uicdiiik I-iancu l'o(ll>cr£ič. - Cena oglasom : I milinu-tci vim>V!iiH! v Oliim «-m-j;a t>tolj>a L. —80, /a litovski: idilamI* li.nu'ii.i olirr.ilila, poslana, o.imrtnicr vabila, naznanila itd., vaaka vrila I L. CcluIHiia naiočiiina I,,.. Za liioituiititvo	h. •-----■—------ — ——.—
L®»o II.
GORICA, dne 10. juiiuvurja 192S
it. 2.
GORIŠKA OBSOJENA NA SMRT
ftablji so ol>gl**vili goriško deželo. - Po mestu so vpili demonsJrairalli, da nočejo vldemskih sardel In» poflemifle. Bombig Sra JPliniaiBJic:ig st-sa klicaSa p«a<jli<e vojjčiS^e Isz, grobov. - ManssoIIinS p« t>B*aixp«a maj vse 'SlciEgitnj.
Kaj se ja zgodilo, povejte mi Vi? Kaj narod /akti se razburja? Kaj Atilutkralj skoz deželo drevi, kaj nas doletela so nova neurja?
Kaj zopet na Travniku sredi pol dni1, ob glave tolminske so punturje deli? Le črni sli danes od juga leti, so s severa nekdaj leteli.
Obgtavili pač so nekoga tu dan, »odrešili« so gu na veke živeti, goriških koristi je sosed željan, zato so sklenili naS čisto zatreti. In pudlu je gluvu na višji ukaz» brez hrambe zgrudila sc naša kraljica, verižnikov glas, to bil ljudski je t!las, krivica požrešnikov biln pravica.
Le bodi naj narod po ulicah zdaj, in mrtve iz temnih grobov naj le kliče Rini žvižga nu žalost, na ves »direndaj«. že ddvno nas smatra sam6 za mrliče. Le kadar bo plačati treba s krvio, ko treba bo žrtve neštete prinesli, za žive pripoznal krivičnik nas bo, na tole se smeste v resnici za res/i.
CD K
n
Gorica, 10. Jan. 1923.
Švetovni (m sveti trije) Krulji so prav mirno šli mimo nas, to se pravi, (Ia /liso prinesli s seboj nič zlata, ker nu sami nimajo in gledajo z zaljubljenimi očmi k a-merikunskemu stricu, /d edini sc jim danes zdi »odrešenihzato romajo za svetlo dolarsko zvezdo vse evropske države. Toda bolj, ko gredo za njo, bolj sc jim ta odmika v nedosežne daljave.
Tudi miru (mira) niso prinesli. Na vseh konferencah so ga tako mlatili, da je popolnoma ohromel in sc ne more niti ganiti. Da t/o okreval in da se poživi italijanska industrija, gu bodo začeli zalivati z ri-clnovim oljem. Kot čujemo, nc nameravajo v Ifodoče več delati topove in drugo o-rožje. V boju proti sovražniku bodo uporabljali ricinovo olje. To pa na tak način, da bodo sovražnike prvo polovili, jih zve» zali, jim dali piti ricinovega olja in jih potepi izpustili v beg. Baje, da so Turki na tak način porazili Grke.
Pač pa so prinesli s seboj Kralji mnogo kadila, katerega jc dvojna vrsta, Prva vrsta je finejša. S tem kadllOm kadijo sc-*sebe. Z drugo vrsto kadila pa kodljo pod nos svoje podložidke, da ti ne vidijo niti ped pred seboj. To vrsto kadila uporabljajo tudi ministerski predsedniki. Le Miisso-lini nc, dokler je — 1f vala Bogu — ricinovega olja dovolj.
' Tako so potekli prazniki brez posebnih dogodkov in tudi Videm se še m pokadil, iz česar razvidimo, da so vse besede nekaterih samo dim. Prišli smo namreč pod Videm. Toda — pardon! — še danes vidim vse črno pred očmi in toliko pristnih in nepristnih, botegarskih in drugih solz je poteklo, da bi postala vsaka l>eseda, tubi jo zapisal, preveč vodena. Zato bom počakat do prihodnjič, da se vesoljini potop, o> štirskih in botegarskih Solza poleže in da plane v neskončno temo črnih zastav in žalosti vsaj en žarek, ta čas bom pu pripravil par zanimivih slik in jih prestavil v smeh in jezo.
Za enkrat konstatiram, da so postali tudi goriški Italijani po odrešenju »ščavi«. Vsaj tako so vpili pretekli če* trtek po goriških ulicah. »Nočemo biti sužnji Vidma, nočemo jesti videmske polente in košptfonov. Komaj odrešeni avstrijskega jarma -— že. sužnji Vidma«. J o J, kako se svet vrti.
Med Slovenci povodenj solzd ni tako velika. Vedo, da kdor je dejal A) mora reci tudi B. Mesto avtonomije nismo dobili figo, ampak Videm. No, če nimamo avtonomije, imamo pa enega dovolj, namreč listov,' in se radi ponašamo, da nismo najzadnji narod, celo med Slovani prvi za Čehi. Če se narodna kultura meri po listih in vporaba »žajfe« (mila) po sna:
gi, smo mi Slovenci brez dvoma še pred Čehi.
Mi Slovenci namreč, kar nas je, na oni strani pišejo že »Zašto*J Zakaj pri nas bo kmalu izdajal vsak iiitetigent svoj list. Vsakdo bo tudi imel list, ki bo njemu posvečal glavno pozornost. Ne l>oš šel niti za plot, da bi te časnikarji sami ne izvohali in te celo fotografirali. Napredek se bo povzpel tako daleč, da bo izhajalo v eni iz* duji pravzaprav osem listov, a najmanj dva. V tej dobi bo sloga popolna. Časnikarji se ne bodo prepirali s svojim bližnji-kom, ampak s svojo pametjo. Kar bodo v enem delu lista trdili. l>odo v drugem pobijali. Takrat bo dosežena tudi enakost. Vsi ljudje IfOdo tiskarji ali pa časnikarji.
Da smo ravno pri nas to začeli, gre Zasluga naši, podjetnosti, naši vstrujnosll, naši slogi, naši domišljavosti, naši vase zaljubljenosti, naši negospodarstvcnostl, naši.... kaj bi še naštevat, ne bi prišel do konca. Kadar je včasih kdo hotel povedati kako zadevo svojim ožjim tovarišem, jih je poiskal v gostilni, danes pu Izda svoj list. Čuk na palci ni nasproten temu in pravi samo: Vsak po svoje, 'lakaj »Čuk* mora Iziti, kako naj povabi svojih 10,000 bralcev v gostilno. Ta bi bila Icimi!
Drugega novega ni po svetu. Nemčija, pravijo, da nc more plačati svojih dolgov. Mussotinl ji je požugal z ricinovim oljem. Nemčija pa je odgovorila, da če ricinovo olje spreminja človeško blato v zlato, bi bilo zlata v Italiji žc davno do-volj in preveč. Isto misli tudi	-
čuk na palci.
ČEN^
(Jerkič.)
m.	■
Po krčmah je Janez iz Brajde popival, s prijatelji v pozni še noči Igral, ves vinjen i>otem sc domov je prizlbal, s postelje še padci, na tleh obležal.
■>'/.'■'.,«'V'/ ,' • .	:>!•*•* .' ..
2.
Pokara ga žena: »Ti mrha nemarna, Kam spravil boš mene, kopico otrok? Nc veš li, da krčma možem je nevarna, povzroča družini le revščino, jok?«
3.
»Brez mleka, zabele ostala sem reva, otrokom ne morem kupiti oblek, ni novca pri hiši, beračit še greva, ker kruha dajati nam noče več pek«.
4.
»In krava brez mleka nam muka po hlevu, ker nima kaj jesti ta uboga'žival, prešiček pa kruli po noči, po dnevu, najboljše bi bilo, da vse bi prodal«.
5.
Skesal sc je Janez čez svoje pregrelve in sklenil, da skrben bo zdaj gospodar ter zvečer ne pojde nikdar iz pod strehe, družini bo svoji le skrben glavar.
6.
Na prvi jc semenj gnal kravico prodajat da kupil bi boljšo, ki mleko ima, začeli so kupci krog njega pohajat, le nihče ni vprašal če kravo proda.
Do zadnjega Čakal in žalostno krenil je
7.
na senmju je Kupa zbevšo domov;
na potu dohitel pa i Mlake je JLukca, ki gnal Je po cesti par lepih volov.
8,
mu inilo potoži, Jje bil peljal proifat, doma ga obloži, ojdldejo spnt.
9.
Ves žalosten Janez da krav'co zaman in s psovkami žena brez mleka otroci
»S to bevšo domov se ne smeš ml vrnili« zaupila Je žena, ko zjutraj je vstal le s kravo ml molziio smeš prag prestopiti zato sc jc Janez vrniti res bal.
| 10.
PrctTnJlma na cesti sc nekaj obrača, zamišljen je Janez [korakal naprej, ko vidi da Irila jc grda krastača, prof Lukccu pravi: »prijatelj,1 poglej!«
'? ' : l i: ' \ »Ce sueš to golazeju, podarim ti kravo prav lahko ti danes 1k>š prišel do nje« in Lukcc v trenotku pograbi prikazen, jo trže, požira, kar težko mu gre.
Skesano pa Janez
jn kravico mojo po tem Se le čaka
12.
ga gleda od strani.
ter misli: »Olcj vraga, vsaj res jo požrč
i zase ohrani doma me gorjč«
13.. \ S .
Al' Lukcc že komaj se davi in hrusta najrajši bi kol se tje »rlhte« znebil.
prav zojjenio gleda In kremŽI si usta prepričan, je zdaj, da bo kravco zgubil.
' ' v Ni 14-
vldlpi, da' treba: sc bo pobotati in Janezu kruv'co vrniti nazaj, zadevo prijateljskim potom vravnali da nc bo prepirov med nama' kedaj. ■ ! 15.
»Glej, Janez, da škode nc bodeš sani nosil, nazaj ti jaz kravico hočem vrniti, vsaj za njo ne bodeš beliča potrosil, Io »žabice« moreš ostanek povžfti.
16.
Radostno, je Janezi pečenko pograbil in košček za koščekom jo naglo povžil, tako da bi skoraj sc krrjalu zadavil. »Zdaj kravca jc itioja«, je Lukcu zavpil.
KAKO SE NAJLAŽJE NAUČIŠ ANGLEŠKI?
Prvi pogoj je, da znaš nemščino, katero se naučiš, čc znaš slovenščino. Po= tem pojdi v trgovino in kupi natančno 1 kg »pristnega« krompirja. Nato ga skuhaj in vrelega stavi v usta ter pri tem kramljaj po nemško. In iz tvojih ust bo izvirala »pristna« angleščina (Čc slučaj; no nemščine nc znaš, poslužuj sc »prist = nih« slovenskih psovk!)
Pravijo, da bi se ljubljanski dijaki radi naučili fašistovsko himno (»ker se jim dopade«) in pili Olio di Ricino (»ker se jim dopade«.) Basta.
v to »frdamanu šČajpufa«, v ta smešen in žalosten položaj:
Bil je lep dan in sonce se je prav široko smejalo z neba. Srisem mogel str> peti med štirimi stenami in »pofulil« sem jo ven, da se malo »našpanciramHodim malo po Štandrežu in gledam punčke in se »luftam« .Kar naenkrat se znajdem pred »Popotom*. Skoraj sem se vstrašil,
?ato ker sem se spomnil, da me lahko fandrežki ptičarji zavohajo in mi dajo po »kljunu«., zato ker sem se malce z njimi norca »špilal«. P-a res me je imelo. A noge mi niso in niso kar hotel? t me? s/a. Ja, zakaj? — Pomislite! Od »Po* potove« kuhinje je prihajal prijetno $čegetajoč vonj po ptičjem »riiotu«. Hudiman, to bi bilo pa za moj uborni želodec ravno prav, ampak kaj, ko so pa ptičarji gospodarji in Bog me varuj, če me vidijoI«
Hm/ »Rižot« pa tudi mi ne gre iz glave! Kako priti do njega.
Pa sem »tuhtal*, pa sem jo »iz* tuhtal«.
Če ne tisti »riiott pa kak deugl Kaj znajo samo ptičarji napraviti »r&ot«? -r- Ce ne znam ptičev lovit, bom pa kaj drugega vjel, mogoče še boljšega!
In tiho jo je mahnil proti znanemu $oe,edwemu kurniku. Tftm so bile masi* ue pullce in piščančki in zafca^ bi si ng privoščil tudi jaz kaj take&* ki »frli%. Kaj se bodo samo ptičarji mastili!
en.vange« in me pobasajo v »žar keljJoj, zdaj je po meni, .sem dejal.
Zdaj vpraša nekdo: »Kam nesemo lega čuka?«
Drugi odgovori: Le nesiie naprej! — Župan rt&m je zaukazal — in to vesle vsi, da se ne smemo upirati občinskim odredbam — da moramo vsakega ptiča, ki ga ujamemo in najsibo vrabec, gr> delin, slavec ali ceio čuk, prinesti v občinsko pisarno, da ga občinski tajnik pregleda in mu, ako Je res pristen $&■-mec, pritisne »štempeU na rep.. Potem ga lahko prodamo, drugače ne. Torej, hajdimo v občinsko pisarno!«
Mraz me je vsega pretresel, od zaJ.-njega iasca na glavi, pa do najskrajnej* šega konca mojih nohtov r.a nogah. Kaj so znoreli ti ljudje?! Za vse Kriščeve rane, vendar me ne bodo tako sramotili in mučili. Presiti sem začel, a zastonj Ptbarjevp srce je kakor kamen! S osli so me v /ležat «csrt v'občinsko pisarne K sebi sem prišel šele tedaj, ko mi je občinski tujnik pritisnil ne preveč nežno velik občinski pečat na r ...
Tisti hip me je zopet objela nezar vest. Se vem, kolik o časa sem ležal kakor »hinc. Ko sem se zbudil, groza in strah! sem bil v »ščajpulie Trd od stra* hu in groze nisem mogel niti »ziniti«. — Lačen sem bil in namesto *rižot a« so mi daU ptičarji konoplje. Človeku — pa konoplje! — Kaj sem res postal ptič!---
t U Ullll mFm 6 JJJJfe.1
Kadr bu hej novega u Souknu Ti že pišem
Pozdrau
Toja Micka
N! OOTOV.
Kloiač, \i ie bi! trajen gost neke re-sta"rp.-.-.ji-, ie zamer, iskal svoj klobuk "ko je hotel oditi ter se radi tega pritožil natakarju.
»Kaj hočete, da vem jaz.,* je odvrnil čmerno natakar.
»Jaz ga gotovo nisem snedeL«
»Kdo zna!« se je hudoval Kloiač, »sa/ osel je slamo, in moj klobuk je bU — slamaat.« —
PAPA LA2E.
Vdovec je predstavil novo a povsem zoperno, staro nevesto:
»Pridite sem. oaročiči tn noHubdce to damn. To je vaša nova mama. ki sem vam
i o obljubil.«	N
Mali Tonček: >AB, papa. saj ta pa vendar m nova!«
PLESE V DOBRODELNO SVRHO.
Elvira: »Stociik Grobnik se ni do-seaaj še nikdar za menoj oziral. Sinoči pa je štirikrat z meno; plesal.«
Albina: »No. moja draga, ne smeš pozabiti, da je bil smoči ples v dobrodelne s vrhe. *
viri nad vraru -ivoje gostijr.e.
Najfarie bomo sc poročali o nadalj« nem razvoju, delovanju in uspehih rega prekoristnega društva, katero nam bo zagotovilo boljšo bodočnost. •	Povirci
IZ CEPOVANA.
Pravijo, da se ie pojavila v Cepovanu epidemična ljubosumnost odkar so začeli hoditi vojaki na dopust Bolezen, ki se spozna po močnem utripanju srca. In po zvišani telesni temperaturi (do 40 gramov) napada zlasti ženske cd 21. do 22. leta. — Nekemu najemu rojaku se ie posrečilo iznajti uspešen pročstrup, »Čuk na pai'ci« je zvedel, da vsebuje to zdravilo 70% »Fernet-a«. S% melise, 3fc zribane čokolade, 2% kaloionije za vijolin in 1 »Bisulln-a«. Druge sestavine drti iznajdi-telj tajno. Najbrže ie tudi nekaj ricinovega olja. — Vživa se zvečer po 3 karine žličke resa zdravila zmešanega z 12 urami misli na preteklost In 12 urami upanja na boljše čase. Za enkratno zdravljenje zadostuje 1 stekleničica za 10 L. Zdravfio je prijetnega okusa in Ima duh. po posušenih naseljih. — Iznajdltelj ima na razpolago 1 zahvalno pismo. — Za naročila posreduje »Cuk na paTci«.
•mi s™ ijusnnmmimiMmi
Pogiadj čez popek Orlar.do se zviti, skoraj da prasnil v krohot, ni sam. Nit ti. »Ljubi De Facta. zavihaj mujtafle, to so, Bonomi. le časaiške race, "'
m
deficit:
A.:	Kaj pa išče ta človek tu? Ali je znorel?
B.:	To je laški Diogenes, ki išče z lučjo ob belem dnevu norca, ki bo plačaj državni deficit, ko so zapravili denar po nepotrebnem za diplomatične splet« ke in na raznih konferencah.
KAKO JE SLON SPOZNAL ZOB SVOJE .MATERE.
Lastnik cirkusa »Faigelli« je nazna* nil, da bo zvečer pri predstavi igral slon na glasovirju. Nabrala se je polovica mesta v cirkusu. Ko so pripeljali k gla« soviiju umetnika slona, je ta z rilcem odprl pokrov, obenem pa zagnal tako pretresljiv jok, neprestano zroč na tip-ke. Občinstvo je bilo začudeno. Prido lastnik, pogleda slona, ter ga aa odvesti. Občinstvo pa je hrupno zahtevalo po» jasnila. zakaj slon ne igra. Lastnik jim razloži, da je slon v tipkah spoznal zobe svoje matere, vslsd tega se je zjokal, a v tugi pa se nikomur ne ljubi igrati. Zato prosi občinstvo, da pride drug večer zo« pet v cirkus, morda se bo slon dotlej po< tolažil.	Aja.
plačajo z zlatom Se nas reSenlke; rešite, dragi, skrbi se velike«. Vsi so ministri domov se podali, prav brez skrbi bodo »stari« postali.
PREDOLGE NOGE. Mila prišedša iz šol materi: »Mama, gospod učitelj je rekel, da imam pre» kratko krilo.«
Mati nato: »Neumnost. To le tako izgleda; ker imaš predolge noge.
NAGLO ZAVRNJEN.	_
Slikar (kritiku): »No, povejte mi od« kritosrčno Više mnenje o mojem delu.« »NI nič vrednol«
»O to vem, da vaše mnenje nI nič vredno, ali iaz ga vseeno rad slišim.« POVSOD ENAKO.
Neki Anglež, ki je mislU, da po vojni* brzovlaki samo v njegovi domovini po polžje drdrajo. ie bfi na ootu v Italiii In ko ie' odšel domov, je napisal sledeče pismo nekemu časniku:
»Cenjeni gosp. uredniki Mar ni na noben način možno najti pripomoček proti beračenju ob železniških progah? Na primer, včeraj popoldan Je sledil neki berač z leseno nogo direktni vlak proge Mestre-Mtlan od okna do okna ter moledoval ta stresal sitnost med vse potnike s svojo naučeno prošnja«
____________________________mu tbuii st nc uu j ntjJuiii j a tu.
' ■ .	Pravijo, da solkanski mladi
Kal le noveaa r zikov' m s,cer z»ičil. pičosji, petpedičji, tako odpirajo usta, kadar pojejo, ■* ■*	kapoštorenski in lisičji. .	se jim lahko metalo pečene piš
Pravijo, v Dornbergu, da napravijo Pravijo, da so se za zadnji ples v vanje, osem mesnic in sicer: v Tabru, v Po- Trgovskem domu nekatere gospodične Pravijo, da so prejela hruševsl toku, v Dragi. Brdi, ® Zaloščah, na Sak. napravile in nališpale v popolno plesno kleta. en pozdrav. Od kje, ne vedi sidu in ako bo šlo »fajn« 2 v b Borni« toaleto, čeravno so imele ponižni namen: je mnogo deklet ne vedo, kako Konkurenčne cene.. Pa meso za prešiče ples — samo gledati.	razdelile, da bi ktera ne bila prikra
rutrat.	.	Pravijo, da se za pust ustanovi v Zato si prednica beli že 8 dni gl
Pravijo v Dombergu, da vodovodni Gorici posebna banka, ki bo posojala kuje načrt, kako bi ta pozdrav ras konzorcij ne zamudi pobirati denarja za morščanskim fantom denar, da si vsak Pravijo, da proseško divje vodo, niti za en dan. Da bi pa »spine« lahko kupipar volov, kajti kanalski star. društvo »Zanka« namerava polo« popravil, tega ne. Kdor se hoče prepri. ši so sklenili, da ne dajo hčera tistemu lovce s čuvaji vred, ker ni nič večj čati o tem. naj pride pogledat v Dom. fimnJ- ki nima v hlevu par volov.	Pravijo, da imajo tolminski
bere, pa bo videl, kako vse »spine« noč. Pravijo, da stare punce na Trnovem ničarji premočna vina; radi tega in aan funkcijonirajo.	pri Kobaridu so vnešene med vojno od» do naročil gostilničarjem, naj zi
Pravijo tam nekje na Goriškem, da škodnino in sicer med premičnine. Trdi. misijona vino vsaj za polovico bode treba ustanoviti počitniški tečaj, v jo. da so se pokvarile za časa vojske, er> čijo z vodo. Prav je. Pivci ostane katerem se bode predavalo o »bon go spada to blago pod vojno odškod- ni. gostilničarji pa obogate. Take ton.u«. Vsled tega se svetuje naši vrli nino.	ovca cela in volk sit.
mladini, naj bi se vpisala v ta prepotreb. Pravijo da kobaridski fantje nimajo Pravijo, da so naročili v • 1 ni tečaj. Poučevalo se bo gratis, zato. da brk k(!r s0	stlrejši 5e pa brijejo snlest LaP^u M v-elike »aprtenl
ga bodo lahko vsi posečali. Predaval bo zato ^ se ^ 5t4rost ne p0ZIla. Ce se tere mislijo vporabiti za zvonov stric iz Koludrovice na Krasu, kateremu hoie domati- koliko so stari, se jim mo- Pravijo, da so »Narodnjaki bodo pomagali tovariš: iz Rovt Lnamo. rs 2obe pogledati.	nemvrhu naročili nekje v Švici c
da jih v najkrajšem času pnuce k o rek.	..	budilko, da z njo vzbude iz spal
tnemu vedenju v družbi, pri plesu etc. Pronio, da namerava župan lz Trno- rC)dn0 braln0 ^no«. Prepira — saj naši Goričani so bistre glavice že vega na Notranjskem tatpla občinskim taj- $e radi ^ naj društveno t od nekdaj — le sedaj jim je nekoliko nikotn čibuk. ker jim je preveč dolgčas v vstajenju preslikajo z rdečimi č; spodrsnilo.	pisarni. Prišlo pa je do nesoglasja z neka- jm0 tabi0 ali s čmimi na rdeč
Pravijo da vrtojbenski »jagri« išče. tertml možmi; ali saj bodo cevke bezgove «£uk« jim bi svetoval, da je na jo promoviranega šoferja z autom za ali U dražje Tvarfne. — Bodo pa počakali j0 poslikajo tako, da bodo črne prevažanje municije na fronto in ob:at> še toSo časa, da prihranijo zadosti de-' črni tabli, na drugi strani pa i no. Prednost imajo oni. ki znajo 5 je- narja.	rdeči tabli.
tcu -ta- r.d. itTiS- : : c ••-.Ce.'. ko te
-.j: -ar. ;c r.a.T. .•>:a;a.a pasta, ki prejšne an: primanjkovalo. — .ve iz Coma vsem Čukovim bral« bralkam: \'ončma Anton in Jur* Jakob. Idrija. Brus Ivan in Felc Sp. Idrija. Mlekuž Anton. Soča. nik Franc. Lokev Bremec Peter. — Žalujoči in stradajoči ostali.
PISMO IZ FLORENCE. • dostikrat priletiš v naše kraje, dolžnost, da se rudi mi oglasimo, iasa si nam bil ustavljen, kar si no po skrivnih potil priletel namreč v površniku. Jako nam Prineseš r.am vedno kaj novic, nas zanimajo »čanteristi« v avtomobi listi v Turinu. Mi i polka, se še precej dobro poli v Fiorenci. Na dopust za bo* aznike niso pustiii nobenega, pa kadar bomo napravili 6 rr.e* nem bomo pa lahko šli. Obeta
'6 mesecev vojaške službe. Ka« di ho še luštr.o. Konečno poši* zdrave vsem slovanskim arušt* •n znancem, prijateljem, stari* •om. sestram, fantom in dekle* jfenski fantje pri 69. pešpolku v losip Likon: Postojna; Geržina dostojna: Makoyec Josip. Vel Ukan Leopold. Sp. Idrija: Pav« Hrašče: Korošec Stanko, tavec Karel. Ocizla: Marinič Vencramir. Anton. Ivančič berna Ivan. Prem: Gantar
To je pa res lepa! Zadnjič so me znio napadli, da se vedno pečam samo s spodnjimi deii ženske obleke. Jaz ne morem pomagati. če se ženske rudi spodaj oblačijo. Meni bi bik) to nazadnje rudi vseeno, saj sem Cuk in me vsaka ženska noga. ie ni od sove, pač ne gane tako šloooko.
Toda. da r.e ročo iOCT.jaii ir. opleta/, jezikov, bom pa začči z gorjrša: deiom. pa r.e ženske obleke. ampak tšiesa samega. Mislim govoriti o frizur., k: ;e za nas rav. nc tako vair.a kot :č':eka ir. ženska posveča ravno frizur: rrece; veliko važnost, kaj
A-;c usocih nesreč. Kr.\ a je. da se moški radi nje obesi pogosto na čistokrvno opico m jo obožuje kot angela: kriva je. da mleko ?re čez, da se i>ečenka prismodi. da mož kolne, ko čaka. da bi sel na izprehod. da nešteto dnižin zamudi gledališče in cerkev. Ona je vzrok, da gre nsoče ur zlatega časa k vragu, da so otroci zanemarjeni, da je soba nepome-tena... Z eno besedo: če se ves sm podere. frizura mora biti napravljena: brez frizure ženska ni ženska, raje nai ji manjša nc?a m -oka. frizura mora biti. to }e možganski del njene glave, hkratu tudi njeno srce. Ona je prepričana, da se ji pamet daljša, ko se lasje krajšajo s tem, ko vse ož?e s kleščami Da vpBva to na pamet. moremo sklepati tudi iz tega. ker dijakinje m študirane žeasske sploh strižejo lase na kratko. Vendar se od frizure ne ločijo nikoli se ni nobena ostrigla na b sline in to je treba povdariti.
S tem sem končal Iz tega je namreč razvidno, da ženska da prednost lasem ~red do polno pametjo. Ce bi Čuku dal kdo na i7biro žensko pamet ali irizuro, bi tudi cai prednost drugemu.
NA SILVESTROVO O POLNOČI.
Ječar: Kaj pa silite v mene, gospod? Kaj hočete\
Tujec. Srečno novo leto bi rad vo* ščil mojemu tovarišu. k: so ca zaprii, ko sva se igrala na cesti.
Ječe r: Kako je to mogoče.
Tujec: To je bilo pred štirideseti* mi leti. Imel je smolo, da so njega na* leteli prvega po nek: tatvini.
Mnogo je ljudi - vsakega posebna skrb teži.
poglejte jlli [>o vrsti, cela klop jili tu sodi, vsakega more težave in ga trapijo skrbi.
Prvi v klopi Jc verižnik, njemu vse je le denar, naj se svet do Lil pode ne, In vse drugo nič mu mar. '
Mlad jc .še, gorko zaljubljeni, v daljo misli hrepene, koder hodi, tam ga spremlja vsa prelestna slika nje I
Mož široka pleča nosi, v svojih mislili bije bol. to bi ga ua hrbet vrjjel iu zmikastil, da je joi.
Gospodična o klobuku, sanja že nad .mesec dni, cena res da je velika, večja ne kol nje skrbi.
Mali pobič mora v šolo, ali raje bi podal z žogo se v naravo prosi o. bi ix)d soluce Jo zagnal.
I'nega krasi monokel j, v gigerl jc I a de C.it,
najsrečnejši jo ixxl solnccm, on nc misli čisto uič.
A gospa, <lel)ela repa, krasne misli Ima zdaj, se prilegajo telesu in dišijo, da je kaj.
I.e naj vsakdo misli svoje, ali eno misli Čuk, boljši kcilkor inisdi v zrakuf je na glavi star klobuk.
iUliltuiiriiiiuiAMUJi.uuLiii.rti.iii.ti.iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiniiriii
minimumi
Humoreska.
V vežo lepega gcdallšča je stopil ko-od Potepin. Zunaj je lilo v i>otokih. Po-oinov plašč je moker do zadnje niti. obuka sploh nima. Lasje se mu mokiri ijeinajo na sencih. Dve noni ima. Ena jc da, kot da je lesena.
Po lepi rdeči preprogi se je podvizal Vratom, ki peljejo k parketnim sedežem. Vrefctar ga opomni.
»Gospod, oddajte suknjo v garde-'bi!.
Kaj moratil oddati?« Vašo suknjo.« Jaz nimam suknje,
Prosim, gospod, oddati morate Vaš plašč.«
Zakaj iftorahl oddati plašč?« Dnugače Vas ite smetrt spustiti v gledališče. To je proti predpisom. Poleg tega je bit tb v Vašem interesu. Vaš plašč je Vehdaf popolndiria prfcmočeli.
»To hI nič posebnega, če dežuje.«
»Saj ravno radi tega morate plalJČ bddiill.«
»Nč fcbvoritč budalosli. Čc bom jaz Oddal svoj Jiiašč; radi tega šc ne bo solno.-sijalo?«
»Zato ne gre. Bodil.e pameten, go-Vpod. V tej obleki ne morete v gledališče, i>aj se bodo vendar ljudje smejali.«
»Pustit« veiklar; naj s« enkral MiJl?
pri igranju veseloigre tudi smejejo.
»Jaz Vam izjavim popolnoma odločno. da Vas v tej obleki ne izpustim v gledališče. Zalibog, da sc ne nahajamo v kravji dolini.«
Počasi se je nabralo okrog Potepina več ljudi. Neka trospa je deiada:
»Pustite starega gos|x)da, ali ne vl> dite, da ima hromo nogo?«
Neki uradnik gledališkega ravnateljstva se je prikazal in dejal:
»Dragi, prijatelj, tu imate denar za garderobo, oddajte svoj plašč.«
»Todu žal Vam bo.«
»Naj mi bo!«
»V resnici Vain bo žali«
j»Ne br.idalitel Oddajte plašč!«
Gospod Potepin je stopil k garderobh Slekel je plašč in stal golorok pred IjudmL Srajca je biLi taka, kot bi bila večkrat v rjavi polivki oprana. Uradnik je |x)bledel» Za jecljal je:
»Moj Bogi kje ftnate suknjič?«
»Suknjič? Nimam ga.«
»Vi vendžir niste mogli priti goloroki Sem V«
»Saj nisem prišel »rjlorok. Imel seiil |>iii£č «
*F6tčin ga rajč še obdržite, ža vraga vendar!
»■\''ti ua misel mi- več nc pride. PlašC ho;i oddal.«
•MI ste zblazneli? VI boste spravili naše gledališče ob dober glas.«
<Kaj je res tako na koncu?«
»I edaj, za božjo voljo, Vas prosim, obleoite plašč. Vi ivendar slrašno izKilc-date!«
»Tudi Vi niste ravno lepi.«
»Škandal, priti s tako srajco v gledališče.«
»Kako bi šele zabavjali, če bi sploh nobene ne bil oblekel.«
»Jaz Vam pravim zadnjič irt Ha lep način: oblecite plašč, na iialk način sploh ne smete v gledališče!*
»In jaz Vam pravim, da plašč oddam. To je predpis. Lepo gledališče, kjer še Uradniki ne vedo za prcdpfoe.«
Zopet se je nabralo več ljudi. Neka dama jc dejaia: »Pustite! Pustite starega moža, ali ne vidite* da je hrom?1«
Gledališki ravnaitelj se je prikažak Vzel je Potepina na stran in mu dejal:
»kateri prostor imate?«
»Parter. Tretja vrsta. PraV lep pro*-stor. Trideset lir, vam pravim.«
»Pojdite domov! Jaz Vam dam za li-ktek petin trideset lir. Velja?«
»Pri teni dolarskem kiirzu'? Air naj se miniram?«
»Tedaj — štirideset?«
»Petdeset — a niti beliča In :nj. Al! Hi to sr:ii!K ''.ia cena za [ ! :> ■
rT~---
»No, dobro! T« — deset — dvajset — trideset — štirideset — petdeset lir! Samo |>ovejte mi, kako ste prišli do lega, da ste kupili listek za naše gledališče?«
»Saj ga nisem kupil. Darovali so ml
ga.«
Ravnatelj je spremil Potepina na cesto. S težavo je premagoval jezo. V slovo je dejal:
»Boga zahvalite, da sle hromi, sicer.... sicer hi se vam slabo godilo....!!
Gospod Potepin je hromel še nekaj korakov, nato je segel za hlače in i>eteg-uil izza njih dežnik, ki ga je delal hromega In dejal:
»Kakšna hromost: To je bil le moj dežnik I
PRIJAZNI HIŠNI (10SP0DAK.il.
Protokolisl Jančar je bil neko jutro tako ljul, da je kar skakal |K> sol>i in |x>kli-cal takoj hišnega gosi>odarJa,
»l-cpo streJu> ima vaša hiša,« mu Je rekel, kazoČ s prstom na strop, kjer Je šc curljala voda. Nocojšnjo moč mi je sfleo-iZl streho naravnost v usta deževalo. To lic more tako naprej, marveč mora biti takoj nekaj storjenega.«
»Gotovo, gotovo. Ijulrf gosp. Jančar. Imate popolnoma prav. Iu jaz bom lakoj ukazal mojim fakliioiu, da jiosteljo ml zida odmaknejo.«
NESPORAZUM.
Zdravnik; »Vi ste dovršen nevraste-nik in skrajni nervozne?., kmet Treunbcc.«
Kmet: »Oospod zdravnik, kar končajte z vašimi'psovkami če ne l»o padlo!« PREVEČ ZAHTEVA.
Mali Franciki jc padel komad kruha na tla in sicer na ono stran, kjer jc bil na-mazan s smetano.
Jokajc je tekla punčika k materi, da sc jx>toži. Mati pa sc jc jezno obrnila k dekli: — »Vas rnoram pač okarati, da vedno mažete kruh na nasprotni strani.« ČESA NE POSNEMA.
Mojster vajencu: »Povci mi, zakaj Si Ušel?«
Vajenec: »Ker je mojstrica, vaša soproga, vedno tako groba z menoj.«
Mojstor: »In ito naj bi bil vzrok! Jaz nisenf še pobegnil.« VZROKA NI VEDEL.
Dumas jc imel navado, da se je vsakemu nasmehnil, izvzemši prodajalcu vstopnic, kateri se je čutil užaljenega, ker se hi veliki pisatelj tudi napram lijeMU enako Vedel. Nekega dne se je ojimačil: t</i »Monsicur Dumas,« pravi on,- »jaz bi Vas rad prosil za neko uslugo,«
»No, ks ven, kaj pa želite, ljubi ntoj* 'Sfer?«
»Jaz b: Želel, da bi Se mi največji rtioŽ fnojega stoletju nasmehnil.«
»No. ljubi mojster,-potem mi pa poso^ dite SO rtapoleohOv.ff NE SPADA V NJKOOVO STROKO.
»Doktor^ jaž garam khkdt vol, jem kakor kak voik. sem "lirnVJeti fcalleor pes in
špim kakoi" krf.č
»Hm, člijtcf V- tem sluČ-lj«? nI sc ja/ k žlvlnozjdravnlk'*	-
Vojna odikodnina^se pelje zlbrzovlakom.
Prišel je tisU zlati čas, ki- vsak ga je želel od nas, , denarček zdaj se j>clje, kot listja ga je, steljc. Poglejte spredaj, nov lilapon, na njem minister kot baron, pač čudna res jc ta žival, a ni, da kdo bi se jc bal. Nc brizga in ne piska nič, in Črna m kot kak hudič, . in če sc vležeš na zemljo, šč povozila te nc bo, a če ležiš kot trhel štor, bo čez; te nesla svoj tovor, če tudi dolgih sedem let, raz tebe gledala bo v svet;
Nagla res, da ni žival, a liog modrost je vladi dal: Počasna reč, gotova reč, pripelje vam stotrsoč sreč, Takio jc mislil modri Rim, poslal je polžji, novce Ž nJim, poslano vse je že »ekspres«, pa hodi naj sto let in čez. Da voz prenaglo ne drči, na' zadnjem koncu mož sedi, In dela tisoče ovir, napenja sč kot kak liudir. Mogoče, da čez dolgo let, dospejo v Rim ti novci spet, tedaj gotovo omcdle, oni, ki na vladi zdaj sedč.
Gotove bolj sc pač stvari kot polž na svetu ne dobi, denar obsojen je tedaj, da več ne roma k nam nazai.
»•4
DOPISI.
PO VIK.	* -
Kakor jo Vsem znano, jc pošta v Julijski Benečiji zelo slaba. Zato so po* virski fantje premišljevali, kako bi temu odpomogli. Imeli so tajno nočno zbor o* vanje, na katerem jc vsak predlagal svoje mnenje, Po dolgotrajni debati je nek pameten fant (kakršnih jc v povir* ski fari mnogol) predlagal naj se doma* čim dekletom pribije pismo, ki bi se imelo poslati po pošti, enostavno na hiš* na vrata. S tem sc prihranijo poštni stroški in pismo je kar čez noč na mc> Stu. Ta predlog se je zdel Vsem dobei1. Ker so ravno pred kratkim sklenili po* slati nekemu dekletd pismo, SO popisali Velik list z Zelo ginljivimi besedami in ga pri bili na vriita hiše. Po tem činu so Se junaki razšli nri sVoje domove in šli Spat spanje pravičnikov, (Druj^i fantje, ki nc delajo takih Slrivnili činov in ne hodijo v tako.diČnO družbo, so že j>rej
spali.) M----ka. kateri jc bilo fiismo
rtrimcnjcnn, je o<l samega ganutia med ee!o-Tria«o fbil*jtravhd nedelja; točila
solze. Bajč na ta način poslana pisni;! bolj delujejo na človeka, kakor čc bi bilo poslano po pošti. Zato svetujemo vsem kraškim fantom, da si vzamejo za vzgled povirske fante in da se poslužujejo tega sistema, ko bodo pisali svojim dekletom.
SOLKAN.
Pri nas jc bilo ipredarvanje. Govornik J. je trdil, da ima Darvvin popolnoma prav, ako trdi, da ljudje izvirajo, iz opi' ce. Nekdo, ki jo bil pdlefj sc jc s tem popolnoma strinjal, češ« da človek; iz--haja iz One žiVdli, ki mu je ndjšimpa-tičnejša, RIHEMBERK.
Sil ves*rovivečer. Vse nori. vse se zabava, Tudi Rlhembcrk nori, Saj parne; ten dolgo že bil ni. Samostojni tambu-rdši so udftrili bleš, d le zfl izvoljene ljudi. Bfcnkrite, brenkrite — pari sc vrtijo, kozarci se prazhiio. Veselic le na višku. Pri Se zaČujc šiim. Mrin od vojnih trum? O ne, nt »Cule na palci« jc to; priletel je< dObll prostor, da bi sedel, Pri je žalosten povesil g|avd. iri jo .skril plid ficiiilnlcc. Kaj ja videl? TamburaSi udarjajo na«
Pravijo, da v Komnu tjimburaSki Pravijo, da sc zatolminsko društvo	dvorni • avstrijski vojak, ki sc jc učil mi
or ni imel vaj % leta, ker niso imeli	šwii; pristopile bodo tudi doljanslta de-	Dunaju sukati puško, je padci i Iti ni.S
un.	-	klota.	lovccm v roke. Ko so po Irudapolnem
Pravijo, da imajo v Komnu »fejst« Pravijo, da jc v.Doljali 15 za ženitev	. delu posedali let .si ogledovali prekraH.
pana. Jaz pravim tudi, saj sem mu dal	godnih deklet. 1'anljc hi pu rudi priredili žival, vstane iz srede neki stari lovcc
di jaz cn glas. »Fejst« bo toliko časa, da	ples, a pravijo, da jc deklet premalo.	2 1'ctrovegabrda ter nagovori svoje so,
do vse »fejst« napravil. Hitro ko bo	Kako jc to?	lovcc: »IVodradi bratje, kakor sle .slišali
hotele malo »fejst« zgubil, pa bo vse Pravijo, da jc v Razdrtem pod Na.	in iilali	»vet nas, podbrske lov,
:govo dobro »tej«. Tako sc navadno	nosom hiša. Oe številu štirideset prišle.	<Ti:- i:r<>z"" Podccnlnjc in ponižuje. I Iva,
udi pri nas; priča »Čuk na palci«.	jcS še tri, pa jo dobiš. Dve dcvici .sla v	>a našemu vrlemu Oliku, ki sc jc zu n:is
Pravijo, da kar jc deklet, so v Kom,	nji, da ju kdo nc ukrade, ju stružitu dva	k,,kor ",c č"u1' J.,,k" Junaško potcilml
1 najbolj »fejst«, samo ena se preveč	»rožnika. Druibo pa dela vdovica. Kdor	ter s tem nam rc.s.1 pred celim svetoin
ži, zato, ker g. učiteljem iz Kalabrijc	ne verjame, naj gre gledat in čc je dni.	"" lovski ponos. /..t lo predragi mi so,
ilijansko govori.	gače, naj pove »Čuku na palci«.	lovci, predlagam, da od danes naprej
Pravijo, da sc komenski blagajnik Pravijo, da je sežanski organist na	™v,1,\\ n 'l,J^m nT™ „""\. f
alniee jezi..Im» preveč dela. Vsi člani	novo leto zaspal, ker sc jc na Silvestrov	o v" i ™J
u plačajo mesečnim^ že naprej za 2 leti.	večer preveč zamudil pri »kratkih kri.	~ nam v,™,	^g Ouk^'
J^^^^rt^ ^Pravijo..... je Janez Godcev iz	^
retljavo, da postavi iudi eno svetilko Merč vstrelil nu »Planini« medveda.	;V£>J P MnMl kakor l,,aLka hVOJC h zvonika za vse sosednje občine. Prednje medvedje tace je poslal kol no*
Pravijo, da učitelj italijanščine v volelno darilo Musoliniju; medvedji rep	Pravijo, da imajo podbrške Bačarce
>mnu pravi, da imajo naši olroei trde pa Pepelu (Rokovemu v Sežano. Per mej	rade makarone, ter <la kaj rade ple-
ive kakor on, ker ne znajo Še nlČ ita* Dunaj, to je bila dobra mnncštra!	šejo v znani podbrski ošteriji od mraka
anski, kot on ne zna slovenščine, zato Pravijo, da potem ko se je pod*	,>a ra,,cga Jutra.
; jih bo lotil po novem letu tepsti. brskim lovcem posrečilo ustreliti onega	Pravijo, da no jc ustanovil pri pod-
j>ravijo, da so dekleta z Dola lil Otli- znanega srnjaka, so sc tako osrčili, da	melški »Kmet. čitalnici« »Krožek pijan,
sklenile enoglasno, da bodo odrezala «p čez teden dni spravili na gamse,	cev, zbadljivccv in pretepučev«, ki je že
tla 20 ocutlrnetrav in sicer iz ' treh Pa ni srnjak, zato so povabili	pričel sijajno nantopfti. To pri fantih,
htnlh razlogov- 1 Da ^o jim ue pbma- grahovskega župana — pravijo, da imn	Pri puncah pa sc namerava slavnozmini
;jo pri kidanju gnoija Iz hleva. 2. Da lx)do ta Poseben talent na gamse « tudi	odsek »Moške hlače« sedaj po novem
->k' irazilo sneir 3 Ker mani stanejo — z nJ,in n,so l>l1 n,č ,,a bo,J$«n. [c	prekrstiti v »Društvo pavjega
o^ieSija tem ko je priskočil na/ pomoč neki eks	perja«.
Pravijo, da se je pevski zbor iz gorskega naučil žc vse pesmi in misli sednj stopiti z »rakovo koračnico«.
Pravijo, da je na Vogerskem zbor iških inamic priredil *večerno tekmo«, ri kateri je bila odlikovana Q. F. radi ibenega jezika in najhitrejših nog.
Pravijo, da Standcržci so »furbasti«, rodajajo pičulate po 6 lir kg, kupujejo a štokfiš po 10 ljr kg.
Pravijo, da je v Tolminu »fejst« ant, da sc bo še ta pust oženil; samo dlociti se ne more, ker ima preveliko bero,	/
Pravijo, da samotari v Plaveh na šob cem poslppju oženjen samcc, ki sg bavi amo z visoko literaturo. Ima tudi posrc lovalni urad za ženitve.
Pravijo, da je klub stricev iz Ložic ' svoji seji sklenil sezidati samostan. 1 temu prispevajo tudi Desk le in cen<= ■ala iz Kanala.
Pravijo, da ima pevsko društvo na 'rnovem takšen glas, da so žc skoraj /si svetniki v cerkvi oglušeli.
Pravijo, da je podmclškim Maricam, še davno znano, da hodita Peoč in Ja-tob na Knežo v vas.
Pra\>ijo> da so dol j Anski fantje pO« Hali abstinenti. zaito sc ie gostilničarjem Vse vino skisakh
Pravijo tudi, da je v Podgori nastala Velika »konkurenca« s harmonisti, med temi jc ostal Benedikt prvak proti Bu* ialu'Lorenzonu.
Pravijo, da se ndmerdvA V Solkanu Vršiti tekma na »znanost« in »junaštvo«; Voditelj tekme je znani Ravničan.
Pravijo, da. je pevski zbor iz Solkana riA MiklAVžev večef taloo lepo pelv da jc yse ^ohVAle vredehv
ELIJA CUK,
7ak;y na vozu Čuk s kolesom V Cnmii si |g£i> nov ..cncJflir" ? 1'ievt-č j« menda hlač potrgal
In bunk prenesel____NI tiuilirl
Na Hlolnern Trgu Čuk KUja
malino krasno mu proda,
in čnkč poli »c, rož«, liva,
cel bofji (Lin vrti, drdra...
Presrečni Čuk veselja vilska,
okrogel trebuh je dobil,
saj mu mainica lire nosi,
molnjlček ao mu je zredil...
Tatovi nič ga na skrbijo?
In roparji, prav nič? Žarea?
Kako? ta pasom —- grom laafrela!—
nabasan nosi Jamokres____
Presrečni čukč, saj Plazza Cmout pri 21ahti vsega se dobi.... Kolo, maline, samokrese, Elija Cule ti priskrbi I
GORICA - Piazza Cavour (Stolni Trg) št 9 na levo _ Kupujte dvokolesa, šivalne stroje, puške in samokrese edino pri tvrdki ' 1 • 1
ki jamči za solidnost blaga. Cene konkurenčne. ■

j- ,	"tt r:
. — ' :iiV t ( 1
Pravijo---v Podinelcu namreč
da je strašno malo vreden, kdor v Čuka ne prido.
Pravijo, da Brici letos ne morejo prodati svojega vina, zato so sklenili na zborovanju abstinentov v Suhi Jami, tla ga bodo potočili sami potom žrela, vam* pa in praznih klobas prvih 7 dni vsa* kega tedna. Račun je točen: za Veliko noč bodo pili že »bašton«.
Pravijo, da se nabrežinska godba uči »Trauermarš«, ki ga bo svirala za pogrebom, letošnjo zimo prerano umr« ICga tukajšnjega orkestra.
Pravijo, tla so 17. decembra, vsi na* hrežinski psi »zbczljali« v strahu, da jih nc doleti usoda oslov, ki so jih kuhale »Črne srajce« na »Stropovcm borjaču«.
Pravijo tudi Nabrežinci, da so sc istega dne »narodnemu mučeniku dc Mauchinic«, strašno ccdilc sline po luŠ« kih petah. V tem oziru slovi mož kot Specialist.
Pravijo, da si jc pustil nek mlad go* spod iz Postojne rasti kozji čcf. Ta m oš* nje dame pa so ugotovile, da to nič posebno nc krasi njegovega obraza. Zato mu svetujejo, naj si ga raje obrije, ker sicer utegne izgubili njihove simpatije.
Pravijo, da so fantje v Novem svetu ob priliki običajnega Novoletnega voščila to pot imeli s seboj tudi finan* carje. Nekateri pravijo, da za to, da bi jim varovali nekatere »otročajc«, ki so bili ž njimi. Cuk jo je pa drugače no* £runtal, da bi sc najbrž radi prikupili nekaterim gospodičnam, ki rade _vidijo suknjo belo.
' Pravijo, da so fantje v občini Bate minulo jesen nabrali toliko lešnikov, da jih lahko ljudem v cerkvi s kora na glavo mečejo. Res spodbudno!
Pravijo, da pevsko društvo v L o* žicah poje le kadar jc v rožjeah.
Pravijot <Uf. na Trnovem živi še svetu nepoz^ftn ^i^bt; od hiše do hiše toži, da ga npbeno-dcklc nc mara. Nevarnost je, da pobegne' iz dežele^ Kujv bodo pa po« tem gostilničarji storili? Kar imajo drugi ljudje^ v glavi, sc je njemu v pete za« rastlo.
Pravijo; da šo. v- Gojačah spremc« nili Bralno in .pevsko društvo v Igralno pivsko društvo. Godbeni inštrumenti so steklenice, kvarte so pa knjige. Vpisni* na je en »dopjo« vina. Vaje so vsako soboto, nedeljo ali praznik, včasi tra« jajo tudi čez.
Pravijo, da so vsi Višji uradi pfe« mešŠcni iz mesta Kobarida in da sc v predmestje Stambul preseli tudi konzu* lat. Tam bo uradoval veliki vezir v Mo» halinjevem imenu, On od 29. 121 1922 zahteva pristojbino po 30 lir za dame, Za dijake 20 lir in za velike gospode 40 Jir. Alah je velik in Mohalini njegov ^inister!
Pravijo v Ajbi, da kadar naredijo podružnico pri Sv. Petru, sc bodo de* kleta prav lahko ženila. Razpršila se bo« do kot naša goriška dežela ih ne bomo jih Videli popfej kot V dblini Jozafdt.
Pravijo, da č. i« Jože hA SlApu tli fa$i»i? in le zatb črno srajco nosi, ket-hoče kupiti »žajfe«. Cc mu jo ne kupi »Cuk«, bo p& 5e naprej čm.
Pravijo, da rastejo v Plaveh trgovi? nc kot gobe na solncu.
Pravijo, da so Podbrščani spoznali resničnost pregovora, da šiba novo inašo poje," ker jim jc učiteljica itulijanščine obljubila ričinovegu olja, ker sc učenci niso pustili tepsti.
Pravijo, da bo »Čuk na palci« izba* jal zato trikrat na mesce, ker bo prina* sal orise značajev glavnih junakov,-opazovalcev podmclških Maric!
Pravijo, da imajo v Cepovanu, žen* ske jako močno ljubezen do moških. Sc v cerkvi nc morejo biti same za sebe skupaj, ampak hodijo v moške stole sc* deti.
Pravijo, da sc v Čcpovanu razpisuje služba za delati red po cerkvi. Prednost imajo tiflti, kateri znajo štiri deželne je» zike: Ccpovanski, Lokovški, TrcbuŠki, l.okvarski.	#
Pravijo v Znrukovcu pri Grahovem, dn bodo gradili tovarno za kratka krila, ker dobavljanjc iz drugih držav je za enkrat olcžkoČcno. Cene bodo gotovo brez konkurence.
Pravijo, da so imejc dekleta na Slapu pri Vipavi štetje fantov, Žalostno! Enajst jih je na enega fanta. Nekatere so žc vrgle mreže raz glave in pridno lo* vijo. Tri so jih že vlovilc. Kam pa z ostalimi tridesetimi?
Pravijo, da je prejel tajnik Srpetiiške-ga »Sanfverainfl« Prane Oancu tclegfaflč-no vabilo od »Čuka na paTci« za občno sejo teh društev v Drnjohli. Odpotoval jc koj. »Družitvam godba ura ie (nozdraivila pri odhodu z himno!.	^
Pravijo, da izide v najkrajšem 'ča« su nov list z imenom »Gnoj«. Izhajal bo pa le v potrebi. Uredništvo in upravni« štvo v »Ljudskem vrtu« klop št. 3. »Gnoj« bo glasilo vseh brez razlike strank, starosti itd.
Pravijo, da je vzkliknil filozof B. pred oknom mesnice pri pogledu na klo* base, tako le: »Ah, tragično, zelo tra« gično. Včeraj ste še našli čreva v pra« šiču, danes pa je že prašič v Črcvih. In kaj je potem naše življenje?«
Pravijo, da jc Imel te dni občinski svet zelo burno sejo, kje da naj sc sezida umobolnica. Fabričanje so odločilo protestirali, da bi sc ta godna naprava sezidala na njih tjeh, Kozanci pa bi prav radi imeli ta dobrodelni zavod v njih sredi, a težkoča
leži Vi lam. ker njmaio pripravnega nroMo ra. Fabričanje pravijo, da naj se sezida placu. KoSanci pa o tem nečejo nič stiša ker drugače bi morali prenesti »brja fabriko. Seveda, lahko bi se podrl oni dol gi vagon, ki dičil središče vasi in (x>leg te ga še sosednja stavba. To vse pa hi stak občino zelo mnogo stroškov! Po dolgi mučni debati so vendar prišli do stalne^ zaključka. Umofoolildca lx> sezidana ii; Laznah ob glavril cesti hi ob poti, ka tera vodi v »bošk«, Bolj ^(Mičnega kraja si županstvo ni nnoglo izbrati. Tako se jc n-streglo Meina strankama, in upamo, Pabrikn z radostjo sprejme ta sklep.
Pravijo, da so Pabrlčaul tri dni jokal, ker jih je »Čukjna paj'ci« malo okljuvni Njih »JiumoriKtičiia« narava se jc spremenila v pravo fcarn ainje hi zakleli so se, dal i zde rejo »Čuku« oči. (kaiMlko ie kitat okn^ njih hiš nI za*ib<i|il levega očesa.
Pravijo, da »o kozanski fantje sklenili, da se zal) ran I samotarjem vIkk! na večerno sestanke v; vas. Zato mora imeti vsaki samotar pušaiK>rt, katerega dobi v gasi proti odškodnfcif 10 L. Dekkjta so proti tej odredbi odločno protestirala, ker drugače, ne bo nikogar, dfi bi jfeli vodil za nos.
Pravijo, da jso bile za lx>Žlčne praznike nekatere punce Iz Scla zelo nudeče pri zadnji maši v Batujali, ker so imele glavo podobno ruskhn ,kozakom s irinjo.
" Pravijo, da so v vasi Selo nekatera dekleta začela živeti s pokorno. V ta namen so ob nedeljah prepasane z verigo. Pač lr da pokora; morda za ljubezen.
Pravijo, da je prišla Srpcnlška Čitalnica. na Sv. Štefan v Log kulturo - seja t! Pravijo, da so jim Ložani zelo hvaležni, ker sedaj vedo, koliko Btrov Vipavca je treba, da je človek pljatl.
Pravijo, da Imajo na Srpcaiicl v stolpu uro. Ikatcra ima posebno lasitnost. da kadar bije ne kaže, in kadar kaže ne bije. »Urihtal« jo je tako mežnar iz maščeva* nja, ker mu občina ni dovolila »beramje«!
Pravijo, dii je v'Ajdovščini mnogo klepetulj, žafo jim Čuk predlaga, haj si vstanovijo društvo »Klepetulja« pod Ko-lano ali v O asi. '*r- V Ajdovščini in Sturjali sem videl( da g. trgovd že več let sajijak o zvezi, letos pa Cnik upa, da jih zbudi iz sna, ter pripravi do enotenega dela.
JI
Josip KerŠevani
mehanik in puškar
v Gorici, Stolni trg 9, desno.
Zaloga ram i h šivalnih In kmeUjsklh strojev, dvokoles, pušk ln samokresov, ter vseh posameznih delov, »padajočih v mehftrlično In puškarsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju IH krpanju. Lastna delavnica In , popi-avljal ni ca, Stolni trg 6,
VC Ponlklanje in lakiranje ▼ vaaki barvi.
Priporočam vsakemu Original Mundlos Šivalne stroje, ker so najbolj zanesljivi, za te Janifilm 15 let.
Pisma od vojakov.
{Kristijan, Ajdovščina.
• Cenjenemu Čuku na palci!
GENOVA.	T
£udi pri 90. pešpolku v Genovi smft^. Slovenci. To lahko potrdi n^g" a palci, kateri je nas že parkrat Kal Le ž&i. da ga poznajo tudi naši predstojniki, zato ni :mei zadnje čase sreče. In tako je prišel v roke nepravici. Zato ie ubogi »Cuko sul bastone« čepel na neki mizi v poveljniški pisarni 5 dni in premišljeval, zakaj ne smejo sloven* ski vojaki gledati njesa in njemu podob« ne ptiče, ki letajo med slovenski narod. Prebrisani jo je kmalu pogruntaL obesil Po dolgi in mučni hoji je zašel »Cuk se je nekemu vojaku za roko in take palci« tudi v začarano mesto Como. srečno prišel med nas. Dolgo smo se mu sredi mesta se je nekoliko oddahnil, smejali, ker je nam pravil vesele novice ;ar zagleda ob icraju ceste gospico.^v \z domačih kraiev. Tudi mi smo mu ra* ;ni obleki in s cokljami na nogah v zodeli naše teŽkoče. katere nam dela ji hoji: lop*pok, lop*pok, ki se jo je najbolj »pasta šuta«. Ker ga radi vi« \ prestrašil, da jc ne vede odletel ne« dimo med nami. smo mu preskrbeli co nazaj in v sredino naše kasarne drugo bolj varno pot, da bo hodil bre?. \t šele prav zavedel, kje da je. Tu je zaprsk k nam. Podpisani slovenski \o* lučajno videl, ko so peljali Cerkve« jaki pozdrnvljtjo vse ditatelje tega Hsta. Učlnkve zorni« v prižon, »perke non posebno Slovenke, ki se spomir.jaio vo> u lup«ki»lup*ki«. to se mu je zdelo jakov 90. ptšpolka. Razpet Aloizii, Oer» Isto navadno. Seveda prišel je - pa kno: Feriolja Jožef, Miren; Spacapan k nam v našo temnico, ki smo pa Dominik. Renče; Hle ' ~ ' " " »mandžarali pasto- """ HM "]'r" PA
posebno pa ček) in oči ii pogosto ; ravno frizura.
Zgodovine ženskih las ne pozi* .Qjik je raziskoval do Adama, pravz '(6 Eve nazaj in uvidel. da so žensli aprvega spočetka imele dolge lase. Ii enostavnega razloga, ker niso imele" <£ bleke in so bile mnogo boli sramežljive kakor danes, zato so hotele zakriti z lasmi svojo srarnoto. Pozneje, ko so se oblekle v medvedjo kožo. ki niti od daleč ie ni bila sva-r.a. so crič»!e spie:a«i la«" v 'kite. da niso bile v napotje. ker niso imde kaj več skriti i njimi, zakaj medvedje kože jih tedaj Se ni bilo sram. kot jih je danes sram ie so oblečene preveč preprosto.
Tedaj, ko so moški začeli javno govoriti, aa imajo ženske dolge lase, a kratko pamet, so se ženske začele sramovati svo-lih las. O tem. kako je nastalo dejstvo, da imajo ženske kratko pamet, ni prostor, da bi razpravljali na tem mestu. (Čuk se tudi boji, da bi mu perje ne oskubtle.) Vendar na so začele ženske tedaj zvijati kite na glavi. Pri tem pa so se morale gledati v zrcalu in glej ga vraga, ženska je postala ne-čimurna^
.Tuinim in potrtim srcem naznanjamo vsem drsgim sorodnikom, prijateljem in mancem preialostno vest, ds je na«« nad Tae ljubljena
Sveta Gorica
po uk&su it Rima bila obgliTljena ln Ukoj na nato crknila dne 4. jan. 1988.
Zemeljski .ostanki neposabne in drsge rajnke so se položili k počitka za toliko časa, dokler »e vsi Slovenci ds Goriškem ne poitalijančijo. nakar ustane alovesDO ir groba
dajil _£icieiijesu stolneca mesta.
d«, V	ackateri t»ii
ikmkSt »V«! nuvrt MvsMil Ha Jiw»ler n
•itn slavili, km da »> * »pisati v, fiisavvi Pnrvifu, vla v	ni bao oBai
nobenesa ukana v trsovine mKn ob čjcs aprovtMcU^
Pntviio, da nekatera toksvSka ta poilUaJo svoje ivultne ivnudhe csk> K&labrl)«.
Pr*vi)o. da priredilo domhertJa ran; o svatan Nikoli veliko slavnesi: pri I slavnostl bo odlikovan ta svcuo hrabrv karboner 0. is P>c. Pripeli mu bodo sv tlnjo It hntujskeca korena. >Cuk< i vpUe: Na mnoga leta!
Pravijo, da se v KopriviSču jjc Čudne reči: V adventu s« ie plesalo ilve ln mrtve, strahovi se po noči <h Sajo, po oknih bijejo, in »rotijo, da -harmonike poberejo — posledic« t bo, da bodo matere s hčerkami bolj dovoljne, ker jim bodo vodo hitreje mov prinesle.
Pravijo, ds kronberSka iiodba u r«, ker jo je tspustll kapelnik L, M, stopil v taslužen pokoj n» VctrUče, njem žaluje cela godba.
Pravijo, da Frencc G it I.ok ne 1 več v Scdovec. ker sc mu Je »sputer V idcl je C.uk nn pal'ci.
d« idrijski sodnik rc
rodno hkn.no, punce — pardon!— g o* spodične pa plešejo — tango, to je ples divjakov..S kom plešejo? Z brati z juga. Narodnjaki pa gledajo to bratstvo in strmijo — v polne kozarce pred seboj in točijo narodne solze vipavca. Joj\ kako je io lepo!.Narodnjaki, Vipavec^ narodne solze, »arnore — stiska me.-kar' more«. Hej, Slovenci! Vse za. narod, tango, živijo!
' IZ P OVIR J A. (Kulturni napredek).
O Daiem a izobraževalnem društvu* smo že davno namenili kaj poročati »Čuku«. Isto se namreč deli v sledeče odseke:
1.	Ponočevalno » razgrajaski odsek, ki ima namen pokazati svoje junaštvo s ponočnim razsajenjem in razmetava« njem, posebno Krog hiš, kjer stanujejo lepe pupc, jim nastavljati slamnate mo» že itd.
2.	Dekliški pivski odsek. Ob nede-» ljah in praznikih se zbirajo lepe mlade Povirke in 2erke v gostilno v G oren j ah. Tam pijejo in pojejo, da je veselje. Ko> risti tega odseka so »neizmernea. Sladko vince pordeči bleda lica. Lepo petje pri* vabi mladeniče. Petem se sklepajo za* koni vsaj začasno, nič ne de, saj je več vredna ena ura veselja, nego sto let ža» losti in trpljenja.
3.	Vaško * pobalinski odsek. Ta
i
Ufetesa pmioSbm.
Gospoda moja! Ne zamerite mi,
govoriti J--J-
Grem grem in nisem daleč več od sivihgrižljajev. Sem že pri kur* if-^počašf potisnem roko skozi odprt fino in lop — hudiča! nekaj težkeg* z*i piščanci in vetikt X>d*fši&hje, da mi jc .Moj
M^cz rne je obtil. A iri
dremal v'nekem kotu, se! zakadi vame injrd začne obdelovati moje »brgeše*. da So J&t»štrace* od mene letite. V \ * > . Zgubljen sem, sem si mislil in ni drugega kot »bejii«7
Spustim se v tek, pes pa za mano. To me je pa šele imelo! Ta pasja mrch na nima nobenega usmiljenja do mojih ubogih udov! Še snela me bo. Beži, , beži!
' JTa&o sva že precej predirjala jaz in pes, da sva bila že blizu »pod Hrasti
Obupno se ozrem naokrog, kajti moči so mi že pešale, od'tisfe mrhe se pa tudi nisem hotel pustiti »požretic. Zagledam^»telegrsfenštango^.
Caki, krofa, me ne boš strgala ne,
/alosi en swi >vt? strnil v kvf tn nil v $\*oJem *ntičjen>« srcu, du ne bom - ^ tfotf in ptibtrfi vrnejo še enkrat preljubo m>ht*io — niti t manjšo besedico frtltt nobenega Stan* dMkcf* ptfarte Dovolj fem irktitiltn um je ntote so še sedtij potne itmM: H1, ' ' • , ' '
sem\dejal in se divje pognal proti »štan> g i«, iii gor po njej. Težko je šlo, a šlo je! Hlače so se mi spri Jemale in kmalu sem tičal\ves priliman na »vlšču*... J a, hu* diča,\kaj je to za en »šmjrsem d j al. Pa ni strela, da so ptičarji to naredili. Joj, kaj bo! — Pasja obist se je pa drla pod »telegrafenštango«. da so mi čem iti. Dol ne smem.
da si Vam drznem me
drla bod »telegrafi
lasje vstajali. Kam
me ti DOŠa.f/ strrt
ljubi Toni!
Prej teukr Ti naprej pišem, V prtu lepu pozdravim anu bobrom čezJtribe anudoline V jei na av, Štefana dn sm šla u Souken sz mojim brat m, Radovijd* na, kaku je u Soukni, sem šla tudi u adnu oštariju pa v ješ glih taki ste vsf Souknci, kregate s anu birmate, Zdej jmate ie nazaj anga noviga škofa, ki je nmalo bolj mejhen an bolj debu kakr tisti t' prvi. Pravijo, da je Krašuc. Birmu je anga. ki jima fabriku za šfružulje. Pr\>o kader ga jAt birmu, je mislu, da na vetja, zatu ga je birmu še enkrat.
Ribničan Urban.
jNu, kuj zijaš zijalu zijalastu« sin i aninc laškcmc zeniurce k' jc jciiui ki-zc Ulačc ku črn 4uli:w*i ncmcist Ma-a nc glave. (ilili nc plač sni sc biu |x>-vu z inujo riw)lx>, k' sc jc vame zezijou, ruoko je uzdigim jen počjez u liiftc dr-ratiku pr nas škof dcjlajo, kodor /.jejo. Pa sm tu kar pokljckcnl k' sili f ničlo pod mušelicavo vlado Idi ne cejste najo, |x>[»rej k' jeli u uole dejvajo, br , jen po tlejli liičajo. Pa sin se biu po-otu. An drtige tak je stuopu Ii injeni pa je vprsišou zckaj nej inuoja rupka jen tenki frank i rana s štjcuu>clnam. Pa sni djaiu jest, de tefca vhdcr nej aa, zetu k' buojo /je une štciuplalc k' io ricin uole zestujn pile, jest sni inuo-
pa Krznarjcvme Juožolc leder len daj-lu plačet. Ja pa če srn še toku brililiui jen letni govoru nej use skeo neč nomajralu. Toku sc inuogle bet miloje neritenke dva-kret štemplane.
Ja vajste ;uiga ifsimda sni sam vidu. k* so ga u uole dajle. Pa prcc puotlej so ga zeiMiodle. Jen čo je prou ne uso niuč tjeku, ga je aden mod zad z anem rajkclnam nc špage iililamu urlili k' ga prjela leksurda. loku je Špricenlu ne vse strani koker b* mejli piioču. Jojzes, sni djau jest, viš nerl • teuk jc jemu pa je puoču jen vse se je ven sccdilu.
Toku, de tlid' Lr.i (m sramakam uč ne IKJinaga; nej druzga koker galc duobni zvjezat, pa nej se do duole |H» iiuogali bjc štru cedi sej se tiid' majliueiii uotrokam duoskret loku zgodi. Pa k' sin se ban, de b' iniiol prxla|lef< nc šu neprel.
Ja pa ucj šlu neč kuj uod ruk. Samit /e kuliaiveiice sm 'ieuiii duolaro Icitiio. Uod kar imajo črno vla<lo, majude sanuti rmje-iic /ig;uiice iejok' driizga nej. Jem zotu/brš-kivic duoMte k liha vene ooluomlo. Al pa morde zetu de Je bi nc trdu u žcluodcc ze maši zevol nola. I'a nej buo /je koker čc, čc uječjo mtiojili neritenku kfipct, nej jch l>a le leksira prov do pjetc jen Še r.i čoute. Pa sin Jo butale zgrliutov. Sm djau čc jeli nječjo boimiki kli|>ct jeli buom pa u Tersxc, al pa u (lorice prodan tistem faiitam k na uograjciicm plače uepiihiieu Ijedcr z noga-me u lejl brcalo. Pa ncUbiioio še muole ueritenke u left letejle. Sej sm blrti /,jc tlid anem hikepi matafirjem k* so. a no gumasto
kiiglo aden driiziue motate, rošjeta prodau, de so sc zevarviale, de jem nej kiigfa nc iius prletejla, zekej puotlej b biu tenes majude so djale al lov rta tcues, iki so vse-gllh samit kllgle lejlale.
Ja pa jch nejso l>ejli tlid uoni ne; so djale, de so sumu iic pu. Pr uiuj kciše sm djau kaj jeli rajs uječte al samu ze ualeŠč prav le. Pa jeli nejso lle. Jest sm pa najdli, dc Jch buoio i.l/.jcle. še DrciiKilu Jch buo.
Pa so Jeli uzjele proni vse, pr mej vje-re de rejs. Kar lepa sni nestavu an iicrit-nek ze drtlgein no "tlejli. lest sni se J»a ze plankc skril iki duol počjenit Jen Čakou. Pa nejsm dougli cajta.. Jpjliatn koku je blr.i tu lllstnii gljedat. Kar zeilerfl so sc koker vrano jeu kavke, pa nnnkrct nej biu nolKmga več ne tlejli. Jest sin se Jem pa ne Uliem u pjesl snicjiui. Kaj nojsin vajdu, dc Jeli buojo uzjele, jeu so Jch tlide.
Nu sin dja/u, pa biu> majude /je njh-bulše, de grjem spjet aukret damu pa uii-mu trrcdjo prodam Še kar imam. Pa sni kar nc laškii-slovajusku prule (lorlcc udaru. Tam uajke srajde cajstc sm pa :uio veliko karjuolo srječaii k' sla jo dvai |x»grjeb-ca /. juokaiii prutc Vidine |>clala. Tcžkr.i sta io rajsala. z«tu k' le Mu težku. An cev siiihI arenku jen rinjene |x»ljont« sta nc-prej riula. Jest sm mlslu, <lc sta dva kll|>č-vavca kolkcr k:sjt. ampck puotfcJl sta liki po-vcjdala, de je u Vidine strešnu huda lakota, zetu so pa uoni šankrfct Gorico zc-sejll. Je koku sm djau lisjaka sej so jo /Je luolkrct zesjile; kaj zdej buojo pa kar nc-prej majsta mejstu, jen vasi zescjdaic. Buli
IVAN TEMU
GORICA - Via Carducci štev. ©
(zraven drogerlje MazzolI)
B R U S A R IN IV O Ž A R
delavnici so nameščeni e I a -v o I specialisti za £> m e n J ena dela kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov.
Brusi brlvne
■	In_
žepne nože,
Škarje ln knjlgoveike ter vse druge noie in rezila.
® ® ©
Za čas k o S n j e dospejo najbolj pristni In garantirani kamnl-osle ber-gamske za brušenje kos. D« lavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, škarIJ, b r I v n I h nožev. najelegantnejšlh žepnih nožev, sploh vseh rezil.
IT ZA IZVRŠENA DELA JAMČI. "•«
hes vare, morda buo Vrtojba d rtih kejden Soukan zesejla. Jest se nc tu ne zcstuo-pem, ami>ek goriške Idjc uuijndc ncjso matafjerjestc. Koker je črna nojska znajd-la, dc se lelikn tiid zdrave Idi r.\ uolc dajva, so ti psjakc arcuke pa i>oljenlo vidcm-skiue žepanc njeslo, ze se nejst jen ze štra-fengo. An r:mkiiriH>l>II jc puotlej ze njima prtlrdrou z dvcjmu fajerl>erkarjemn Jen pumpo, zetu du buosta brškunc žepani jen driige gspuode u Vidmu z uodtu> Jehiod-cc ugaseule, čc bsc prjcveč užgaic. Sej so rajs sknorcj kiinŠtne Ic ldje. Skuoda dc so loku djeleč uod našgn inajsta, zekcj čo b' bli blizc b' sc Icliku |x» nas vrgli, pa b' bli puotlej glili nc (juo vlžo uobrajtauu koker mi. Ja — prou rajši vajste jc tu šluioda, je pa nej buo toku no!.
PESEM SLOVENSKIH FANTOV PRI IHMejn PESPOLKU V GENOVI.
P red r ugi, preljubi jeni bratje in v Čuku predrage sestrč, mi funt Je slovenski iz Genove pozdrave pošiljamo hi: Pri polku »devetdeseta bivamo, vsak dan «paktu šuto« uživamo, ob šestih in pol zjutraj vstanemo, osminko kofektu si vzamemo. Do desete so vaje, kuj to ono znuči, in 'druge reči, kar vse vojaku tlači. Nato jc sloveča — se vd — pošta šula, kl mu za kosilo je v skledo nasuta Ko uro pu poldne odbije, procesijii se iz vojašnice vije. na »pjaca di urini« ves poten hiti, da lepegu kuj do noči se naučil Tam krog postopa, včusih koruku, tam odieiro'front« dela četica vsaka. Du mordu\ vojak-pri tem ne zaspi, za to pa' že vodjti'pruv vestno skrbi. Potpetc je ura; vojak je domš, zdaj juhoi poj4: in mul košček mesu. Ob petžh pai'— če to še ne veš, povottv tinm uho— na ulice smeš Pač/ v. GfonmHi čttdm se grozna vršijo, vozovoma kntošaiiSeštiri vrtijo, k o l ovrate' c*lo nekateri tu jahajo, a drajipav čevjih kar bosi jo mahu jo. Dekleti z oblekio zelo so štedljivu, res, bb*6P* šiviiji+ ki taka jim tfiva, je krilo res kratko še <ped nad koleno, pod vratom je tudi za ped"in še eno. Če nočeš verjeti vseh teh reči, pribiti v Genovo naglo še til Pošiljamo zdajci Slovencem pozdrave, znancem predragim iz tuje daljave: Prinčič Andrej, Steverjan. Rondič Viljem, Slap pri Vipavi. Vodopivec Leopold, Prvačina. Godnik Alojzij, Kronberg. Mlač Viktor, Gorenje pri Sežani. Gerzetič Ivan, Podgorje v Istri. Erzetič Anton, Višnjevik pri Kojskem. Vižentin Josip, Sov od nje pri Gorici. /tndrejčič Josip, P od gor a. Kavre Josip. — Vsi pri 7mi stotniji.
Pisma.
Dobravi je, 2.* L* 1923.
Preljubi Čuk na |)al'ci!
V prvill vrstah Ti voščim veselo iu srečno novo leto 1923. Bog daj Ti dobro in nam ne slabo, pa Ikmuo vsi zadovoljni.
Veselico smo imeli na Silvestrov dan, Bog dal, da je srečno minila, ker drugače ne vem kako bi se izteklo. Mislim namreč na -predsednika, našega društva, kateri Je bil kakor na žerečeni železu, ker sc jc bal, da ne bo šlo gladko.
Drugače bi že šlo, le preveč nadlog Jc nad nami. Tako nc moremo prodati vina, ker ni kupcev. Ker je pa dobra kapljica jo pa sami leni bolj »pomikamo«. Upanje je, da do prihodnje trgatve ne Ih> ostala uiti
POZOR I K dar » hote mršiti ..Čuka", nI trenja piie dopis* Dovoli je.	nakan,
znesek 15 L kot celoletno naročnin in napiSe na odrezek nakaznice iu priimek, leni i» wfW, ter dota zraven fe: Nvo&ln* U Čuka. Na naročila brez vnaprej poslu naročnine s«-— oziramo.
MM,lltUlltin
tl4IIUUUllWHU
I
KAKOR Sir VZAME.
Sodnik: »VaSe rokbdd«tvo?« Obložena:: •Zatrjujejo, da sem ion lat.- .	./
Sodnik: »Slabo rokodelstvo Io!. Obtojjenec: »Ne tako slabi, tcospuil 1» nI/no javljam, ako M nc HUo stniK.najuiv kapljici. Če je ne bomo prodali, bodenio PRI IZKUŠNJI 1'IZIKU.' '■*,.: , sami pili. .Sili: Mi fiit živimo, mi «a žaga- Profesor: »Katera telesa so prozni niof Tako slišiš ivc^tkrut prepevul: Pa nič na?«
zato. Radi na oliciiio In Ka dan«> ■Inili dni- Dijak: »Ona katera dopuščajo, da i Kini. Sai aamiiki na srcu zra.vllo. Ce itfideš kro/, nje vidi,-
Ti, prcfinbl Culi. eitanvt k nam. se ga Im>š navlekel ko. da na ho:', fkniiml nesel. Je pač laka navada 11 > r i nas. Sai pravilo:
»Klikni gu, cukni i!a, /vrni gu. saj ni. mu kosti.
Prof.; »Nil primer?«
Ollafc: »StlMo...«
Prof.: »Potem?«
Dijak: »Zrak...«
Prof.: »Potem?« T
Dijak: ».., Luknja od ključavnice:. IMA CISTO PRAV.
»Natakar, tole takozvano pišče staro!«
Natakar (pohlevno In priliznjeno) »lina iKipohioma prav Vaše blagorodji to Je dokaz, da je btlo zdravo; drugače ne živelo toliko časa«.
2AHK NA SUHliM.
Nek agent ki ie ob vročem, Motnem času prcbredcl z vlakom najvročejl del I-tallje, ter opazil; vse drevje posušeno Jc vprašal enega izmed sopotnikov ondotnili krajev:
»Oprostile, kaj tu nikdar ne dežuje?«
»Deževati? Pomislite da so v tej vasi	PESEM STARE DEVICE
žabe v starosti petih iet. ki se Se niso m,- Snmm/m, Iapui£ena sum„ M(/,m> učile - plavati.« ,	cikorjo, bit ml<ulm*aUm.-
SLADKA SESTRA.	Sem hmtc imela po pet in timcl,
„ ,	. ,	za mano ni bilo Sc lakih dekhl
Sosed je. prišel li Irnovcevim v vas	JrKp<, vctelicah najprvn sen, bila.
lil je UKledal |Kt olrok.iki so na vseli stra-	obleke sem drage iz svile ntrnih,
ncli svoji stari sestri lizali prste.	„ danes sem Vrj„ /„ s/„rJJ pmtuh.
»Kai delaio otroci«, ic vprašal. »Kak-	Mi koža je veki, so lica upnki—!
sno delo ima njih sestra?«	O/, kje sle ve lela — ki sreina sem biU
»O zelo fino« se Je oglasi! največji, ki	ne boste nikoli nazaj se vrnila. mu jc pa vseeno Sc molila srajčica iz hlač Tako Je življenje res, stare davice,
od zadaj.	'	ki moškim m pravila nikdumnesnicc.
.Ona zavija omote pri tvrdki Pauliri,	Sem samka ostala In sanu, ležim kjer izdelujejo bombene in kadar pride f. m,no"m ""^"i"" »rcc zvečer domov, ji mi obližeino prste:.
SKRAJNI OlTIMIST.	, f
SVOJI K SVOJIM!
Vodopivec Andrei
Med[brezposelnimi je nekdo vprašal	manufakhiri.lrn blagom z lastn|
svojega d ni ga:	-tonsko kroiačnico
»Kaj je tvoj novi prijatelj, optimist ali	46115110 krojačmeo pesimist?« V DORNBEROU št. 144
»Hm, popolni tip optimista je. Poml-	se uljudno priporoča cenj. domačinom
sli, da je zmožen iti v največjo rcstavraci-	okoličanom za'obiIcn obisk, zagdtavljaj
jo. brez stotinke v žepu, naročiti in povžiti	točno in solidno postrežbo po zmernih cc
grofovsko kosilo, pojesti tri ducate oštrig,	nah. Blago prvovrstno in trpežno. 2cnsk
ter biti ugotovljen, da bo plačal račun z	obleke se izgotavljajo natančno po
biserom, ki (<a bo našel v eni — ostrici.«	In najnovejših modah.
v „Narodni Tiskarni" v Gorici Denar treba naprej vplačali.
po slovenskem GoriSko-Gradisčanokem in njemi
podruženih okrajih, obsegajoč 340 strani je izSel • Cena L. 7-—, po posti 50 ccni. več. Naroča ac
.1