Mednarodna organizacija učiteljstva. Vaša članka. !?dč tov. M. K.. sta me oba zanimala. le škcda da Vas moram obžalovati ker boste •delili usodo vseh idealistov. Ali res mislite. da se čuti danes duhovna potreba 00 mednarodni organizaciji. Pred več neeo 50 leti ie bilo v tem oziru pač precei drusrače. toda dandanes. ko se smatra. učiti se iezikov velfkih sosedniih narodov za anahroniizeTn (!) ali še za kai huišesra. kn se obsoia zasetono oibčevanie z drueorodniimi tovariši sodržavliani kot nepatriotsko zadiržanie iko se iači naenienip k !parti'kularizaciii in prostovolfnemu roibinzoruizTnu. ie mednarodna učiteliska oreanizacija — nemoj?oča stvar Le ozrite se malo okoli seibe in moveite mi. v 'kateriih iplasteh1 soddbnikov. ori tkzv. študiranih ali priprostib liudeh nahaiate več smisla in čuta za človečanstvo! Ako naidete stvar nardbe. pre^ščite vzroke. resmice roa ne daite iiavnosti na razipolaeo. ker io tepta. L« ipreveč siladko ie. zibati se v priietnih zmotah in nihče se ne da rad buditi fz sladkes?a sna ki ea oovzroča ceneni onium vsakdaniih a:esel. Kliub tem idealisti ne abuipavaio. temveč mirno čaka.10. kar mora priti! Nove strahote in stiske bodo silLle k preorientaciji in prevrednoteniu vseh vredinot! Krvavo Dol.ie ie (pač kai dobro zemliišče za nove boliše ideie. le dal Boj? da bi potem liuidie z aiavo in srceim priieli za žezlo. Završetek zadnie vojne nas le v tem oziru silnn raziočaral. ker so diiplomati uničiM. kar ie bilo v srcih množic dobreera dozorelo. »Dober Evropeiec ie na::iboliši patriot« ie deial ruski socioiloe Novikov. »Ko bodo vlade uooštevale le resnično intelieentnost in moralnost se bodo dale mednarodne razmiere lah'kn urediti v dobrobit vseh podložnikov ...« V katero smer na se pomika Evropa danes vobče?? 2alibo>ff da Damet šele po nesreči pride! Še nekaj! Kjdor hoče človeštvu v resnici dobro. mu mora nuditi 1-? naiboiiša sredstva za kultunni napredek. V tem oziru pač Esperanto ne ipredstavlia take?a sredstva. Espo ie izuim zdravnika Zamenhofa. ki ie sam hotel leta 1894. in leta 1906. svoio iznajdibo izoopoliniti. pa so mu odsvetovali 'Dropaeatoriiii in zaloižniki estoerantsklli kniie. Na ta načiln ostal ie Esdo nerazv t otrok in se tudi izraža ino otro&ko! Vse kai druzeea pa ie Ido adi Dapravlieni Espo plod večletneea zinanstveneara I raz(iskavan.ia 8n izbirania priznaniih veščakov! Ido ima tudi že nekai koristne literature in mednarod'no pedaeoško miiio. na katero ie »Učit. Tov.«. že decembra 1922. 1. opozoril. Teea iezika se 1ah!ko vsakdo sam bre/ druei^ kurzov in v ikratkem času nauči. Kdor zna latinski ali šp bolie 'kak romanski iezik. razutne ea že nrvi dan. PripamLnjam. da je bil Ido spreiet od ddeeaciie za uvedbo medmarodneea iezika in n e Espo. kakor ie pred kratkim netai esoerantist 'DO časopisiu mistificiral slov. iavnost. .]. Kovačič.