Politični ogled. Avstrijske dežele. Nj. veluaaatvo svitli cesar je prišel v torek, dae 2. aprila,"za aekaj dai aa Daaaj, potem pa se vrae ae za čaa v Pešto. — V drž. zboru so proračua aaučaega miaiateratva že vendarle vzprejeli. Govorili so veliko gg. poalaaci a spremeaili niso proračuaa v aičem. Slov. poslaaci so dobro zavračali aapadaaje liberalcev, izlaati krepko pa ae prof. Suklje ia kaa. Klua. Sedaj se razpravlja že proračua miaisteratva za drž. fiaaace. Seja trpi sedaj od 10. ure dopoludae tje do 4. popoludae ia to za tega voljo, da imajo liberalci čaaa za avoje dolge govore, ai pa že več lepo, tako dolgi so le-teh, človek bi skorej rekel, jeziki. — Grof Wurmbraadt, dež. glavar v Gradci, ima areco, kajti oa je ob eaem dež. glavar ia drž. poslaaec. V teh alužbah prisluži si že za sol — ia grofu je še povrhu ai treba veliko, kajti v ajegovib. govorih je ae čuti človek veliko, vsaj zadaja dva v drž. zboru ata bila precej aeslaaa. — Od Eiseaerza aa Gorajem Stajarji dela se aova železaica ia imajo pri tem delu zaslužek aajbolj delalci iz českib ia poljskih krajev. — Liberalai poalaaci za Koroško so jako medlo zagovarjali krivico, ki se dela slov. ljudstvu v ljudakih aolah, pa saj je ta krivica preočitaa ia človek se v resaici čudi, da je sploh mogoča Tu bode pač treba grofvt Taaffeju aeči aekateri gospodi v laae. — V labodaki doliai bodo letošaje jeseai velike vojaške vaje ia pravi ae, da bode tudi avitli ceaar vpričo. — V Ljubljaai odkrije ae dae 30. juaija apomeaik ,,slov. pevca", V. Vodaika, za to alovesaoat dela poaebea odbor že priprave, — Za ,,aarodai dom", ki ae postavi avoje dai v Ljubljaai, je že aad 70.000 gld. aabraaia. Nekaj je to že, toda za tak ndom" je še veliko premalo. — U6iteljsko društvo v Gorici je skleailo, da se ae meša v vprašaajegledč verske aole, češ, da aima uzroka za to.To je v resuici pametao! — Zgodoviaaki spomeaik v Trstu se jako hvali ter je aeki prav lepo delo. — Delalako podporao druatvo v Trstu ima 1164 udov iu 19.240 gold. premožeaja. Odbor je v rokah slov. mož. — V ogerakem drž. zboru je sedaj pri kraji besedičeaje ia rovaaje o aovi vojaški poatavi. No Tiaza si lehko sedaj oddahae. Mož je veliko trpel, aajbolj za to, ker je bil mehek, skorej kakor vosek proti avojim rojakom, priataim Madjarom. — Nekaj madjarskih mož je bilo uue dai pri starem Kossuthu v Turiau. Starec je boleu in ,,čuti, da ga vabi v grob" ter aoče domov, meada zato ae, ker mu aibče ae poaudi — madjarake kroae. — V Krakovem so odprli velikanako poslopje c. kr. pošte. Dobro je, če človek ae pozaa zavisti. Vunanje države. Sv. Očeta v Rimu prosite dve državi v Ameriki, Bolivia ia Uruquay razsodbe, ker jima bodi aavskriž pri iaejah. To je pač bolje, kakor pa vojaka!—Vltaliji uiso zadovoljai o tem, kar jim poauja Crispi iu ajegovi tovariši, češ, da je aajveckrat le ,,kamea mesto kruha." Izlasti to jim ai več po volji, da miaister zmerom Bščiplje" kat. cerkev a drugje ae kaže mož nikjer, kaj kje premore. Tak je liberalizem, kjer koli ae prikaže, ajegovo delovaaje ae seže dalje, kakor okoli cerkve. — Miaisterstvo Tirard dela aa to, da spravi geaerala Boulaagerja pod ključ; sedaj ima že pravico, da ga deae aa tožnjo klop, ali ae upa ai še tega. Kaj pač, ko bi ga pri sodaiji ae obsodili? Tedaj bi prišel pa geaeral še le prav aa vrh ia ta misel dela strah pri gospodi, ki ima krmilo fraacoske republike v rokab. Geaeral pa jih v tem še kliče ,,aa korajžo", češ, da ae nič ae boji sodaije. — V Aaglijo pride te spomladi aemški cesar Viljem II, da obišče še svojo babico, kraljico Viktorijo. Pot je ceaarju že pripravljal Biamarckov atarši 6ia, grof Herbert ia pravi se, da je upaaja za to, da pristopi Aaglija k nzvezi miru." — Ako umrje Hollaadski kralj, ki že leži aekaj časa brez zavesti, bode zopet prepira dovolj ia sicer za voljo vojvodiae Luxeuburske. Po volji bode to pač aemškemu kaacelarju. kaezu Bismarcku, saj že mož težko čaka, da pade le-to ,,zrelo jabelko" aa tla Nemčije. — Iz Nemčije mora vaak, kdor ai pristea Nemec ia godi se izlaati Poljakoai aa Pozaaajskem hudo ter jib gosposka le riva a posestev, da jib potem dobč Nemci vroke. Vsled tega pa pomaajkuje oadi že delalcev ia so Ijudje laui, poaebao v jesea že prav čutili to pomaajkaaje. — Kdor hoi-e, lebko se aedaj prepričuje, da ruski car v reaaici ae misli na vojsko, aajmaaj za voljo Bolgarije. — Zeleznico dela Rusija od Moakve skozi aižje dele Sibirije naprej do reke Amur, ki se izliva v Tibo morje. Ta železuica pelje tedaj skozi Ruaijo, kar je je v Evropi, skozi Azijo tje do morja. Take pač ne premore uobeaa druga država vee. — Bolgaraki kaez, priac Koburg, se je zopet sprijazail s svojim miaiatrom Stambulovom ali to mu malo pomaga, ako se drži Stambulov tudi poalej aamo svoje volje. — Prejšaji srbski kralj, Milaa Obrenovic. se je podal preko Bolgarije v Carjigrad ia ga je oadi turški sultaa vzprejel v gostje. Od oadot pojde pa Milau v Jeruzalem. Za kraljico Natalijo pa pride meada veadar le čas, da se vrae v Srbijo, vsaj aekaj časa sem se sliši, da ji aova vlada, izlasti Tavaaaovic, ai veo v tem aa poti. V Belemgradu je dobilo avstrijsko poslauištvo aovo kat. kapelo. — Nekaterim ljudem se dozdeva, da je Čraogorski kaez preveč prijazao odgovoril Srbom, ko so mu nazaaaili alovo kralja Milaaa. No ali bi pa jim aaj bil dal brco ? — Na morji ob vzbodai Afriki pri Samojskih otokih je bila v daeh 16.—19. marcija strašfla burja ia je troje aemškib ia troje aBglijakib velicib ladij pogrezaila v morje. Veliko vojakov je vtoailo ia škode ima samo Nemčija blizu 4 milj. mark. Na morji je aevarao življeaje.