepo zglasil kot sin Jožefa, župni urad pa ^ Prijavil v  svojem   izpisku Jožefa kot sina Valentina.
ako so imeli sedaj pri   okoliški občini dva Lupinca in ^° zahtevali tudi dva družinska lista. Jože Lupine zahteva ruzinski  list za svojega sina. I oda tega ni bilo vpisa-0e«a v krstni knj igi  in šele po dolgem primerjanju in k lišavanju se je končno ugotovilo, da je bil otroku pri ^rstu vpisan napačen oče. Potrebna je bila dolga proče« Ura po uradnem potu, da je dobil Jožef Lupine mlajši avega očeta in pravo mater vpisane  v rojstno knjigo. s£  _ V Kranju imamo slučaj, ko se v eni družini pišejo ari oče, njegov sin in vnuk vsak drugače. Stari oče se e n- pr. — da  ne  imenujemo  pravega imena Zu»
da  ne imenujemo  pravega imena
E&Oec, njegov sin Zupane in njegov vnuk pa Zupan.
°^ri so prinesli k krstu, pa niso vedeli natanko, kako ^ .Pravilno piše oče in je  prišlo  tako  daleč, da nosijo
'l6 rodovi vsak drugačen priimek. .      Nekje  drugod se je zgodilo,  da je nosil oče dva ena in njegovi otroci  se  ne pišejo vsi enako. Bil je e2alconski otrok Marije Porenta, pravega imena ne ime-jemo radi tega, ker  bi bilo morda prizadetim  to ne»
ca • ^n°' ^"rl ®* so *ia 'me'' družinsko ime „pri S ta m« , rJU . J\0 bal;,ica prinese dečka h krstu, je pač mislila, ji J« priimek matere Stamcar. G. kaplan, ki ni poznal v zapiše materino ime: Marija Stamcar. Ko pa dečka ^Pišejo v šolo, so ga vpisali pod pravim imenom Porenta. it»i 1 moral k vojakom, je župni urad naznanil njegovo p e* kakor je bilo vpisano v krstni knjigi „Stamcar", sam se je javil kot Porenta. Da se prepreči kako nespo-j^Ulnljenje, so ga pri vojakih klicali Porenta ■ Stamcar. p ®e ni brigal za to, da bi se vpis v krstni knjigi po-p ' Vi' Je ostal njegov priimek Porenta = Stamcar. Ko se ^ . C1'i ga je Župnik klical s priimkom, kakor je pač bil {ev^ari v krstni knjigi. Ko je pa dobil otroke, je nastala
Žit Va'   'cuko   naj   jih   vpišejo.   V župnijo ie prišel .^Pnilc, 1 Je
župnijo je prišel nov ,ki družine ni poznal, in je zopet vpisal, kakor mu j-j/povedala babica. Pri rojstvih svojih  otrok pa je imel
sijr^ babice in tako je prišlo do tega, daje ena prigla
pa . enega otroka pod očetovim priimkom Stamcar, druga ne2a TPrir>esla h krstu in jih dala vpisati kot otroka Ja= sv0-    0renta.  Možu se tudi sedaj ni zdelo vredno, da
0dSefdimek uredil in da b
i se vsaj otroci enako pisali, boj \ v Ameriko. Pred par leti pa je poklical za se-n'(,ov^ druz'no ni sedaj se je pokazalo, da so nekateri Pa k0/ °^roci vpisani kot sinovi Janeza Stamcarja, drugi karisk °^5oc' Janeza Porente. Radi tega so nastale veli-e težave za družino pri nabavi potnega lista.
Pri nas imamo mnogo priimkov, ki so nemškega izvora, drugi so zopet slovenski priimki, pa so jih nekdaj pokvarili in nemško pobarvali. Radi tega se je neredko zgodilo, da so otroci ene in iste družine vpisani v krstni knjigi z različno pisavo, enim je ostal priimek nemško pobarvan, drugi so ga pa poslovenili, Eden se piše Maj er, drugi Mayr, tretji Meier; eni Visiak, drugi Bizjak; eni Pollak, drugi Poljak itd.
Radi statističnih podatkov mora biti v krstni knjigi pravilno vpisan rojstni datum očeta in matere, kakor tudi dan poroke.
Da se to pravilno napove, morajo botri imeti seboj te podatke napisane.
I/, teh slučajev je jasno razvidno, kako potrebno je, da si vsaka družina oskrbi družinski list, kjer so pravilno vpisani vsi podatki in da družinski list prineso botri seboj k krstu.
Župnija Kranj.
Oznanila za december.
V adventu je vsak dan ob 6. sv. maša z blagoslovom.
1. Državni praznik, spomin ustanovitve Jugoslavije, ob 8.30 sv. maša za šolsko mladino, ob 9. zahvalna pesem in molitve za kralja.
2. Prvi petek v mesecu.
4.  II. adv. nedelja, prva nedelja v mesecu, ob
6. mesečno sv. obhajilo za moške. V pušeo se pobira za reveže.
6. Sv. Nikolaj.
8. Praznik Brezmadežnega Spočetja, ob 6 sv.
maše z enim m ob 10. peta sv. maša z dvema blagos!o-ma. Ob 6. skupno sv. obhajilo za mladino. Pop. po petih litanijah shod za dekl. Mar. družbo.
11. III. adv. nedelja, služba božja po navadi. Pop. shod za žensko Mar. družbo.
13. Sv. Lucija, ob 7. so eskina sv. maša na Rupi.
14. 16. 17. dec. kvaterni dnevi.
16. Pričetek devetdnevnice k Božiču, vsak dan zvečer ob 6. litanije M. B.
17. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra, ob 9. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo.
18. IV. adv. ned , kvaterna nedelja. Pop. križev pot in litanije vseh svetnikov z molitvijo za duhovnike.
24. Vigilija k Božiču, strogi post, ki pa neha pri večerji, tako se sme pri večerji jesti meso in se nasititi. Ob 11. zvečer se prično slovesne jutranjice, zahvalna pesem, na to slovesna sv. maša polnočnica. Pri polnočnici se med sv. mašo deli sv. obhajilv, kdor ga želi prejeti, naj bo tešč nekako od 6. ure zv., ni pa to stroga zapoved, ampak le pjimerno je, da je pred polnočnim sv. obhajilom človek tešč kake 6 ur.
25. Praznik rojstva N. G. J. Kr., Božič, ob 6. se prično tri sv. maše, prva z dvema blagoslovoma, ob 8. se istotakb prično tri sv. maše, ob 10. se prične tiha sv. maša, na to je pa slovesna z dvema blagoslovoma. Pop. ob 2.30 slovesne litanije M. B. Pop. vesoljna odveza za III. red.
26. Sv. Štefan, nezapovedan praznik, služba božja ob 6., 8. in 10. uri.
27. Sv. Janez Ev.
28. God nedolžnih otročičev.
31. Sv. Silvester, ob 6. zvečer slovesne litanije Matere Božje in zahvalna pesem.
Kronika.
Poročeni pari;
Čadež Bogomir, pekovski pomočnik in posestnik, Kranj št. 185, roj. 10. jan. 1911 in Kisovec Pavla, rojena 1912 na Hotovljah; poročena 26. okt. 1932 v Kranju
9. jan.
Stran 4.
KRANJSKI ZVON
Golob Frančišek, posestnik, Šenčur 47, roj. 22. oktobra 1899. in Prestor Frančiška, roj. 4. marca 1908 v Šenčurju št. 130; poročena 6. nov. 1932 v Kranju.
Brešar Franc, sin posestnika, Čirčiče št. 37. rojen 10. sept. 1904 in Traven Ivanka, tov. delavka, rojena 20. marca 1912 v Vodicah št. 89; poročena 20. nov. 1932 v Kranju.
Pogataj Janez, mizar, Kranj št. 25, roj. 6. avg. 1910 in Pichler Marija, delavka, roj. 26. sept. 1909 v Tržiču št. 103; poročena 20. nov. 1932 v Kranju.
Umrli so:
Džanga Kati, roj. Florian, žena slikarja,* Kranj 68, roj- 26. dec. 1892., umrla 26. okt.
Podgoršek Kristina, žena telegrafskega nadzornika, Kranj 7, roj. 16. nov. 1889., umrla 25. okt.
Šifrer Janko, sin mesarja, Kranj 110, umrl 28. okt.
Cuzak Egidij, sin delavke, Kranj, roj. 11. okt. 1930., umrl 31. okt.
Magr Avgust, dr. med. Cerklje, roj. 10. avg. 1867., umrl 5. nov.
Grašič Jožef, sin kolarja, Premskovo 85, roj. 4. marca 1. 1929., umrl 15. nov.
Dolinar Silvestra, hči posestnika, Premskovo 35, roj. 17. dec. 1931, umrla 16. nov.
Matevž Elizabeta, Kranj št. 130, umrla 21. nov.
V katoliško cerkev se je na smrtni postelji povrnila ga. Džanga Kati, roj. Florian.
Razno.
Cerkveni sedeži. Ob priliki pobiranja letnega prispevka za cerkvene sedeže, so se čule razne pritožbe glede cerkvenih sedežev. Ponekod prihajajo v klopi sorodniki tiekdanjik lastnikov, kakor so hodili prej, ko je bila klop last njegovega sorodnika. Drugod se vsedejo v klop osebe, ki nimajo pravice do sedeža in se lastnikom nočejo umakniti, drugod zopet lastniki enega sedeža jemljejo v klop več oseb, da drugi ne morejo dobiti sedeža v svoji klopi. Prosimo, da take in podobne nerednosti prenehajo. Zelo mučno bi bilo, če bi bilo treba osebno karati take nerednosti.
Katoliška akcija. 20. nov. se je vršil nekak občni zbor sveta katoliške akcije za župnijo Kranj. Izvolil se je odbor K. A. Določilo se je, da se vrše mesečni sestanki K. A. zadnjo nedeljo v mesecu, poleg tega pa še enkrat na mesec kak četrtek zvečer. Sestanki se bodo oznanili s prižnice, kakor shodi drugih cerkvenih organizacij. Pri sestanku se je stavil tudi predlog, da se poživi v naši župniji Marijina d r u žba za m o že, ki je že ustanovljena in je že lepo delovala, pa je zaspala. Kaj pravite možje k temu?
Verouk na gimnaziji. Vsled bolezni g. prof. Fr. Watzla je verouk na tukajšnji gimnaziji popolnoma odpadel. Ker so zdravniki g. profesorju prepovedali poučevanje vsaj dva meseca, bi ostala naša srednješolska mladina ves ta čas brez verouka. Lani je poučeval verouk na gimnaziji tudi dr. Pogačnik, ki je nekoliko razbremenil g. prof. Watzla. Ministrstvu prosvete je bil stavljen predlog, da imenuje mesto dr. Pogačnika drugega kateheta, a tozadevnega imenovanja kljub ponovni prošnji še do danes ni. G. profesor Watzl je moral poučevati vse razrede sam in je moral v nekaterih razredih omejiti število ur verouka na eno tedensko uro.
Vsled teh razmer obstoja nevarnost, da bi ostala naša srednješolska mladina delj časa brez vsakega verouka. Župni urad je stavil gimnazijskemu ravnateljstvu predlog, da bi poučevala verouk v gimnaziji tukajšnja dušnopastirska duhovščina, dokler ne ozdravi g. katehet. Poučevali bi verouk v gimn. kapeli privatno po dva razreda skupaj. Če bo šolska oblast dovolila tak način zasilnega pouka, prosim vse starše in gospodarje dijakov, da pošiljate dijake k ve-
rouku, da ne ostanejo brez vsakega pouka v najpotrebnejšem nauku.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
1. dec. Državni praznik. Po sv. maši ob 8. zahvalna pesem. Skozi ves mesec december roženvenska pobožnoS; Vsak dan sv. maša z blagoslovom ob 6., med mašo se molj rožni venec, po maši litanije Matere Božje in molitev v čast sv. Jožefu.
2. dec. Prvi petek v mesecu.
4. dec. II adv. nedelja. Sv. masa zjutraj z blagosl-ob 9. po navadi, popoldne ob 2. ura molitve in rožni venec
6. dec. Sv. Nikolaj.
8. dec. Brezmadežno spočetje M D, Božja služb* obakrat z blagoslovom, popoldan ob 2. rožni venec in Pe'e litanije, potem shod Mar. družbe. Zjutraj vesoljna odveza in po maši skupno obhajilo Mar. družbe.
11. dec. III adv. nedelja. Zjutraj božja služba z blagoslovom, ob 9. po navadi, popoldan ob 2. rožni venec i'1 litanije.
18. dec. IV. adv. nedelja. Božja služba obakrat z blagoslovom, pop. ob 2. rožni venec, molitve za mrtve in tanije.
21. dec. Sv. Tomaž. V Zg. Bitnju soscskina maša' 24 doc. Zapovedan post pred božičem.
25. dec Na predvečer ob 11. cerkvene molitve, o p0'" noči zahvalna pesem, peta sv. maša. Od pol 6. ure naprej prve tri sv. maše. Sv. obhajilo se bo delilo po polnočni sv. maši, pred prvo sv. mašo in po tretji sv. maši.
Ob pol 9. tiha sv. maša, ob 9. slovesna peta sv. maša. pop. ob pol 3. pete litanije.
26. dec. Sv. Štefan. Božja služba zjutraj po navadil ob 9. z blagoslovom.
27. dec. Sv. Janez Evang.
28. dec. Sv. nedolžni otročiči.
31. dec. Sv Silvester. Zadnji dan leta, Pop. ob 4-litanije vseh svetnikov in zahvalna pesem.
Kronika.
Poročeni:
3. nov. Valentin Hvala, strojnik v tiskarni iz Rade^ pri Zid. mostu in Božena Vlček, tkalskega mojstra
iz Nachoda na Češkem.
3. nov. Kašmih Franc, kovač iz Turiške vasi na Štajerskem in Marija Jenko Stražišča. x<
6. nov. Vencel Bajt, tov. delavec, hišar v Stražiš"-" in Pavla Hobič, iz Malenskega vrha.
20. nov. Pavel Dolenc, mizarski mojster iz Zg. i| tnja in Marija Šilar iz Sr. Bitinja.
20. nov. Kopitar Lovrenc, delavec v Zg. Bitnju 111 Marija Jeren, delavka v Zg. Bitnju.
Umrli:
2. nov. Stanislava Govekar, hči kajžarja iz Breg3' stara 6 mesecev.
5. nov. Alojzija Tronkar, hči tov. delavca v Str3' žišču, stara 1 leto.
8. nov. Frančiška Porenta, vdova, užitkarica v •>' Bitnju, stara 78 let.
9. nov. Mira Volčič, vdova, užitkarica v Zg. Bitni11' stara 83 let.
12. nov. Pavla Rozman, šivilja, delavca žena v W Bitnju, stara 27 let. .
16. nov. Marija Pravhar, žena žel. delavca v 9° Oor. Sava, stara 52 let. ,,v
20. nov. Katarina Šilar, vdova, užitkarica, Zg- °'' nje 53, stara 83 let.
KRANJSKI ZVON
Stran 5.
Mrliški koledar za mesec december.
*• dec. Fink Katarina, posestnica, vdova, Kranj, Kokr. predm. 73; roj. 20. aprila 1844., umrla 1. 1919. Galjot Franc, sin delavca, Kranj 45; roj. 20. septembra 1914.; umrl 1. 1925.
2» dec. Ivanec Franc, nadučitelj v pok., oženjen, Kranj 110; roj. 23, jan. 1859.; umrl 1. 1920.
3. dec. Rajjer Franc, finančni komisar v pok., Kranj 173; roj. 7. jul. 1845., umrl. 1. 1922. Šegula Alojzij, čuvaj v elektrarni, Kranj, Savsko pr. 44; roj. 17. jun. 1870., umrl 1. 1925. Magr Mavrilij, posestnik, Kranj 112; roj. 21. avg.
1851, umrl b 1928.
dec. Trpin Marija, žena paznika, Kranj, Sav. pr. 43; roj. 11. sept. 1876, umrla 1. 1925. Bitenc Marija,  zasebnica,  samska,  Klane 30; roj. 16. avg. 1853, umrla 1. 1929.
5. dec. Krč Matevž, posestnik, Gorenje 7; roj. 30. avg. 1850., umrl 1. 1919.
Pavšlar Tomaž, zasebnik, oženjen, Kranj 11: ; roj. 28. jan. 1860., umrl 1. 1923. Ausenek Blaž, berač, Kranj,  Kokr. pr.; rojen 1. 18u0., umrl 1. 1931.
6» dec. Petrlin Marija, žena orožn. stražmojstra, Kranj 124; roj. 24. jan. 1858., umrla 1. 1920. Košnik Marija, posestnica, t/dova, Premskovo 28; roj. 15. nov. ,851., umrla 1. 1923. Kosti Ana, žena pismonoše, vdova, Kranj 49; roj. 1. jnl. 1847., umrla 1. 1925. Zupane Pavla roj. Pečnik, žena hišnega posestnika, Kranj, Sav. pr. 28; roj. 19. nov. 1879., umrla 1. 1929.
'• dec. Zupanec Franc, čevljarski pomočnik, Kranj, Sav. pr. 25; roj. 7. jun. 1903., umrl 1. 1930.
8- dec. Šter Apolonija, vdova posestnika, Kranj, Savsko predm. 10; roj. 8. febr. 1842, umrla 1. 1917. Pezdič Elizabeta, zasebnica, samska, Kranj 158; roj. 9. nov. 1833, umrla 1. 1922. Cvirn Jakob, užitkar, vdovec, Premskovo 20; roj. 27. apr. 1859, umrl I. 1923.
9. dec.___
*0. dec.___
^1. dec. Depoli Anton, brivec, oženjen, Kranj 118; ruj. 23. okt. 1840, umrl 1. 1922.
Švegelj Bogomil, sin pismonoše, Kranj, Kokr. predm. 55; roj. 15. okt. 1915, umrl 1. 1924.
2« dec. Čelesnik Mica, zasebnica, Gorenje 16; rojena
28. marca 1851, umrla 1. 1931. 13. dec.___
*4. dec____
Ig .
• aec. Grašič Katarina, posestnica, omožena, Huje 3;
roj. 19. apr. 1855, umrla 1. 1924.
Magr Ana roj. Ilk, vdova pivovarnarja, Kranj 112;
roj. 1. okt. 1862, umrla 1. 1931.
' dec. Cvirn Marija, delavka samska, Kranj, Savsko predm. 17; roj. 18. nov. 1839,umrla 1. 1918.
• dec. Ažman Matija, mizar, vdovec, Kranj 123; rojen
17. febr. 1847, umrl 1. 1920.
Pleša Mina, siromakinja, Kranj 26; roj. 9. maja
1852, umrla I. 1925.
Alatjašič Leopoldina, roj. Koch, Kranj 191; roj. 12. nov. 1839, umrla 1. 1929. Erbežnik Apolonija,   zasebnica,  Kranj, Kokr. predm. 92; roj. 1. 1850, umrla 1. 1930.
18. dec. Rajželj Marija, roj Strgar, omožena, posestnica,
Klanec 36; roj. 8. aprila 1866, umrla 1. 1923.
19. dec. Zorman Valentin, posestnik, oženjen, Rupa 17;
roj. 8. febr. 1854, umrl 1. 1917.
Pravst Marija, vdova, Kranj  169; roj. 27. jan.
1. 1854, umrla 1. 1926.
20. dec. Vidoz Marija, begunka, vdova, Kranj, Sav. predm-
9; roj. 8. sept. 1838, umrla 1. 1917.
21. dec. Bučar Marija, dekla, samska, Premskovo 26;
roj. 29. jan. 1900, umrla 1. 1918.
Avspc Matija, siromak. Kranj, Kokr. predm. 22;
roj. 19. febr. 1846, umrl 1. 1919.
Dr. Valentin Štempihar, advokat in posestnik,
oženjen, Kranj 18^; roj. 26. jan. 1851, umrl I. 1921.
Nardin Neža, zasebnica. vdova, Kranj 173; roj.
21. jan. 1867, umrla 1. 1922.
22. dec. Prevc Anton, uradnik v pok, vdovec, Kranj 114;
roj. 16. jul. 1834, umrl 1. 1923.
Golob Matija, mesar, posestnik, Kranj 152; roj.
19. nov. 1863, umrl 1. 1928.
Jalen Marija, roj. Kern, žena posestnika, Huje /; roj. 30. okt. 1875, umrla 1. 1930.
Deu Marija, roj. Prevc, vdova odvetnika, Kranj 114; roj. 27. avg. 1866, umrla 1. 1931.
23. dec. 21. dec.
25. dec.
26. dec.
27. dec.
28. dec.
29. dec.
30. dec.
31. dec.
Luskovec Frančiška, žena posestnika, Premskovo 38; roj. 26. sept. 1882, umrla 1. 1927.
Markelj Marija, žena čevljarja, Kranj 173; roj, 10. avg. 1859, umrla 1. 1927.
Štern Marija, delavka, samska, Gorenje 19; roj. 18. sept. 1839, umrla 1. 1918. Debeljak Neža, roj. Rogelj, vdova posestnika, Premskovo 4; roj. 11. jan. 1856, umrla 1. 1923. Ravnik Marija, zasebnica, vdova, Kranj, Sav. predm. 45; roj. 1. sept. 1856, umrla 1. 1923.
Štirn Franc, arhivski nradnik, Kranj 171; roj. 21. sept. 1871, umrl 1. 1929.
Kerč Katarina, samska, Premskovo 13; roj. 3. maja 1864, umrla 1. 1928.
Češenj Marjeta, zasebnica, vdova, Kranj 65; roj. 7. jun. 1851, umrla I. 1930.
Jelene Katarina, zasebnica, Kranj; roj. 23. sept. 1843, umrla 1. 1931.
Nadi/ar Andrej, posestnik oženjen, Čirčiče 33; roj. 13. dec. 1854, umrl 1. 1925.
Mihelič Jernej, posestnik in gostilničar, Kranj, Kokr. predm. 39; roj. 7. sept. 1850, umrl I. 1917. Kikelj Gregor, pilar, vdovec, Kranj 26; roj. 27. febr. 1847, umrl I. 1925.
Kocbek Viktorija, roj. Dolenc, žena tovarnarja, Kranj 119; roj. 13. febr. 1882, umrla 1. 1931. Papler Jernej, železniški skladiščnik v pokoju, oženjen, posestnik, Kranj 58; roj. 25. dec. 1844. umrl 1. 1921.
Koničar Alojzij, čevljarski pomočnik, oženjen, Premskovo 15; roj. 4, jul. 1888, umrl 1. 1924. Krč Franc, posestnik, Klanec 2; roj.  1. febr. 1863, umrl 1. 1930.
80
Stran 6
KRANJSKI ZVON
Pokom Fran.
Kranjski župniki.
Župnijske dohodke in desetino je pod vikarjem Lapi-cidom imel v najemu kranjski mitničar Krištof Harrer1, ki je bil tudi dacarski pisar, v 1. 1591. do 1595. S tem se je mestni odbor dne 24. apr. 1. 1611. pogodil zaradi naprave večne luči v župni cerkvi kranjski. Takrat je Harrer zaznamovan „de Adelsbiichel".
32. Janez Tavčar2, škof ljubljanski ter obenem pravi župnik kranjski (1580.-97.), se je rodil v Štanjelu na Krasu, kakor njegova prednika Tekstor in Glušič, okrog 1. 1536. Študiral je na dunajskem vseučilišču, kjer je bil sprejet v dijaški vzgojni zavod „bursa agni" (zavod jagnjeta). Tu se je vzgojeval tudi njegov naslednik škof Tomaž Hroen in še več drugih dijakov iz slovenskih pokrajin.
Na Dunaju si je pridobil Tavčar časten naslov „učitelja prostih umetnosti" (magister artium liberalium) in neki kanonikat, od katerega je prejemal le dohodke brez kake službene obveznosti. Ko je komenski župnik Glušiš 1571. postal ljubljanski škof, je prevzel Tavčar župnijo v Komnu. Tu je pastiroval le tri leta. Leta 1574. ga je imenoval nadvojvoda Karol za mestnega župnika v Gorici in ko se je 24. dec. 1574. pri cerkvi sv. Petra v Gorici ustanovil nov naddijakonat za Slovence, je postal Tavčar tudi naddijakon.
Po Radličevi smrti je nadvojvoda Karol predlagal papežu Gregoriju XIII. Tavčarja za ljubljanskega škofa in brez ugovora je dobil potrdilo rimske stolice. V začetku avgusta 1. 1580. je bil Tavčar v Gorici slovesno posvečen v škofa. Posvetil ga je oglejski generalni vikar, kotorski škof Pavel Bizancij, v navzočnosti škofa tržaškega in kaprulenskega (Caorle). Svojo škofovsko novo mašo (prva pontifikalna) je imel dne 30. okt. v Gornjem gradu, kjer je pozneje najraje bival.
V začetku svoje vlade je imel Tavčar namen imeti stalno rezidenco3 v Ljubljani, toda slabo stanovanje škofijskega dvorca in nasprotovanje luteranskih meščanov mu je bivanje v Ljubljani kmalu zagrenilo. Le ob svečanih slovesnostih je obiskal ljubljansko stolnico, da je v njej opravil običajno škofovsko opravilo.
Nadvojvoda je bil Tavčarju že ob imenovanju za škofa naročil, da naj se potrudi z lepo spraviti odpadnike s katoliško cerkvijo. Ko so pa ti le še brezobzirnejše nastopali zoper katoličane, da jim je nadvojvoda na deželnem zboru (1580.) po vsej pravici očital javen upor zoper njega samega, tedaj se je dogovoril škof Tavčar s freizinskim in briksenškim, ki sta tudi imela svoje podložnike na Kranjskem, da bodo vsi trije vzajemno zatirali krivoverstvo. Leta 1581. je Tavčar vizitiral svoje župnije po Koroškem in Štajerskem, odpravil razvade v božji službi, odstavil nevredne duhovnike in dal potrebna navodila.
Dne 31. jan. 1581.1 je nižjeavstrijska vlada v Gradcu ukazala škofu Tavčarju in vicedomu Nikol. Bontomo, naj gresta v Kranj, skličeta mestni zbor, meščanom očitata njih nepokorščino in terjata, da se enkrat izvrši vladno povelje: „Knafel mora iz mesta in nihče ne sme na Brdo. Ako se to ne zgodi, zgube mestne pravice in dotični bodo izgnani iz dežele."
Mestnega sodnika Junaverja je vlada poklicala v Gradec, ne le odstavljen bode, marveč še drugače kaznovan'. Med tem naj pa škof in vicedom drugega pripravnega moža postavita na njegovo mesto. Mestno svetovalstvo mora Knaf-lovo hišo prodati, kamen z napisom odstraniti, denar pa njemu izročiti. Mesto mora skrbeti za osvečavo presv. R. T, zastavljena kaplanska posestva rešiti ter te in druge beneficije izročiti sposobnim katol. duhovnikom. Ako bi jih ne bilo, naj se obrnejo do škofa.
Ob istem času (1581.)''' je vizitiral avstrijski del oglejske škofije očakov generalni vikar Pavel Bizancij, kotorsiri
škof. Prehodil je Kranjsko in Koroško ter med drugim sežgal dvatisoč krivoverskih knjig.7 Slika, ki jo posnemam0 iz vizitaijskih poročil, je temna dovolj. Vizitator je našel povsod le razvaline. Toži, da je v slovenskih deželah 1 u tiranska propaganda povzročila propast cerkvene disciplin'; med duhovščino, podivjanost in versko brezbrižnost med ljudstvom. Vizitator se Čudi, da je našel toliko pohujšanja v deželi, ki je bila »nekdaj tako pobožna in sveta", osupnila ga je še posebno izprememba med duhovščino.
Po teh vizitacijah je stopila katoliška duhovščina |z defenzive v ofenzivo. Njen vzajemni nastop na celi črti je vzbudil velikanski vihar. Graški nuncij Malaspina je poročal o Tavčarjevi vnemi za katoliško stvar v Rim: „Škof ljubljan-ski8 izvršuje svoj posel z veliko gorečnostjo. One pokrajinski so pod njegovo oblastjo je spravil v tak red in položaj, da je pričakovati mnogo sadu."
Caligari imenuje Tavčarja izredno gorečega moža, »' je najboljša opora za verske, kakor tudi za vse druge stvari. Premišljeno in po določenem načrtu je uvedel one naredbe, ki so zajezile razširjanje luteranstva in pripomogle katol'' čanstvu do končne zmage. Zato je bilo očividno delo božje previdnosti, da je nadvojvoda Karol imenoval škofa Tavčarja za svojega tajnika in namestnika v Gradcu dne 24. sept. 1584". Škof je mogel zdaj vsak dan nasvetovati primerna sredstva za poživitev katol. vere in ureditev cerkvenih razmer.
Za vso slovensko javnost prevažna ustanova je bilo vseučilišče v Gradcu. Podlago mu je dal po zamisli Tavčarjevi jezuitski kolegij in z njim združena višja šola. Leta 1582. je nadvojvoda Karol odredil, da morajo dijaki iz mesj in trgov, ki so mu podložni, študirati le na graški knežji šoli. Jezuitska šola je kmalu dobila dober sloves, celo luterani so pošiljali tja svoje sinove. L. 1584. je imela ta šola že 363 učencev, skoraj polovico med njimi je bilo Slovencev.
Škof Tavčar je pospeševal tudi katoliški tisk kot i|" datno sredstvo, da se ovržejo luteranske zmote. L. 1587. je bila tiskana v Ingolstadtu precej obsežna knjige (321 str.), pod naslovom: „Der evangelische Wetterban". Ta evan-geljska veternica« navaja protislovja, ki se nahajajo v Lutro-vih spisih. Ob posameznih verskih resnicah, se navajaj0 najprej izreki Martina, ki jim pritrjujejo, zraven pa izreki, ki jih zametujejo. To knjigo je škof Tavčar z iskreno besedo priporočil. Priporočilo je v knjigi natisnjeno.10 P'sa' jelja knjige imenuje škof „učenega in gorečega katoličana in svojega predobrega prijatelja".
Škof Tavčar je imel blago srce. Vzlic hudemu naspr°' tovanju krivovernih meščanov, je bil mestu vendarle naklo-njen, četudi ni hotel ondi bivati. Leta 1586. je v Ljublja11! razsajala kuga. Vlada je pozvala mestno občino, naj takoj začne graditi lazaret, t. j. hišo za okužene. Meščani so lST kali primernega prostora, pa ga niso našli. Kar jim ponu^ škof Tavčar v ta namen škofijski svet za šentpetersko cej' kvijo, kjer stoji še danes šentpeterska vojašnica. L. ^ ' so ta zavod razširili, ko je škof Chroen odstopil11 zraven ležeči veliki vrt in njivo.
1 Kranjski župnl arhiv. — Letopis M. Si. 1870. 121. „ - Mitteilg. d hist. Ver. f. Krain 1. 1852. str. 85. Podlogar: Ro»o(" ljublj. škofije.
8 Dimitz III/ str. 141.
1 Letop. M. SI. 1870, str. 117.
" Mitteilg. d. hist. Ver. f. Krain 1867,, str. 63., št. 47.
8 Dirnitz III., 84.
' I. M. D. 1907, str, 55
8 I. M. D 1907. str. 54.-55. — Dimitz III., 99. 102.
• Valv. III. 8. knj str. 666.
10 Muzejska knjižnica 1. M D. 1907. str. 47.
10 Mitteilg. d. h. Mus. Ver. f. Krain 1899. str. 28. op. 3.
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju.
Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart,