_ Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 GLAS NARODA H a w Listisloverislčih idelavcev yAmeriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. BG 30 a I TELEFON: CORTLANDT 2876. ■ 1 ■ 1 Entered aa Second Class Matter, September H, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287«. NO. 140. — ŠTEV. *14n. NEW YORK, SATURDAY. JUNE 14, 1924. — SOBOTA, 14 JUNIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. NOMINACIJA COOUOBA IN DAWESA Republikanska narodna konvencija v Clevelandu je pri prvem glasovanju nominirala Coolidge-a in Dawes-a predsedniškim, oziroma podpredsedniškim kandidatom. — Hoover je bil zadnji tekmec Dawes& pred glasovanjem. — Zavrnitev Kenyona je razburila zapad. Dawes je prežet z bankirskimi nazori in vojaškimi idejami. ITALIJAN JE ŠEL ... SOLZNIH OČI V SMRT Albert Mastrotta je šel na električni stol j oka je. — Bil je obsojen na smrt, ker je ubil strica. Marietta, <)., 13. junija. — Brigadni general Charles <«. Dawes .j<* včeraj zvečer sprejel republikansko nominacijo za mesto podpredsednika. ".Jaz sprejmem nominacijo republikanske stranke za mesto podpredsednika." je rekel v formalnem ugotovilu, ko ga je Asoeiated Press informirala o nominaciji. ''Glo-boko znani ceniti čast." • Cleveland, <)., 13. junija. — Coolidge in Dawes je ti7 tet. s katerim l>o šla republikanska stranka pred volilee ysled izida konvencije, ki je bila odgodena včeraj ponoči. Nominacija Coolidge-a je bila zavržena pri prvem glasovanju. Predsednik je dobil 105(3 glasov. 34 glasov je bilo oddanih za La Folleta in deset za Jplinsona. Brigadni general Dawes je dobil nominacijo za podpredsednika vsled najbolj čudne kombinacije okoliščin, kar se jih j«' kedaj pojavilo na kaki konvenciji. Prejšnji governer Lowden, ki je bil nominiran kljub ponovnim izjavam, da ne dovoli, da bi bilo njegovo ime predloženo konvenciji, je odločno odklonil čast. Managerji ('oolidge-a so nato po paničnem intervalu sklenili spraviti na površje Herberta Hoover-ja. Konvencija, ki je bila jezna na vse, na vmešavanja stare garde in odklonitev Lowdena, se je obrnila na Dawesa v glavnem radi tega, ker je administracija želela llooverja. Dejanski je predsednik prav tako zadovoljen z Dawe-som kot }>i bil s svojim trgovinskih tajnikom. Če bi Butler mislil, da lahko zmaga z Dawesom, tem proklinjajočim bankirjem in vojakom, bi bil Dawes najbrž njegov kandidat na prvem mestu, a v pričetku konvencije so navajali, vse mogoče stvari, govoreče proti Dawesu, in le potreba nepotrebne izbire je izločila! obstoječe 'pomisleke proti Dawesu. Ljudje, ki so v tesnem stiku s predsednikom, so vznemirjeni glede tega, kako bo delavstvo sprejelo Dawesa, ki je seveda prežet z bankirskimi nazori tčr vojaškimi idejami. To pa ne pride koncem konca toliko vpoštev vspričo večjega dobička, obstoječega v tem, da se je stranka izmotala iz velike godlje, v katero jo je pahnilo amatersko vodstvo. Dogodki pred nominiranjeni Dawesa so bili skrajno dramatični. Na dnevnem redu je bilo le podpredsedništvo, torej zadeva, katero se ponavadi reši v naglici, potem ko je že večina delegatov odpotovala domov, a v tem slučaju je bilo zapaziti zanimanje in trpkost kot jo je celo malo-kedaj opaziti v bojih za predsedništvo samo. Potem ko je bil predsednik Coolidge z lahkoto nominiran pri prvem glasovanju, kajti le Wisconsin je vztrajal proti njemu, se je pričel boj za drugo mesto. Prejšni governer Frank Lowden iz Illinoisa je pri dobil zase večino delegatov, kljub ponovim prejšnim izjavam. da ne bo pod nobenim pogojem sprejela tega mesta. Tudi v tem slučaju ni hotel sprejeti nominacije in po odmoru dveh ur, tekom katerih se je brzojavilo na vse strani dežele, je bila konvencija zopet otvorjena ter je nominrala brigadnega generala Charles Dawesa. Tekom odmora, ki je trajal do devetih, je prišlo od voditeljev sporočilo, da moVa biti ali Hoover ali pa Dawes. "Ne more biti Dawes. Biti mora Hoover," je rekel William Butler, kampanjski manager Coolidge-a senatorju Reedu jz Pennslvvanije. "To ni mogoče. Mora biti Dawes," je odvrnil senator, in v njegovem stališču ga je podpiralo osem in sederiideset glasov iz njegove države. Izločen je llooverja ter imenovanje Dawesa ni bilo nič drugega kot reakcija proti strogi vladi Coolidgevih voditeljev. Sing, Sing, 13. junija. — Albert Mastrotta. star ! anišču. ki je od- LEOPOLD IN LOEB STA POVSEM BREZSKRBNA Obramba obeh morilcev malega Franksa se bo opirala na dve točki, na "moralno blaznost" in pomanjkljive žleze. DOUMERGUE NOVI Program ali platforma republikanske stranke, kot je bila sprejeta v Clevelandu, je skrajno razočarljiva za organizirano delavstvo. — Platforma se ne briga zal p1"1« na pozorišče nesreče, zahtevo delavcev, naj se odpravi železniški delavski Ko so P™*1' Ponaša* i ranjene svet. — Ameriška Delavska federacija je poslaila in 7Tirfve n'a bolniško ladjo, se i, na konvencijo svoj načrt, obstoječ i* dvanajstih druga močna eksplozi- v I ja, ko se je sprožil neki 14-colm top. Kroglja iz topa je za la.^ zgrešila obrežni parnik "Vale na vožji v Slan Franeisco ter iziri nila brez škode v morje. Eksplozija se je pripetila tekom streljanja na tarče, in soglasno 7. Ker so bile njegove važne zahteve delavstva zanikane ali pa popolnoma ignorirane. bo našlo organizirano delo v elevelandski platformi le malo stvari, katere bi moglo pohvaliti, a dosti stvari, katere lahko odločno pograja. V kolikor pride vpoštev organizirano delo in neorga-| izpovedjo nekega častnika, je 1»11 nizirano, za katero mora govoriti organizirano gibanje, — vzrok eksplozije, da se je 14-coini bo treba povečati pritisk za ugodno vpoštevanje zahtev toP prepozno sprožil, vsled česar organiziranega dela na demokratični narodni konvenciji,I> *Inil ^»J von i>lampn tcr /a ki se bo sestala v New Yorku dne 24. junija ter pospešiti gibanje (za tretjo stranko, kar bo mogoče našlo izraza na konferenci železniških in drugih delavcev, ki se bo vršila v Clevelandu dne 4. julija. Železniški skupini, zastopani v Ameriški Delavski Federaciji in Big Four bratovščinah, torej nekako dvem mi-nnrncrnilll/ ranim ir delavcem, ki so pripravljeni večinoma storiti to.lko morje ker se je bilo bati, da PREDSEDNIK FRANulJE'kar bi predlagal La Folette, mora biti republikanska plat-he bo za vršila nadaljna eksplozi- ll,,° a ' " forma prav posebno odurna. I ia- k('r se > nahajal v trot jem Na elevelandsko konvencijo je poslala Ameriška De- toPu še nab".i- avska Federacija platformo, obstoječo iz dvanajstih točk,« Drednot "M^ianpp. je bd | (žpa 1 zalogo eksplozivnih snovi, nahajajočo se v stolpu. Pojrinibi je posadka stolpa in pni os* tega se več članov posadke, ki so sr» ^nahajali v gorenjih prostorih. Drednnt 'Mississippi* je ob si>ta-rega- lioherta KraJiksa. To jc bilo razvidno danes, ko je pričel štab narodno znanih du-šeslovcev in zdravnikov, katere je najela obramba, preiskovati in opazovati oba mlada milijonarja v njih celicah. Seri I" lloi'i'man jc pripravljen nuditi jim toliko časa kot ga hočejo in vse ugodno, sti. Nadaljni odvetnik, ki je izurjen v oibraanbah. pri katerih [iri-de vpoštev blaznost, je oddan obrambnemu štabu, ki ima ua ra/.. poiago t-oliko ^lenarja. kot ga lio-če. T;l odvetnik, ki bo "molčeč, partner" Clarence IJarmwa, glavnega zogovornika in Benjamina Bachracha, izvrstnega pozuavalea postav, je baje Izjavil. d;i lahko reši oba dt-čka vislif. l\clvt'l ,j<- baje tudi. da trpita oba mladiča na "moralnem mrtvilu" in v podporo te svoje trditve je pripravljen navesti veliko število uličnih slučajev. Ime tega odvetnika ni !> -lo objavljeno. Leopold in Loeb se ze pri. vadila življenju v ječi ter sta vdana v svojo usodo. Aktivno se udeležujeta zabav drugih jetnikov. Prav nič nista bila vznemirjena, ko sta sprejela številne karte, ko jih nekatere kažejo kaznilnico v Jolietu. Preprieafia sla baje. da1 ii" bo odvetnikom prisebno težko po lati ju v umobolnico ali v državno po-boljševalnico v Chester. Kakor-, iz krempljev sodišča, upata, da bo mogo.'-.- }/-poslovati pomiloščenje pri governer ju. ARGENTINA JE PLAČALA SVOJO PRISTOJBINO LIGI. Pittsburgh, Pa. 13. junija. —; 62-letni John Tot h je ustrelil danes. svojo 47-letno gospodinjo Julijo Dr o sky, pri kateri je stanoval petnajst let. Gospodinja je hotela, hišo prodati, s čemur pe on nI hii zadovoljen. Kakorhitro je obesil«, nad vrata tablo,' da jc aj, jo je uetreliL ■ ■ ■ Ženeva, Švica, 11. junija. Liga narodov je dobila od argentinske vlade dva milijona in pol ... ,. „ „ . . , . . . , rr, . , . .švicarskih frankov kot prispevek stave, ki je uveljavila zelezniski delavski svet. lo .je trajna I zaf|njjh p^ jet zahteva vseh železniških unij in bratovščin in podpirajo jo tudi vse organizacije drugih strok. Odgovor na to zahtevo se je glasil odločno negativno. "Interesi javnosti." pravi republikanska jrtatfonna glede te točke, — zahtevajo vzdržan je nepristranskega-tri-bunala, ki lahko v slučaju potrebe uvede preiskavo dej stev ter objavi svoje sklepe. To je bistveno kot temelj za ljudsko sodbo. Glede priseljevanja proslavlja platforma obstoječo po stavo, ne da bi zavzela kako stališče glede nadaljnih o mejevanj. Glede dela otrok proslavlja akcijo kongresa, ki je sprejel resolucijo proti delu otrok ter jo predložil posameznim državam v odobren je. Glede pomoči za poljedelstvo se izraža platforma odobravalno. Glede zahteve, tikajoče se vstopa v Ligo narodov ali svetovno razsodišče je republikanska platforma zopet negativna, ker se direktno izraža proti Ligi narodov, za katero se je Ameriška Delavska Federacija ponovno izrekla. Glede svetovnega razsodišča odobrava Trajno sodišče mednarodne pravice. Če vzamemo točko za točko, vidipio, da ne dobi delo ničesar važnega^ za kar je prosilo in da se je prav posebno odklonilo eno stvar, katero si organizirano delo želi nad vsemi drugimi v sedanjem času, namreč odpravo železniškega delavskega sveta. Še največ se je navidez doseglo v zadevi dela otrok. "Resolucija ^kongresa je dovršeno dejstvo in edina pomoč, katero se je nudilo tej zadevi v Clevelandu, je bil poziv na posamezne države, naj odobre predlagani amendment,-ki se obrača proti delu in izkoriščanju otrok , EKSPEDICIJA IŠČE OKOSTJE PRVEGA ČLOVEKA. San Francisco, ( nI.. 11. jnnija. Dr. Hov Chapman Andrew.-;, ki je našel v < r - • I ► i pn'avi v Mongoliji dinozavrova j ijca. o katerih trdi. tla o stara nad 10.000.00u let. pravi, da bo nadaljeval s svojimi preiskavami ter -knšal dobiti okostja prvega človeka, ' ; je živel na svetn. Ekspedicijo vzdržuje nevvor-ški naravoslovni muzej. DENARNA IZPLAČILA JV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes io naše cene slertače: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. = $13.00 2000 Din. = $25.80 5000 Din. — $64.00 Pri »»»irmTiiih, bi znašajo manj kot en tisoč dinarjev ralonamo posebej 18 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod", IT A TJ J A JN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.80 300 lir..........$14.40 500 lir..........$23.50 1000 lir..........$46.00 Pipi naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov s* poštnino in droge stroške. Baz pošilja na zadnje pošto in Izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji In Zadru. Za pofflljatve, ki presegajo PETTISOČ DINAKJEV ali pa DVATIMOO LIR dovoljujemo po mogočnosti Se pofseben dopust. Tredaooft Dinarjem In liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In aeprt-Mtovano; iz tega razlega nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM $ASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil ▼ amer. dolar jih. glejte poseben oglas v tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all pa New York Bmah Draft. FRANK SAKSER STATE BANS K2 Oortlaadt Street, Hew York, N. T. ®eL Oortlandt 4897. Jadiantke ________________ _L _■*- - t - _ 'ALAS NARODA 1 f JUNTJA 1iH»»M*» *N u|h of Manhattan« NM Varft M. V. •M L A • IV« NARODA* ■vary Pay I»w»t lunMy »M ■•H^aya. ALI STE KDAJ FRHSKUSILI Severa's Esko MAZILO ZOPER SRBEČICO? Cm« 60 cantn V LEKARNAH VSEPOVSOD. W. F. SEVERA CO. CS>AR RAPIDS, IOWA Mm a*M MM NIJ« m mmmm M n Amerike - ------- Z« New Yerli mm MM MM M Za pot lata ....»»..^..w ■ i— — »TJB n n—i >1 IMI Za Inozemstva m aMa Mi Za M l«U •ubeeHptlen Yearly M.oa en A|i eainent. "•t« NarMi' ixftaJa vukl dan Izvzcmil nedelj 1« |W«Mlk«v. »■M* M«a »rfldM Mi H ■«a»7 On 1» eebenoetl ee m r4er. Pri spremenM prtoMuJejo. Danar at] aa kraja aarotelkor. proaMao. im MM1H* unam, «» kltrefe najdeaea aaaleral "•LAt NARODA" ■•milh if Manhatttan, I ▼eieahonai eertlandt W« COOLIDGE IN DAWES Calvin Coolidge, ki je vzrastel v puritanski okolici, je dobil kot tovariša na tiketu slikovitega moža z Zapada, generala Dawesa. Resnica je, da je moral priti na vrsto mož iz zapadnih držav, kajti predsednik prihaja z Iztoka, a republikanska narodna konvencija bi bila lahko izbrala moža z manj izrazitimi značajnimi potezami. V vodilnih člankih, objavljenih v neodvisnem časopisju glede kandidature Coolidge-a, se je v prvi vrsti o-pozarjalo na nasprotja, ki so se pojavila med njim in njegovo stranko v kongresu. Kot znano, je bil predsednik glede vprašanj bonusa in priseljevanja odločno drugega mnenja kot pretežna večina kongresa, n^ le pretežna večina republikanske stranke. Tudi med demokrati sta dve tretini glasovali tako za bonus kot za priseljeniško predlogo. Vsled tega je bilo težko uvideti, kako bi mogla ta vprašanja igrati kako vlogo v kampanji. Ta boj s kongresom ne bo škodoval predsedniku, prav kot ni zmanjša) predsednikovega ugleda boj Clevelanda s .svojo stranko v kongresu od leta 1892 do leta 1896, ko je vodil David Ji. Hill v senatu najostrejši boj proti predsedniku < 'Icvejandu. Razlike v mnenju, ki obstajajo med predsednikom ( oolidgom ter številnimi voditelji stranke, precej obremenjujejo republikanske kampanje, kar velja v isti meri glede pet rolejskega škandala ter par drugih javnih zadev, o katerih se je razpravljalo v zadnjem času. Vsled tega je tudi razumljivo, da se je posvečalo tako v nominacijskih govorih kot v platformi stranke dosti pozornosti zunanji politiki, in prav nič bi se ne čudili, če bi tekom kampanje republikanci skušali potisniti zunanjo politiko popolnoma v ospredje, nakar bi ostala domača politika v ozadju. Značilno je, kako previdno se izraža neodvisno časopisje glede kandidature predsednika Coolidge-a. Tz komentarjev tega časopisja je razvidno, da si hoče ohraniti odprta stranska vratica ter skočiti predsedniku na pomoč v slučaju, da bi napravili demokratje kako neumnost. i . Ti se drže prislovice: "Govor enega človeka ni govor nobenega človeka. 4'Treba je čuti oba!" To stališče je prednostno v več kot enem oziru, in ljudje, ki smatrajo svoje državljanske dolžnosti za resno stvar, ga bodo znali ceniti. Novice iz Slovenije. Dve nesreči na Blejskem jezeru. D v« teaki nesreči sta se zsrodili v no ile t jo 25. maja popoldne na Blejskem jezeru in le posebni sreči je pripisovati, sta zahtevali .samo eno žrtev. V nekem čolnu so ■se v-tzih 4 dijaki in 4 dijakinje državne trgovske šole v Zagrebu, ki so napravili izlet na Bled. Eden •zmed dijakov, ki je bil v plavalnih hlačah, je lic tel skočiti v vodo in najiilobokejšem rnes'.u. V trenutku. ko je hotel odskočiti. ga je m-Ua dijakinja prijela za no-ge. Coin se je nagnil in vsled teca prevrnil. V bližini so veslali po je* i*^rn mariborski trgovri Šoštarie, Weixl, Osel, Murko. Jančič, No-'takoj na kraj nesreče nekaj moz, vnk, Zidanšek. Barta in Starkel.'ki so pričeli z iskanjem- trupla, ki so se udeležili občnega zbora Njihov trud na bil zam:iu. Vo- njem je Vidmar oddaljil in šel oh strugi navzgor, Oražen pa je li-.ti-l takrat preplavati Ijubljan-čino strugo z leve«ra brega proti d t sn i plati. V sredi ga je pa naenkrat zajel močan tok in ga vrgel pr ti tako/vani :"špici" ob (Jrnberjevoni prekopu. Vsled stra-i.u ga je trenutne bržkone zgrabil tudi krč. tako da ni zae.iogel najti odpora proti toku. Mimoidoči pasanti ^o opazili, da je i:e-kdo izginil pod gltidino in da se ni vee prikazal nud vodo. Obve-Ii se. o .i.i:rod!:a takoj policijsko stražnic-«, ki je prosila za pomoč i om1m> posta jo. Ta je odposlala D opisi. Cleveland Collinwocd, Ohio. (Cenjeni gospod urednik, fiaš dopis ne bo motovilil v kakih političnih *:abižah ki so se zadnji «"-ns pričele zbirat! v naši naselbini. Na kratko hočemo obravnavati <"?Io zadevo, l;i se tiče ua^ega dopis«. i Naša mladinska godba nam je mz'ianila, d1 bo obdržavala zf>pet sv«j 'bieajiri piknik v nedeljo 22. junija na že znanih prostorih pri Ilel.arjii Da ust rečemo naši mlati. ni, boni« obiskali njih piknik ]•«•> trotovo polnftšievilno. Kajti nn-a Mladinca godba misl« atvo-rrt> tečaj /a nove godbenike, ki na.; bi se učil;, ne samo na pihala, temveč tudi na strune. Seveda za lo ne potrebuje samo alt jii"?ev. aqxpuk Nabava go- dal in drugega mr.Vrijala bo stala pr«_-et j denarja. Istotak j u i.telj ni zastonj. Toda ake se naši rojaki -zavzrMoejo, se bo tudi t«> uresniči-1", da n Jir. ne bo treba prositi tuje peino£;, ki ue inore popolnoma odgovarjali na>iiu razmeram. T' rej r.a dan piknika nače mla-d.nske gndho vse na plan! Program pravijo, da bo jako zanimiv. Mis-limo, da .ne bo Slovenca v Col-linwv.odu. ki bi ne podpiral tega koraka naS'h klarinetarjev. . . A. P. Zveze trgovskih greinijcv. K g so '■pazili težko nesrečo sosedov, so s svojim čolnarjem Jakob Knaf-tičem takoj prihiteli na kraj nezgode in rešili vseh osem oseb. štiri dijakinje, ki so bile oblečene, bile že popolnoma nezavestne. Vse ponesrečence so prenesli reslte'ji v hctel "Triglav", kjer so dobili zdravniško pomoč. Vsi so s kmalu opomogli, le eno je prijel srčni krč, pozneje pa je zdravnik ugotovil še pljučnico. — Mariborčani so Ee pozneje zopet v»nili n« jezero. Ko so prispeli in kako v sredino, so zopet zaslišali kliee na pomoč in opazili pre-cbrnjen čoln. Ko pa so bili preveč oddaljeni, niso mogli takoj na pomoč. Prihiteli pa so zato drujr čolni, med prvimi čoln mariborskega trgovca Berdujsa, s katerim je bil tudi Tome iz Moravč. Potegnila sta iz vode nezavestno dekle, dočim so drugi rešili neko žensko .11 nekega podnarednika. Petnajstletni Frane Grile iz Lesc, l:i je bil tudi v ponesrečenem čolnu. pa je utonil. — Obe nesreči je pripisovati samo skrajni neprevidnosti. V zadnjem slučaju so osebe, ki so se nahajale v čolnu, čoln tako močno gugale, da je zajel vodo in se prevrnil. Srečn v nesreči. V nedeljo 25. maja zjutraj bi se bila v Karmelu na Dcleujsk^n skoiaj zgodila strašna nesreča. Avt« nobilu, v katerem se je vozil inž Cervinka s soprogo in več o-truki, je na cestnem ovinku, kjer se nahaja železniški prelaz, prišel nasproti Vlak. Lokomotiva je t.i<-čila v avtomobil in prevrnila. Ccrvinko z otroki in ženo ie vrglo iz avtomobila tako srečno, da se pri padcu ni nihče poškodoval. Avtomobil j« bil zdrobljen. Žrtev Ljubljanice. Kopališka sezona sicer še ni pričela, vendar pa že imamo zaznamovati prvo žrtev. Zahtevala j* je Ljubljanica, katere valovi so pogoltnili v nedelje 25 maja JOletnega čistilca oken Fr. O razna. zaposlenega pri tvrdki Trope-čar na Mestnem trsu v Ljubljani. Mladenič se je odšel takoj po kosilu v družbi svojega tovariša Iv. Vidmarja kopat v Ljubljanico ob Trnovskem pristanu. Med kopa- pa je da je namreč, medtem i:e odnesla nesrečneža dobrih C>0 metrov na-prej. Tamkaj ga je našel šele pozne. popoldne upokojeni železničar Ivan Grilc. Iskal je truplo v vedi z železnim kavljem na drogu, ki se je zadri v utopljenčevo stegno, nakar ga je prtogn.l iz vode. Xa lice mesta je prišla nato komisija 7. zdravnikom dr. Avramovičcm in policijskim uradnikom, nakar je bilo truplo po pregledu prepeljano v mrtvašnico k sv. Krištofu. l'okoj?*ik je bil do>na iz Stranske vasi, občina Sv. Gregor pri Velikih Laščah. Mladenič je bil jako marljiv in inteligenten. Avtomobilska nesreča. V petek 2-». maja zvečer se je zgodila na državni cesti pri Zgf r. Pclskavi velika nesreča. Jiado Hribar od firme Jugo-avto iz Ljubljane in Iv. Cameruik sta se pe'jala z motorji k dirki v Maribor. Kc sta se že od Ljubljane dalje kuhala v hitrosti, sta vozila z vt-hko naglico skozi Polskavo. Pri iiilonutrskem kamnu 120.6, kjer jc sicer neznaten ovinek državne ceste, pa je >:a vozil K. Ca mernik v drevo; vr^io ga je iz sedla in >e je nutorni bieikelj pri tem m r. čl i o poškodoval. Oa merniku se jc v>led silnega udarcu izlilo eno • ■ko. Slučajno se je pripeljal iz Konjic mimo neki avtomobilisl. ki jc odpeljal ranjenca v m ari bor? »ko bolnico. Zanimivo je. da se je na imena\aman kraju zgodila avte vozačem že tretja nesreča. Nesreča s samokresom. Janez Pader, hlapec pri posestniku Vjlfanu na Črnučah, je obiskal posestnika Ivana Podobnika. Ta mu je razkazoval star samokres, ki se je nenadoma «= proži I jc krogla, zadela Paderja v levo roko. Moril je v ljubi j. bolnieo. Republikanci so določili, da bo Coolidge kandidiral za predsednika pri prihodnjih volitvah. Ako bodo demokrati imenovali boljšega kot je Coolidge, bo njihov kandidat propadel. Sile, ki vodijo to deželo, nočejo imeti opravka s človekom, ki misli dobro in pošteno ter skuša pri prvi priliki svoje misli izpre- meniti v dejanje. ★ Iz Italije poročajo, da je neki socialistični poslanec nežna nikam izginil. Italijanski socijalistkrni po slanci. slovenski narodnjaki na Primorskem in drugi nasprotniki fašizma izginejo v Italiji. Izginejo, icar enostavno izginejo in jih ni. / ★ Če se pa kak fašist napije ter obleži v jarku, se že naslednjega dne začno pogoni po vsej Julijski Benečiji in napadi na socialistične tiskarne, češ. da so pogrešanega fašista ubili Slovenci oziroma člani socialistične stranke. ★ Rojaka sta se pogovarjala. lil prvi je vprašal drugega : — Ti. ali se boš kdaj oženil ? — Nikdar, :— se je glasil odgovor. — Zakaj pa ne? — jZato. ker bi se samo jezil. — Zakaj zi se pa jezil ? — Zato, ker bi bil ljubosumen. — Zakaj bi pa bil ljubosumen? — Zato, ker bi žena z drugimi šmirala. — In zakaj bi z drugimi šmirala? — Zato. ker hi prav imela. — In zakaj bi prav imela? — Prav bi imela, če bi se oženil. ★ Kadar se govori o cilju je treba govoriti o dveh ciljih.. Prvi cilj je tisti, po katerem hrepeniš. Drugi cilj je pa tisti, katerega dosežeš. Fant je zasačil punco v objemu drugega. Punca je rekla, da se ni objemala. SugnatatnuiiBka Ustanovljena L 1898 lKatnL 3felinnta In k or po rirana 1, 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Ollavnl odborniki i rmadnlk: »TTDOI.F FBRDAN, IIS ltf It, CMrrolaa«. H. Podpredsednik: LOt/IS BALANT, 1S0S K. CUnd St., Lurain, O. »mjnlk: JOSEPH P1SHLKR, Kly, Mino. pia«ajnlk: LOUIH CHAMPA. Box »91, Ely. Minn, frasmjwtk »®lxplačanlh smrtnim: JOHN MOVJULN, Ml »-i l>mla«k. Mima. __ Xri White Ptne, Colo. Cenjeno uredništvo. prosim vas. da bi natisnili tale dopis v list Glas Naroda. White Pine je mala gorska naselbina. 10,000 čevljev visoko nad morsko gladino. Poletu je tukaj jako prijazno. Hribi vsi zeleni od smrečja, vročine ni nohtne, prijazne sape hladijo trudne „ . , ,, , . ^ , , , 1 ..... , . Torej, dekleta ,katero veseli na delavce, ko se pripeljejo iz truda- , - , . . jolne^a dela planine, le k nam se naj oglasi, i ga ca. t Stavim, da bo enega dobila. Pe>č- Rudntk obratuje samo en, in še ]arskega ^^ tukaj nimamo> v tem dela vsega skupaj okoli 20 mož. Ruda, ki jo kopljejo tukaj, je svinc in ciak. Pred nekako dvajsetimi leti je bila to precej velika gorska naselbina. Stanovalo je v nji do 10 tisoč ljudi. Rudniki ki so obratovali s polno paro, in rudotopilni-ca je bila tukaj, v kateri so rudo topili. Zdaj pa ni več rudnikov razvem enega, pa še ta bo kmalu zaspal. Rudotopilnica je fia vsa podrta. Ne bo dolgo, ko na White PLne ne !bo več nobenega človeka. Napol pomene hiše bodo ostale kot žalosten spomin nekdanje prosper it ete. Tukaj nas je samo šest Sloven, cev, eden je ožmjen, pet nas je pa samcev, mladih fantov. ker nam kompanija ne pusti, da bi si saimi kuhali, ampak moramo hoditi na h rajno v boarding housu. To pa gotovo zato, ker se boje, da bi Mrs. Boarding Boss premalo zaslužila. Ker smo pa tukajšni fantje že siti iskanja stanovanj in hrane drugod, smo se zmenili, da se moramo oženiti. Tukaj ni deklet in zato jih bomo morali drugod iskati. Če se pa ka/tera oglasi sama, bo pa še boljše za nas. Mi tukaj v hribih, oddaljeni od vsega, smo postali kar nekako boječi. Upam pa, da ee prava pride, bo strah sam od sebe sel od nas. Saj imamo tudi mi srca, ki ljubezen poznajo. Poadrav! Mark Kuss. ' Vsa v skrbeh? Dra;ga gospodinja, pomiisli, da je delo zdravo — da nas deJo ne ubija, pač pa skrb. Skrb je rja vica. na klanji. Prepreča normal no delovanje mišic želodca in črevesja, paralizira prebavo ter dela pot okorelosti žil. Vzemite Trmerjevo G-renko Vino! To zdravilo spravi črevesje k normalnemu delcAanju in s tem. da pomaga preba,vo. postame vaš dragocen zaveznik v vašem boju proti skrb L Z vsalkim dnem se boljše počutite, duh se vam bo odpočil, pojavil se bo smehljaj, in na skrb boste pozabili! To je, kar potrebujemo mi vsi — veselo razpoloženje napram našemu de lu. Če se zavedate portrebe tega veselja in pijete Trmerjevo Grenko Vino, se bodo poslovili dnovi skrbi. Vstavite se pri vašem lekarnarju ali prodajalcu izd r a vil VrMvnl zdravnik! m. rOB. T. GKAHIK, Ml Aaitrltu Stmt« Vlmtfc Flttaburvfc. Pa. Natfzaral o«bori -DVTON BBASNIK, Moem M« Bak«v«U W i Stre«t*, Plttaburvfa. Pa. ■OHOK MLADIC. 13S4 W. II Btrool, Cklaa«o, DL RANK BK&ABXC. 4IU JTaaklnstom StrMt. DamvaC, Pmtai »aaor. UONAID BLABODNTK, Bom «S». Sr. MImM. GREGOR J. PO RENT A, >10 Btevonaom Bid*.. PayaU«». I FKAME BO RICH. Ml 7 It Clair Ara., ClrralamA. flu Z4rutavalnl «ktri TAL1NTIN PTTtC, T t« lx>ndoa lUL. N. M.. ClovaUSlf PAUL.INH KRMBNC, tSS Park Str.. MllwaakM. Wia. I08IP 8TKRLK. 404 K. Mesa Arena«, Paobla, Oola. ANTON CBLJLRC. Ill Marka« Stroot. .Waakocam. UL > !" »«ii Vodnotlmo mina claalt«: "Olu »Ui^, ▼aa vtrmrt tlkajofia aa uradnih aador kakor tail Aaaaraa ma| m yoaltjajo na rlavne*a tajnika. Vso pritolbo naj aa poUlJa aa yn4* aadnlka porotnega odbora. Proftnja aa sprejemi novim UaJMT Im kotmflM avrlfiavala naj M poillja na vrkomeca njiavnlkm. Ja»o«lo-van«ka Katoliška Jednota M prtporoSa nm faaoHoramaa M Milen pristop. *^dor iell postati Clan te organizacija, naj so atlasi tajniki fcllftnjera druitva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih drnltev s« pa obrmlM nm ffL tajnika. • Noro druitvo se lahko votanori a • Clanl aU tianloam*. , 1 -X « s. u ^ • a t » r| if f - —» I ri t Iz Jugoslavije, Urcbar, ki je slačil mrtvece. 1'ivii dvema mesecema je v'Mo-'•staru v'Hercegovini umrl neki vr-kp'»se.stnik. Njegova žena. I^i pogosto prihajala 11:1 greh. je nedavno opazila, d:', j'' grob razkopali. Prijavila jc zadevo obKsti. I.i je edred;la preiskavo. Ko arob odkopa!i. ^o našli mrlvrea ]) p jlnoma oropanega. Poleg drugih šivati ji* manjkala ludi obleka. Kmalu r.a^o sc izsledil; lur.žii. ki je nc.sil obleko umrb'iaa. Izjavil da jc je kupil od neznanca. Pri kontrontneiji se je ;>a ix-kaz ii««, da je-*rble.ko pi otial gi >>-btir l/i\»vili s<» ga sodišču. Težka nesreča v Eeogradu. V eni na jiivahiiejsi'i beo'graj-^'--ih idi.', v uiici Unija Milan?i. je povo/.il m ki avtomobil državnega uradnika Vladimira liabiC-a 1'abie je bil iM-zaves.teu prepeljan v \>ol-i:Ii-o. Očividci izjavljajo, da je lla-bič l.aje v>k-i la^ne neprevidnosti prišel pod avto. Vred dvema dnowm t je prišel iz bolnice. Bb'-iibal na Živeili. V!a truplo. l/untovilo se j", di je mrtvec nisnco b vsi liii/ars'ii pomočnik Pavle (.Ir 1 mo •i«*, ki je bil dan poprej l<:i kip.snju utrnil. * Zagonetna smrt v vlaku. V Veliki Kikindi se je oil igral čud«*n in red-k slučaj. Jelena lva-mad/.ič, M K-t stara učenka tuni-kaj>:nje gimna/i.ie. se je iz nk-jlice z vljk« m vti/ila v Kikindo. Na potu. l.o je v;ak še naglo vozil, je. pogledala skozi vrata. V istem ir»nutl:u na s " se na nekem ovinku proge vrata nenadoma zaprla, tako ita j-; glava mladenke ostala ji«r minut stisnjena med vrati. P-.škedba je !>ila tako te/.ka, da je iVkli "i C"/, četrf1 ure v kupejo iz-ddiii ia Vrši se preiskava, če ni morebiti kdo ilanien -ma zitr\š'"il vrata in povzročil sinit niladenke. Regulacija mesta Splita. V splitv!-.; o'leiiiski dvorani je v zulujih dneh vršila konf«-ren-ea o regulaciji mesta Splita, za kater«, je razpistin iiiednyr»dni natečaj. V zvezi s tem natečajem j" prlš"! v Spli* tudi znani nrlii-t"kt llerinau Janseii. Konference ^o je udeležil sloviti naš arheolog m risiguor Fran Pulič. kakor tudi r."*..*::: u^led ii- strokovnjaki, ki so >• odobravanj.mu {»ozdravili izvaja1 ja odi:"ne»a arhitekta <» potrebi tega krasnega primorskega ml*ta v Dalmaciji. Slučaj kclerc v Beogradu. Kakor javljajo iz Peograda. se t-a-ukaj .širijo črne koy.'\ Pojavil pa -ri- je tudi en. sluraj kolere. Na k- !"i i je oboleja ga. Roža, Sj li<'in-in.-i.vn, k.i j»» bila prepeljana v bol« kuž'1 jlezui. dan<*? ter odn«9nte steklenico do- eitai te tri vrsrticc!, (bo zaislužj nvov t ' j Henrjr Fo«rd deset dolarjev. (Advertisement) Spomladna potovanja v domovino. Znano je,,da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani. Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v etanu, Vas dobro posluziti. Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St, ~ New York, N. 7, GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE GLAS NARODA 14 JUNIJA 1924 Pod krivo jelko. Spisal Peter . (Povest ix časov rokovnjačev na Kranjskem.) o (Nadaljevanje.) "Za milostno sodbo prosimo, gospod komisar, ker kmetje potrebujejo fantov pri delu," se oglasi naposled oče župan. "Tako se govori, oče iupan! Vaša beseda bo že kaj izdala, ker je primerna," reče še Pajk. "Fanta-line odpeljite v Kranj, bom že videl, koliko je kateri vreden." Fantje so odkorakali po cesti, uklenjeni na rokah, briei so jih spremljali. Le Mutca je položil župan na legnarje in ga odpeljal proti Kranju. Palice so mu prerešetale hrbet, da ga je moral zdravnik pregledati. Matere so si brisale solze, možje pa so se oddahnili, ko je komisar izpred župnišča pognal svoje konje proti črnemu Kranju.— Celo otroci niso pozabili skrivno;4tiiega Pajkovega prsta in županov Peterček je klical na dvorišču drugim otrokom: "Pojdimo se igrat Pajka!" VII. Odločni nastop kranjskega komisarja je vzbudil nevoljo, pa tudi veselje. Dobri, pošteni ljudje so o-dobravali strogost gosposke, in kmalu so se duhovi ločili. Izprideni fantje so hodili ostriženi po vasi, kar je bila tiste čase velika sramota. Pajk je dal vsakega do golega ostriči, kateri je prišel v njego-ve roke. Paliea je pela in Pajkov prst je prešel v pregovor. Tako pa so se pravi rokovnjači zmerom bolj ločili od drugih, ker so pošteni kmetje dobili pogum in niso hoteli več dajati potulie. Rokomav-harji so le še po posameznih bajtah prejemali za_ slombo. tako pa so se vedno bolj umikali ljudem in vasem. Poleti se je še živelo, ali zima je bila huda po gozdih. Plašarska. moč je ginevala, bogastvo je prehajalo v pomanjkanje in celo Veliki Groga je ubožal. Udn; bora! s svojimi raztegnjenimi in skritimi koti .]«* b:i tdino pribežališč » starih 5tok!;a''arjev. Tu jc še \ln<1*! harambaša z £el «7no roko. ali disciplina se je rut/'a in število pii.rif»;»* se je manjšalo od dne do «*nc. Velki Groga je le še -nkrat zbral svojo četo. H:li so mrzli adventni dnevi Ognji so plapolali v Pet::čevem dolu in strašni obrazi starih rokovnjačev so se svitali v ognjenem plamenu. Molče so sedele oblastne rokomavharice okrog ognjev in pristavljale čine piskre. Otroci so greli svoje premrle ude ob žrjav'e; in lačni čakali na skuhane porcije. Veliki Groga ni več r«-žljal z žoltimi cekini ob pasu, grbasta harambašici je nosila posmoljeno o-bleko Hči starega harambaše je še zmerom kazala svoja mlada lica in živahno kretanje života, Tacman je ropotal po svoje in Polonjek je poinežika. In Tacman začne takoj zbirati svoje junake. Travnov Janez in že njegovi stari oproda, Mejačev Stefan in Koblar se mu pridružita, tudi'Kozjek je za Tacmanovo komando. Likozarjev, Zakoparjev in Malešev iz Zg. Dupelj so bili vsi dobri pivci in so vedeli, da se jim bo dobro godilo v kleti kokrškega župnika. Le Matevž Medved iz Križev je bil, ki si ga je Veliki Groga zase prihranil. "Matevž, ti boš nagnal vse ženske jutri zjutraj iz Pikševe loke na Suho. Berejo naj po hišah kašo in slanino in naj ti povedo, katere gospodinje so najbolj skope. Okrog enajste ure pridemo štek-ljačarji, da popravimo, kar je bilo napačnega. Ti, Tacman, pa kar odrini, da o pravem easu prideš v Kokro. Na sveti večer, ko bodo ljudje pri pol-nočnici, se vam bo v župnišču najbolj godilo," skonča harambaša svoje ukaze. Tacman je odšel s svojo četo, tudi Medved je odgnal zvečine vse ženske v Pikševo loko v strugi zelene Kokre. Truden je bil stari Groga in oči so mu lezle skupaj, ali zaspati ni mogel. Burne misli so se mu podile po glavi in žali spomini so pretresali njegovo dušo. Kad bi bil v miru, rad bi se umaknil, pa ne more. Nove skrbi zalezujejo njegovo dušo in deset let že izroča svojo službo drugim, a le še njegov hrbet krivijo vsa bremena rokovnjaške komande. Povzdignil je moč rokovnjaštva do vrhunca, a zdaj sluti, da bo moral podpisati tudi njegov propad on sam. Četa njegova se manjša od dne do dne, najboljši kapitani so pod zemljo ali pa tiče za železnimi okni podzemeljskih ječ. Le harambaša je vselej srečno ubežal smrti in ječi, ubežal vratolomnim nevarnostim in zmagoval po svoje. "Dan se dela, pojdimo!" zakliče harambaša in iz starega obraza so švigale njegove vedno iskre oči. Četa se dvigne in se spušča iz temnili borovcev v nižavo in spet v višavo, dokler se ne pokaže zvouik sv. Ksista na ravnem polju... VIII. Rokovnjaške babnice so letale po Suhi od hiše do hiše, kakor bi bile najete. Po dve iu dve so prestopale pragove in klicale v veži: "Berem kašo, berem slanino." Spotoma so seveda vse pregledale po veži in hiši, pa tudi pod streho in v shrambah, kjer bi še kaj ostalo za moške. Proti enajsti uri pa so začeli štekljačarji hoditi po vasi. Pri županu posade hišnega, gospodarja za mizo v kotu in nikamor se ni smel geniti. Gospodinja pa je kuhala in nosila na mizo roko-mavhorn, ki so si dobro privoščili. Hruševec ni bil dovolj, tudi slivovka, ki je bila skrita! v gospodarjevi postelji, je morala na mizo. Ko postajajo plašarji in plašarice s Polonje-kom na čelu že dobre volje, začujejo hipoma žvižg Ženska v moških hlačah. V Londonu je umrl poslovodja velikega hotela, katerega je vsakdo smatral za moškega, v desnici je bil pa ženska. Sumljivo je bilo, ker ni nikdar kadila. val Jerdanovi Mini. Pomiganec in Požaganec sta se na vasi. Vsi skočijo pokonci in hite na cesto. Po- vrtila okrog Fundežkinega Tomaža, ki je igral na zamazane gosli. Travnove tri so se sukale okrog svojega očeta, Zoretovka in Grozna sta skubli pe- lonjek zgrabi svojo puško in stopa po vasi. S krvavim nožem prihaja Pomiganec tam od Ržena. V ae- zvoniku pa začne biti plat zvona. Ljudje dero vkup, rutniuo iu Mrčanova Mica je mešala žgance. Meja J po cesti pa prihajj Polonjeku naproti sam haram-cev Ztefan je sedel v družbi Likozarjevega, Zako-jbaša. Urno se je prestopal, Požaganec je skakal popa rjevega in Maleševega in dražil Kozjega, ki je leg njega in več žensk se je motalo za njim. Takoj v vojaški suknji tičal za hrastovim štorom, na katerem sta sramežljivo sedela mlada fantiča: Devs iz Stražišča in Dimež iz Zgornje Save. "Ali nista lepa fanta?" reče Devsova Katra mladi Grogovki in pokaže na svojega brata in Dimeža. "Kakor bi jih ulil iz voska!" vzklikne Mica in pogladi po licih mlada fanta okroglih lic in gostih las. "Tvoja častna^ siraža, harambaša!" vzklikne Tacman in pokaže poglavarju lepa fanta. Veliki Groga je sedel na izdolbeni skali in položil desnieo ua rame Dimežu: "Kaj si delal do zdaj, fant?" "Suinijeve kozle sera pasel in branjevkam nagajal po kranjskem trgu," se odreže Dimež. "Ali si kaj v šolo hodil "Pri odgovorih sem bil zmerom prvi, pri u-boganju zmerom zadnji, pravi moj učitelj Peter-lin." - ' "Potem si naš. Brihtnih glav nam manjka, uboga pa tisti, kdor mora. Čim več jih boš dobil, da te bodo ubogali, tem večja glava boš pri nas. Brati iu pisati znaš dobro?" "Pa tudi računati in risati." "Mieika, prinesi papirja in gosje pero! Dimež bo odslej naš pisar. Piši torej, fant, in napiši pismo do kranjskega komisarja Pajka, da naj sto zlatov položi na tiste vislice na kranjskem polju do ponedeljka, ako hoče dobiti nazaj svoj cilinder in frak. Cilindra in fraka seveda še nimamo, ali tvoja skrb je, Devs, da ti Pajku to pismo izročiš, obenem pa njegov cilinder in frak nam prineseš. Razumeš!" "Razumeb in naredim, kar si ukazal, harambaša," odvrne Devs. "Pa sreča z vama!" reče Veliki Groga in se obrne do drugih. "Jutri gremo na Suho in v Kokro. Na Suho pojdem jaz sam, da mlinarja župana Zormana malo obiščemo. V Kokro pa pojdi ti, Tacman, da kokrškega župnike nekoliko oskubeš. Naše ' prihodnje kurjavišče bo na vogljanaki gmajni. Pri Bolcu se anidemo. On ima dosti ovac. Bolčev Aleš pa Lovre sta ttfko bolj naša." j zadaj pa so pritiskali vaščani. Farjevec je metal okleške za štekljačarji, Valjavee pa je metal debele kamene za plašaricami Zupan je v tem porabil svojo prostost za mizo iu brž potegnil svojo puško iznad police. Ali tudi Groga ni zgrešil novega, oboroženega sovražnika; skokoma je za debelo jablano, iz malhe potegne rdeč robec in maha z njim proti mlinarju. Ta pozna mirovno znamenje in postavi nabasano puško na tla. V tem so se že poskrili rokovnjači in kakor bi veter potegnil, ni bilo nobenega več v vasi. Tam na vasi pa je ležal prihajač Čober s prebodenim srcem v svoji krvi... Veliki Groga je sopihal kakor kovaški meh in po trikrat je poudarjal, da ga nikdar več ne bo videla Suha. Kakor je bila trezna njegova glava, tako je tudi čutil, da je njegovo spremstvo preslabo, da odbije mnogoštevilen napad. Stegnjem je ležal na snegu ob gozdnem robu po zeleno smreko, dokler se ni umiril in izpočil. "Kaj ti je naredil Čober, da si mu kri puščal?' popraša Groga Pomiganca, ki je brisal nož v snegu Ako bi ne bil jaz njega, bi bil pa on mene, odgovarja Pomiganec hladnokrvno. "Torej silobran," razsodi Groga že hladnokrv. neje. "Odidomo na Golico k Brezarju, da se ogrejemo. Tjakaj ima priti tudi Devs s Pajkovim frakom in cilindrom. Bog vedi, če se je posrečilo fantu? "Devs je zvit, Dimež prebrisan. Devsova Katra je pa tudi pogumna. Raj je že dve babi ubila tam v 'Babjem boju* za Stražiščem," reče Pomiganec, tolažeč s tem svojo vest. Grogova hči se je veselila, da čez dolgo časa spet vidi svojo rojstno hišo na Golici. Še bolj se je razveselila, ko zagleda mladega Devsa na pragu — s Pajkovim cilindrom na glavi in oblečenega v njegov frak, katerega škrici so mu segli do pet. "O Matic, ti si pa tič! Še Dimeža boš posekal.' pozdravi harambaša Devsa, za katerim se je smejala njegova sestra Katra. V Londonu je pred kratkim umrl poslovodja znane restavracije "Astoria" Ernest Wood. Po njegovi smrti se je šele ugotovilo, da Wood ni Tiil moški temveč — ženska. Nihče ni mogel v nekoliko šibkem "možu" ki je bil nad deset let zaposlen v restavraciji, prepoznati v njem devojko. Naravno je, da je slučaj povzročil v Londonu nemalo senzacijo, s katero se tudi policija obširno bavi. Sotrudnik lista "Daily Cro-nicle" je pred dnevi obiskal lastnika "Astorie", ki mu je podal o življenju umrlega Wooda sledeče podatke: "Pred približno desetimi leti", tako je izjavil resta-vrater, "se je pri men javil mlad fant in me - prosil, da ga sprejmem v službo. Izgledal je kot študent in. ker je bil silno šibke-rasti, sem njegovo prošnjo odklonil. Končno, ko mi je pa predočil spričevalo ,s katerim je dokazal, da je bil že dve leti nameščen kot natakar v neki restavraciji, sem ga sprejel v službo. Nikdar nisem imel niti najmanjšega suma, da me je Wood s svojo moško obleko prevaril. Mladi natakar je bil zelo priden in spreten ter je glede iihteligen^e prekašal vst svoje tovariše. Že po par letili je postal plačilni natakar, pred kratkim pa je prevzel vodstvo obrata. Odkritje, da je bil Wood de-vojka, me je presenetilo. Nikdar in nikoli ni napravil kretnje, ki bi ga morda izdala in tudi v govoru je bil popolnoma mo^ki. Edino, kar bi povzročalo sum, da ni kadil cigar ali cigaret ter dima sploh ni prenesel. Smatral sem. da tega ne prenese njegova šibka konstitucija. Vsekakor bi bil sploh tak sam onemogočen: Ernest Wood je imel ljubico, Italijanko Rino Bacehini. kaiero nam je predstavil že pred leti za svo= jo nevesto. Novinar je nato posetil 6e ne. vesto zagonetnega Ern. Wooda. Ko je ta. ki je po poklicu šivilja in prijetne zunanjosti, cula da ni bil njen "zaročenec" moški, je bila popolnoma obupana in sploh vesti ni verjela. Zanikala je odločno. da je bila ljubica Wooda. Mladi "mož" je bil večkrat z njo v družbi, delala sta izlete in obiskovala plese; ljubavna razmerja pa nista imela. ;CDiUt prihodnji.) ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI tatontttoi — Jnioalav AMERIŠKA ZASTAVA, NJENE PREDHODNICE IN RAZVOJ. Dvajset let kasneje se je Florida povrnila v špansko last in španska zastava je zopet tam zavladala, dokler je ni leta 1821 nadomestila ameriška zastava. V drugih, naselbinah so prevladovali angleški kolonisti in ti so popolnoma naravno rabili angleško zastavo pri svojih slavuostih in obredih. Ali že od leta 1700 se pojavlja nekaj neodvisnosti, ko se začnejo rabiti čim dalje bolj razne kolonijalne zastave. New En-por. vihrajoč raz jambora nor- eland. ki je leta 1686 bila spreje-manske ladjice; vodja Wikingo\,!la kot zastavo "lijedinjenih novo-Leif Ericson, je na svojih pusto- ai,gIeškili kolonij" zastavo s kri- Plemena. narod i in dežele so že od pamtiveka rabili razločevalne znake in simbole v tej ali oni o-bliki. Kdaj so začeli rabiti platnene ali svilene zastave kot znak vladarstva aili naroda, ni natančno znano, ali evropski kralji v srednjem veku so bili bržkone pr^ vi, ki so začeli rabiti zastave kot kraljevske prapore. Prva evropska zastava, ki so jo zagledali na severo-ameriškem kontinentu, je bil bržkone pra- lovnih pomorskih ekspedicijali baje zadel na zem sv. Jurija, rdečim na belci severo-ameriški, iu « kraljevsko krono iu Originalen samomor. Pri Bratislavu 'je bil izvršen pred kratkim eden najoriginal-nejših samomorov. Pod nekim drevesom je čakal na svojo izvo-ljenko neki mladenič s kolesom. Dolgo časa je čakal in bil je že skoraj mrak_ ko je devojka prispela. Mlada zaročenca sta se n^. kaj časa poljubbvala, nakar se je on vsedel na kolo. mladenka je prisedla in v divjem diru sta se spustila po griču nizdol naravnost v — Donavo. Naslednjega dne so potegnili njih trupli iz vode. Samomor sta izvršila radi nesrečne ljubezni. -fje s« nihaja AXTO \T K NAT'S ' Doma je iz s-'la Žurije, Ogilnica. Z'id:ije čas« je bival v Kane, P=i. Cenjene rojake prosim, ako ve kde ya njegov naslov, naj mi gn naznani; če bo pa sam čital, naj ay'\ Prva zvezdnata in progasta zastava leta 1777 je navduševala tri milijone ljudi, borečih se za svobodo. Mala je bila tedaj zveza, u-boga iu zaničevana od tedanjih velesil: evropski mogočneži in kronane glave so se s prezirom posmehoval i svojati preko morja, ki se drzne vladati sami sebi, in prerokovali so hiter in žalosten konec takega dozdevno blaznega eksperimenta. Ali vera v končni uspeh eksperimenta politične demokracije je vzdržala mali narod v svoji borbi. Od tedaj so se milijoni in milijoni ljudi, za tira ne e v iz vseh dežel in takih, ki so bili manj zatirani razun po gospodarskih razmerah, moški in žensk« čvrstega srca in delavnih rok, jasnega uma in krepkih niišie. odločni in pustolovni, priselili ra prekmorja in se pridružili starejšim Amerikancem v osvajanju za-pada, veliki ameriški epopeji. Zastava. ki je pred 150 leti plapolala nad malim, revnim in zaniče-vanim narodom, je danes znak mogočne repuiblike 130 milijonov !judi. raztezajoče se od oceana do oceana, najbogatejše zemlje na svetu. Tak hitri razvoj, ki mu ni para v zgodovini, je zasluga vseh vernih sinov in hčerk republike brez razlike na njihovo narodnost in izvir, ki so orali ledino in pretvorili divji kontinent v v zemljo napredne civilizacije in so s svojim trudom in delavnostjo prispeli k sedanjemu napredku in bogastvu te zemlje. V njihovem trudu se zrcali udanost za ono. kar predstavlja ameriška zastava. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, edini slovensko govoreči zdravnik ŠPECIJALIST MOŠKIH DOLEZNI. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaz •am ž« zdravim nad 25 let ter imam skušnja v vseh boleznih ^ ' In k«r znam slovansko, zato v&s moram popolnoma razumatl In »poznati vale belezni, da vaa ozdravim in vrnem moč in zdravje. 8kozl 23 let sem pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju motkih bolezni. Zato ae morete popolnoma zaneet! na mene, moja akrb pa Je, da vaa popolnoma ozdra. vim. Ne odlaiajte, ampak pridite Cimpreje. laz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v prtu. Izpadanje laa, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, iivčne In bolezni v mi-hurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo In petek od 9. dopoldne do t. popoldne; ▼ torek, Četrtek In sobota, od 8. dopoldne do S. zvečer; t nedeljah In praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne. OLA S NAHODA 14 JUNIJA 1924 O ŽENSKI, KI JE BILA ... Bohuul — Spisal O. Bojte. . P o« love nil J. T. 26 (Nadaljevanje.) MOŽ, KI DERE KOIWBM ZOBE vi?eh slikah je naslikan tudi reporter Harry Hull. Klobuk postrani, roke v žepih in v ustih kratko pipo. Podoben je bil gledališkemu impresari ju. ki sprejema umetnika, oziroma se pogovarja ž njim in mu daje končna navodila. / Kapitanu je bil dal Hull naslednje povelje: — Odpluli bomo, kakorhitro bo kino-fotograf s svojim aparatom na krovu. Zajtrk pripravite za me in za damo na zadnjem krovu, tam, kjer je solnčna luč JLajbolj svetla. Najprej bomo odpluli na visoko morje, potem pa proti zapadu, nato proti jugu in nazadnje proti zapadu. Natančna navodila vam bom dal na visokem morju. Za aretacijo Eve Mossini — ženske — ni najel nobenega moškega pač pa samo kino-fotografa za slikanje. Frepričan je bil da bo sam vse storil, t / { I Kaj je pozneje dimneval in kakšna je bila vožnja je razvidno iz brezžičnih brzojavov ki jih je pošiljal s parnika Georgina uredništvu "Chicago News Časopis je napravil iz brzojavk nepregledna vrsto senzacionalnih člankov. Glavni urednik Fred O. Stevenson je izborno razumel svoj posel posebno ko je bilo treba servirati čitijteljem kako senzacijo. . Že prvi dan Georginc vožnje so izšle Iri izdaje naslednjega dne je pa izšla vsako uro nova izdaja. Brzojavke poročevalca Harry j a Kulla iz katerih je koval urednik svoj kapital, so se glasile: 1. Svetovno znana zločinka je popolnoma v mojih rokah. Vse je šlo brez posebnih težav. Vse je šlo kot po maslu. S svojima dvema spremljevalcema se nahaja na krovu parnika Georgina. Navdušenje na parniku in zajtrk na zadnjem krovu je kinematografi rail. Kmalu se bo vršil glavni prizor, ko tiomo aretirali zlocinko in njena d\a spremljevalca. Za spremljevalca imam na raz-poiago težke okove, za žensko malo lažje in elegantnejše. Da bo slika lepše izpadla, so mi mornarji obljubili svojo pomoč. Aretirai jo bom s pištolo v rokah. Dobite takoj pvelje ameriških oblasti, ker predstavlja parnik Georgina ameriška tla. Vreme je izvrstno. Na krovu se vse dobro počuti. *J. Jako bi želel, da bi bilo diplomatsko ravnanje čimbolj pospešeno. Kakorhitro bo končano, bom sani vprizoril glavno dejanje. Do-sedaj smo štirikrat kinofotografirali "Zadnje ure svobode Eve Mor-sini'V Glavna igralka Eva Morsini se jako fino obnaša. Pri aretaciji bom moral držati revolver v levi roki. ker desne nimam več. Zašla mi jt- v krmilni vijak. Zdravnik na krovu je izboren veščak. Sem izven wsake nevarnosti. Na krovu je vse zdravo. Treba je takoj na delo. Vreme jc jako neugodno. Dva mornarja je .vrglo preko krova. In sicer tista dva, katerima sem že vnaprej plačal, da, mi bosta pomagala pri aretaciji, da bo slika popolnejša. Namestnikov še nimam. Kinofotograf se jako zanima za Evo ^Morsini. Pravi, da je to glavna igralka. Desne noge nimam več. Pa-J del sv-m in so mi jo morali odrezati. Morda so mi namenoma kaj podata vili. kujti moštvo se obnaša precej sovražno. Mornarjem se vse nekam čudno dozdeva. Ladijski zdravnik je iz-borcn človek. Nogo mi je odrezal tako. da ne čutim sedaj nobenih bolečin. Vse delam sede. Sicer pa vse zdravo. 4. Kino-fotograi' je obvestil moštvo in kapitana, kaj je pravzaprav namen vožnje potovanja. Izza onega časa je vse nezanesljivo. Pištole ne izpustim več iz rok. Dobro se mi zdi. ko sem izvedel, da je v Gibraltarju vse pripravljeno za sprejem jetnice. Damo bom izro-t il oblastim. Ko jo bomo izročili, bo posneta natančna slika. Zopet t je padel mornar preko morja. Tudi tega sem bil naj najel. Na krovu je dosti bolnikov. «j, Gibraltar se vidi: Na krovu je jako težavna situacija. Kinofotograf je hotel odvesti Evo Morsini v rešilnem čolnu. Moštvo je biol zadovoljno, jaz sem bil pa odločno proti temu. Potem smo se pa pobotali in sicer tako kot sem jaz želel. Težko ranjen na desni nogi. Nogo imam siccr še. pa bo hroma za vse življenje. K i nem at or a fs k i fotograf je dobil strel skozi pljuča. Sicer je pa vse v redu. Oddal sem že signalne strele. Upam. da bom kmalu dobil pomoč s suhega. &e«ta brzojavka je bila pomanjkljiva. Glasila se je: — Vladni parnik prihaja z vso naglco. Situacija je v mojih ro-gau. Velika,potreba. Fotografa bom prisilil, kljub temu. da ima luknjo skozi pljuča, da bo fotografiral aretacijo. Potem se bom malo odpočil, ker sem jako utrujen. Jetnica je v kabini. Bo--— Vladni parnik ,na katerem so se nahajali angleški in ameriški detektivi, se je bližal z vso naglico parniku Georgini. Državne obla.sti so odredile, da je treba delati z največjo naglico. Brzojavke, objavljene v Chicago News so imele velikanski vpliv. • Harryja Hull je skrbelo, če bo fotograf Louis de Baron, kljub temu, da je imel prestreljena pljuča mogel fotografirati, toda ta njegova skrb jc bila brezpotrebna. Na vladnem parniku so se nahajali štirje angleški fotografi. Prve slilje so vzeli iz precejšne daljave, toda njihov cilj ni bila zločinka, pač pa reporter Harry Hull oziroma njegova oseba kolikor jo je še ostalo. Sedel je v stolu telegrafista, držal v roki revolver ter kričal na vse pretege. Pri tem ni izpustil iz svojih sivih oči telegrafista, ki jc stal poleg njega ter delal na žive in mrtve. In ko je Harry Hull za trenutek umolknil, je tele-bnil telegrafist nezavesten na tla. Harry Hull je grmel brzojavko časopisu Chicago News, gledal je zdaj v to, zdaj v ono smer in kamorkoli je pogledal, tja je nameril fivoj revolver. Tako so ga tudi našli m tako so ga tudi že prej fotografirali z angleškega parnika. — Gospod major, s tem vam poverjam ladjo in potnike. Eva Morsuii je v kabini hi čaka aretacije. Vrata sem jaz zabil. Ne pozabite jo kmeioatografirati. To je bilo vse. kar je izpregovoril v nadaljnih Štiriindvajsetih urah. Delal je noč tn dan. Vsled izgube krvi in trpljenja so bili ostanki njegovega telesa sila oslabljeui. Le duh je še delal. Končno mu je pa tudi duh odpovedal. Oči so sc rau zaprle, revolver mu je padel iz rok in se tako nesrečno izprožil, da je zadela krogla pred njim stoječega majorja naravnost v prsi. t Poveljstvo jc moral prevzrt-i "dru^i ea%tnik. ROYAL MAIL. V Indianapolis, Ind, živi slavni zobozdravnik dr. Frank Jacobs, ki je posvetil vso svojo znanost konjskem zobem in čeljustim. V svoji kleti ima baje na kupe zob, s katerimi namerava okrasiti pročelje svoje hiše Proces proti hajduku Čarugi. NtW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" Ti Dunlkl eo novt In moderni v vsakem odrti, najbolj priljubljen« potnikom ln slmaovtta radi tomartmetl —-KOUFORTA. Zdrava, tečna ln oblina hran* ee ur-vira vsem potnikom na belo pokritih mlsah. Družine, žene ln otroci Imajo POSEBNO PAZUrfVOST. Za podrobnosti se obrnite na nate zastopnike v vajSem mestu ali na ROYAL. MAIL. STEAM PACKET CO 29 Broadway.. New York Čaruga v vsej svoji besnosti: "Ne govoril Molči, ko jaz govorim!^ Za tem je bil zaslišan kot priča Vasa Todorovič, ki prepozna Carugo in k njemu obrnjen jc dejal : "To je ta gospod, ki je vzel denar in orožje!7'* Ko je priča odhajal iz dvorane, je zaklical Čarugi: "Sluga pokoren, gospod Čaruga!" (Nadaljevanje sledi.) IT. junija: DulUo, Genoa, ffl. junija: France, Havre; Aqultanla, Cher hour*. 1». junija: Lapland, Cherbourg; Stuttgart, Br* men. SI. junija: Chicago. Havre: Homeric, Cherbourg Haxonla, Cherbourg; Orca^'Cherbourg Hamburg. ««. junija: Pres. Wilson, Trst; Pres. Harding Bremen; CanoDlc, Cherbourg; Bremen Bremen. ai. junija: Berengarla, Cherbourg; Taormlna Qe (Nadaljevanje.) Ko mu je bilo predočeno. da je vodil Čarugo in tovariše po Liki. je odgovoril povsem mirno in fle-irmatično: '"Da, da, resnica je! Cisto naravno. Čaruga naš Jovo sc ni niti znal premakniti po Liki. Nikdar tam ni bil. Treba mu je bilo kazati pot. To je čisto pošteno delo!" Predsednik: "Zakaj ga niste prijavili oblastem, da je oropal vašega krstnega kuma.'" Lončar zopet mirno: "Niti največji modrijan ne bi storil tega na mojem mestu!'' Predsednik: "Ali ste se morebiti bali.'" Lončar glasno: "Gotovo sem se bal!" Tako je!" Pri konfontaciji med Čarugo in njim je dejal Čaruga : "Lončar nam je kazal pot do plena. Loiw'ar je predlagal, dv. gremo oropat njegovega klima' . Lončar se je smejal: "Ali samo pot? Ali naj bi te jaz naganjal na rop.1" Lončar je dalje dejal: "Pri meni so bili tudi Prpič, Krmpo tič in Sikič. Tu je vstal Sikič in jezno pristavil: "Slavni sude! Vse mu verujte! Res je. samo laže. Laže ta pes! Niti črk ice ni res!" Krmpotič za tem: "Slavni sude! Vse mu verujte! Res je. kaj je dejal!" Državni pravdnik: "Čuj. -Jovo! Ti si bil v enem letu trikrat a Liki. Sugurno ne radi spremembe zraka, marveč radi posla! Orožniki javljajo, da je bil tam Identificiranja pred dva tisoč leti. končno odnesli 300 dolarjev in 7000. dinarjev. Odpeljali so ga n a j preje v hlev, kje ga tolkli ter mu obenem govorili da so "ko miti", ki si povsod sanni jemljejo denar za živež, da se morejo boriti za "svobodo". Ko jim je povedal, kje se denar nahaja, so ga prenehali suvati, ga odvedli v sobo ter so mu iz skrinje vzeli vso gotovino. Priča je končno dosta vil: "Še nikdar se mi ni pripetilo, da bi lastni botri kazali pot ra.i bojnikom, da botra oropajo". Oba obtožena botra Lončar in Rupčič: "Pazi. prisegel si'."' Priča — boter: "Prisegel sem. kakor je prav. Kako,bi mogel Jovo najti pot do moje hiše, ko tam nikdar ni bil". Čaruga je pripomnil -„ "Da. liii sem tam. Nisem odobril, da ga mučijo. Nisem mu niti grozili" Priča: "To si gotovo. Jovo, že pozabil!" Čaruga: "Jaz imam dobro me morijo, bre . . ." Priča je spoznal Prpiča Velikega. 26. maja ob 10. popoldne sc je nadaljeval proces proti Čarugi. Zaslišanih jc bilo več prič o raznih okolnostih. Mestoma je vladal v dvorani smeh. Ker je v dvorani radi vročine neznosno, je predsednik zelo znižal avditorij. Splošno je opažati, da med občinstvom ponehava zanimanje za ta proces. V dvorano je bil pripeljan na osem let radi razbojstva obsojeni kaznjenec Fran Matej, bivši I pajdaš Carngiu. ki je sodeloval oplenjen neki avtomobil in sumijo tebe". Čaruga smehljajoč: "Oprostit*, gospodine državni pravdnik! Ni baš vse 4ako! Meni o tem ni ničesar znanega! . . . Kaliko bodete. gospodine državni pravdniče. teh zločinov hoteli še meni naprtiti na hrbet?" Na vrsto je prišel zadnji obtoženec. Mile Rupčič, tudi Carugin pomagač in skrivač. Obtožen je. da je leta 1923 tudi večkrat skupno deloval s Čarugo in Prpv-či. Obtoženi je delno priznal, re koč: "Kriv sem. toda ne toliko, kakor misli državni pravdnik! Čaruga je večkrat prenočil pri me-ni v Retkovcih. Prvikrat je takoj prišla k njemu neka ženska in ba-. rantala s Čarugo za Božico Smol-čič. Drugi dan je prišla Rozika in tretji dan je bil že žnjo zaročenki je podaril zlat prstan in več daril. Predsednik: "Ali je vam kaj plačeval za prenočišče V Rupčič: "Nisem niti jaz kaj zahteval, niti se ni Jovo spomnil. da bi mi kaj plačal!" S tem je bilo končano zasliševanje obtožencev. Kot prva priča je bil zaslišan Samon Slavkov i č, ki se sedaj na haja v Osijeku. doma iz Gunje Med njim kot botrom in Lončar jem ož. Rupčičem je prišlo do pravega prepira. Slavkovič je o. pisoval, kako so ga Čaruga in tovariši v orožniški uniformi na padli, oziroma, -kako so mu pri- pri petih roparskih činih. Je to velik možak. Kazen sedi v kaz nilnici v Ljepoglavi. Priča je ns tanko opisoval vse postopanje Čarnire. Izjavil je med drugim; "Čaruga je bil naš vodja in on je vsega kriv!" Čaruga: "To mi res! Lažeš!" Matej:: "Če nisem govoril res nice, naj ne vidim več Ljepogla-ve!" In dvignil je roke proti stropu. V dvorani je nastal velik smeh. ko je občinstvo čulo tako originalno prisego. Do velikega prepira je prišlo udi med pričo in Carugo. ko st» je obravnaval umor Doležala. Priča je Carugo označila za inicija-torja tega umora. Čaruga ves besen: "Ne laži!" Pr;-5a: "Da ni bilo tebe. ne bi niti pogrnil Rebič". Ugotovljenje identičnosti je poslalo danes vsled odtisov prstov izvanredno fino ter je v veliki meri prispevalo k zasledit vi zločincev. Že v starem veku pa je že obstajala povsem izdelana tehnika popisa oseb, kar je razvidno iz poročil v boljših zgodovinskih de-1 lih. ki se tičejo krhmntlistike. iz zadnjega stoletja pred krščansko časovno dobo nam je o-hranjenih dosti egipčanskih pa-pirov, vsebujočih policijske akte. Iz teh papirov je mogoče ugotoviti. da sta obstali že takrat dve .rsti popisa oseb. daljša in. krajša. Daljši popis se je glasil; 1. Ime in starost. 2. Velikost in štatura, barva kože, barva oči in las. način nošenja brade, oblika obraza, oblika nosa, oblika ušes in tako dalje. V natančnem opi--.u posameznih telesnih znakov ni mogoče iti dalje niti danes. Že takrat so razlikovali na ducate oblik nosa. Črte profila nos-ue.ga hrbta so bile razdeljene v različne razrede, kot orlovski nos, vranji nos itd. Upoštevalo se jc tudi temelj nosa. širino nosa in obLiko nozdrvi. To postopanje jena naravnost presenetljiv način slično postopanju "govorečih" portretov, katerega je uvedel Bertillon v policijsko tehniko. Ušesa se je natančno označilo. Skalo dolžin telesa se označuje v najnovejšem času kot: zelo majhen. srednje majhen, srednje velikosti in tako naprej. Kot posebne znake se navaja .-Materinska znamenja, bradavične, znake na koži vsled bolezni, no odpravljive brazgotine, ki so posledice rab in poškodb, nadalje očesne in lasne bolezni, ohromelosti slabe zobe in drugo. Kratki opis vključuje le navedbo starosti in pose-bnih znakov. Te posebne znake se je popisalo z največjo natančnostjo. . .. aa. junija: Žeetand. Cherbourg, fg. junija: • Majestic, Cherbourg; Lafayette, Ha? re; Conte Rosso v Genoa. 1. julija: Tork. Bremen; Colombo, Genoa. 2. julija: Paris, Havre; Mauretanla, Cherbourg; Republic, Cherbourg. 3. Julija: Tyrrhfnla, Cherbourg; Minnekahda Cherbourg. 4. Julija: Geo. Washington, Cherbourg. 5. julija; I^eVlathan, Cherbourg: Olympic Cherbourg; Rochambeau. Havre: Muer chen, Urcmen; Belgenland, Cherbourg 8. Julija: • Resolute, Cherbourg, Hamburg; Or cn. Cherbourg, Hamburg; I">erflingei Bremen; Giullo Cesare. Genoa- Cherbourg; LuetBow, 9. Julija: France, Havre; Aqultanla, Cherbourg. 10. julija: Columbus, Bremen; Cleveland, Hamburg; Mongolia, Cherbourg. 12. julija: Berengarla, Cherbourg; Homeric, Cherbourg? Rotterdam. Bolougne, America, Cheibourg; Martha Washington, Trst. 14. julija: America, Genoa. 15. julija: Pittsburgh, Bremen. 17, julija: Westphalia, Hamburg. 19. julija: Majestic, Cherbourg; La Savole, Havre; I^apland. Cherbourg; Mount Clay. Hamburg; Stuttgart, Bremen; Duilio, Genoa. 22. Julija: Reliance, Hamburg; Seldlltz. Bremen. 23. Julija: Paris, Havre. 26. Julija: I.eviathan, Cherbourg; Viriulam, Boulogne: Albert Ballin. Hamburg; Orca, Cherbourg. 29. Julija: Canopic. Cherbourg; Bremen. Bre< 30. julija: Mauritania, Havre. 31. Julija: Zoeland, Cherbourg. Cherbourg; France, »L ^ /«-»/>? / .C^/'w'/rp iv/M J ^ Jo'fll HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Odplutja vsa K teden z našimi razkošnimi parniki RESOLUTE RELIANCE - ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Parniki s 1, 2 in 3 razredom in ztiuni "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa". "Thuringia" "Westphalia" s kabinami in 3. razredom. ALBERT BALLIN 21. jiini. opold. t'spesna, uljudna. sluiba., izborni kuhinja, prijetni in privlačni prostori. United American Lines 35 - 39 Broadway New York, N. Y. _ CUNARD Jugoslovani, odhajajoči na zakasni obisk, pa se mudijo manj kot eno lete, bodo zopet spuščeni v Zdr. države ne oz rajoč se na kvoto. V JUGOSLAVIJO v najkrajSem času vsako sredo g tremi ekporepnimi parniki berengaria aqoitania mauretania (preko Cherbourga) ČE nameravate dobiti svojo rodbino iz JUGOSLAVIJE, se takoj brigajte za. potovanje. NaS urad v Jugoslaviji jim bo pomagal in svetoval Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva Cistoba hrane. Za podrobnosti po obrnite na lokalne agente ali na CUNARD LINE 25 Broadway New York C^tjHJrt ▼ j^oHJIE Eilne direktno »pomladno odpluti* Otv< titTen» volnit znaneRn Presidente Wilson — 24. Juni.: 8. ava. Martha Washington —12. Juli.I 6. sept, v Dubrovnik alf _Trat. Želttzatna v notnafoftt zmerna. Nobenih^ vl-ESjev. VpraSajte pri blišnjem »renta ali D" PFELP5 BROS. CO.. 2 W«l St.. N. Y. Prav vsakdo— kdo* kaj I«*«; kdm lea] ponuja; kdtir kaj knpuja; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit aipofc — mali oglasi v 91 o I a 0 Kilii*". NAŠIM IZSELJENCEM NA ZNANJE! Vsled sklepa občnega zbora delničarjev z dne 11. maja 1924. leta, združili sta se Jadranska Banka a. d. in Podonavsko Trgovačko Akcionarsko Društvo — Beograd ter nadaljujeta svoje skupno delo pod novo firmo JADRANSKO - PODUNAVSKA BANKA Beograd Polno vplačana delniška glavnica znaša dinarjev lSMMMW-fO Rezerve dinarjev 32,515.000.00 Podružnice: BIfd. Cavtat. Celje. Dubrovnik. Ercegnovi, Jelša, Korcula. Kotor. Kranj. Ljubljana, Maribor. Metkovič. Prevalje. Sarajevo, Split Šibenik, Zagreb Afilirani zavodi: FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt Street. New York City S la von ska Agrarna Štedlonlca, Osijek Hranilnica, Murska Subota Glavni korespondent za Južno Ameriko: BANCO YUGOSL.AVO de CHILE, Valparaiso, Antofagasta. Punta Arenas Oopiae naslavljajte tako: JADRANSKO PODUNAVSKA BANKA rtnjririfflrl odio BSOGBAD, JUGOSLAVIA VEČ K0T40 NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON. PESMI, MOŠKI ZBORI. MARŠE POLKE. VALCERJE itd. Pišite takoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSHEK 331 Creeve St.. Conemauah, Pa. PRIHOD AMER. ZEPPELINA. Friedrichshafen, Nemčija. 13. junija. — Začetkom julija ali avgusta bo odpluti proti Ameriki zrakoplov Zeppeliriove-jra sistema, katerega so zgradili Nemci za [ Ameriko. V balo« so te i*>< ••••■»••••»•••••••••'••■■■■a < »»t ••• " stešf"' Kako se potuje v stari kra} in nazaj v Ameriko. KDOR Je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da j«j natančno poučen o potnih listlb, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih umoremd dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par« nite, ki imajo kabine tudi v III. ra» redu. Glasom nove uaselniške postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo lab ko dobil tudi isti. ki še ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila ho izdajal nasolniški komisar v Washington-u. D. C., ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene države broz dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj- Eako dobiti svojce i* starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Nadaljnl prl-seljenci iz Jugoslavije bodo pripui-čenl sem zopet po 1. Juliju 1924. Prodajamo vozne.Liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-aiii sedaj potovatL Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York zaetoaetve Jtlriiwto Pozor čitatelji. OposerSte trgovce tm * brtaik«, pri kiterik Inqnh Jete ali najtoMš is ste a njik postrežbe stdoTol]^ d« oglainjejo t tista "Glu Haroda". fl lea bosi« »stregli vrat • Vprava "Otep XaredaM - u '---i.....ii-^s- aOJAXt NAMOOAVm BM t A 'OZJttf FABOX SLOVEKft^Jim ▼