Poštnina plačana v gotovini GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO II * ŠTEVILKA 5 MAJ 1963 CENA 30 DIN \ iTj IX* ČE VELJA, DA JE MESEC MAJ ČAS PREBUJANJA, CVETJA IN ZMAGOSLAVJA MLADIH MOČI, POTEM JE TA ČAS VSEKA¬ KOR NAJBOLJ PRIMEREN ZA PROSLAVLJANJE NAJGLOBLJE REVOLUCIJE V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA — ZMAGOVITEGA POHODA OSVOBOJENEGA ČLOVEKA, KI JE VRGEL RAZ SEBE PREKLETSTVO SUŽENJSKIH OKOV IN POSTAL GOSPO¬ DAR SVOJE USODE. MILIJONSKE DELOVNE MNOŽICE SVETA GLEDAJO V 1. MAJU — PRAZNIKU DELA URESNIČENJE TISOČLETNIH SANJ O PRAVIČNI UREDITVI ODNOSOV MED LJUDMI IN JIM JE TA PRAZNIK SVETLO UPANJE, DA BO NEKOČ PO VSEM SVETU TA PRAVIČNOST POSTALA STVARNOST. V ČASU, KO DOŽIVLJA SODOBNI SVET GLOBOKE DRUŽBENO-EKONOMSKE SPREMEMBE, KORAKAJO NAŠI NARODI V VRSTAH NAJBOLJ NAPREDNEGA DELA ČLOVEŠTVA IN ŽE 18 LET ZAVESTNO GRADIJO BOLJŠO, PRAVIČNEJŠO DRUŽBO. ZA ZGODOVINO JE TO KRATKA DOBA, PA VENDAR KAKO SPREMENJENA JE SLIKA NAŠE DOMOVINE, ČE PRIMERJA- MO DANAŠNJO PODOBO S STANJEM PRED 18. LETI! IZREDNO HITER VZPON PROIZVAJALNIH SIL JE PREOBLIKOVAL NAŠEGA DELOVNEGA ČLOVEKA V ZRELEGA, ZAVESTNEGA UPRAVLJALCA, SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV JE POSTALA ŽIVA STVARNOST, MLADE GENERACIJE SE Z VISOKO RAZVITO ZAVESTJO VKLJUČUJEJO V GRADITEV NOVE DRUŽBE IN DOSEDANJI USPEHI NAS VSE NAVDAJAJO S PREPRIČANJEM, DA JE NAŠA POT PRAVA. ZARADI TEGA NE BOMO OKLEVALI, ČE BO ZAHTEVAL RAZVOJ ŠE NADALJNJIH NAPOROV. POLITIČNA RAZGIBANOST, KI JE ZAJELA NAŠE DELOVNE LJUDI OB RAZPRAVLJANJU O NOVI USTAVI, DOKAZUJE, DA NAŠI PROIZVAJALCI ŽIVO IN AKTIVNO SLEDIJO DINAMIČNEMU DRUŽBENEMU RAZVOJU IN NAM JE NAJBOLJŠE ZAGOTOVILO, DA NAM BO PRIHODNOST PRINESLA NO¬ VIH USPEHOV. VSEM DELOVNIM LJUDEM V NAŠI OBČINI ISKRENO ČESTITAMO OB LETOŠNJEM PRAZNIKU DELA IN t I t I t f I I r * ■ ■ V naslednjem povzemamo ne¬ katere poglavitne določbe zako¬ nov o volitvah v občinske, repub¬ liške in Zvezno skupščino. Po¬ seben poudarek tega sestavka pa je na volitvah, ki jih bodo opra¬ vili volivci naše občine Ilirske Bistrice. Volivci v naši občini bodo voli¬ li neposredno trikrat in sicer: 1. V občinski zbor občinske skupščine bodo volili vsi voliv¬ ci, ki imajo volivno pravico in ki so vpisani na območju občine Ilirska Bistrica. Te volitve bodo dne 26. maja 1963 po volivnih enotah, katerih seznam objavlja¬ mo. Vsaka volivna enota bo od vseh predloženih kandidatov, ki so jih predlagali volivci na zbo¬ rih volivcev, volila po enega od¬ bornika za občinski zbor. 2. V republiški zbor Republiš¬ ke skupščine SRS in v Zvezni zbor Zvezne skupščine SFRJ pa bodo volili volivci naše občine, ki imajo volivno pravico in ki so vpisani v eni od volivnih enot občine II. Bistrica, dne 16. junija 1963. Omeniti moramo, da bodo tega dne volitve po celi SFRJ. Z omenjenimi 2-kratnimi volit¬ vami bo opravil vsak volivec na¬ še občine svojo pravico in svojo državljansko dolžnost, ki jo ima kot občan, kot prebivalec SRS in slednjič kot državljan SFRJ. S temi 2-kratnimi volitvami bodo neposredno izvoljeni odborniki občinskega zbora občinske skup¬ ščine, poslanci republiškega zbo¬ ra republiške skupščine in po¬ slanci Zveznega zbora skupščine, kot predstavniški organi vseh ob¬ čanov oz. državljanov. Vse skupščine, razen okrajne, imajo poleg predstavniškega or¬ gana, ki predstavlja splošno vse občane in državljane, še ustrezne zbore delovnih skupnosti. * Tako ima občinska skupščina poleg občinskega zbora še občin¬ ski zbor delovnih skupnosti. Re¬ publiška skupščina pa ima poleg republiškega zbora še štiri zbore in sicer: 1. Gospodarski zbor republiške skupščine 2. Prosvetno-kulturni zbor re¬ publiške skupščine 3. Socialno-zdravstveni zbor re¬ publiške skupščine 4. Organizacijsko politični zbor republiške skupščine. Prav take zbore pa ima tudi Zvezna skupščina. V te zbore de¬ lovnih skupnosti pa bodo volili volivci, ki imajo pravico voliti v posamezni skupini, dne 24. maja 1963 v občinski zbor delovnih skupnosti po volivnih enotah po¬ sameznih podjetij, organov in ustanov, ki jih tu priobčujemo. Izjema v tej skupini so kmetje, ki bodo namesto 24. maja 1963 volili v svoji skupini gospodarst¬ va dne 26. maja 1963. Pripominja¬ mo, da bodo kmetovalci volili na svojih voliščih po volivnih eno¬ tah v skupini gospodarstva, to pomeni popolnoma ločeno od vo¬ lišč za odbornike občinskega zbo¬ ra. Zaradi jasnosti ponovimo: kmetje, ki imajo volivno pravico voliti odbornike za občinski zbor delovnih skupnosti, bodo volili v nedeljo, dne 26. maja 1963 2-krat na dveh različnih voliščih, enkrat odbornika v občinski zbor in 1- krat odbornika v zbor delovnih skupnosti. Kdo ima volivno pravico za vo¬ litve v zbor delovnih skupnosti in v ustrezne zbore republiške in Zvezne skupščine? V občinski zbor delovnih skup¬ nosti volijo volivci po posamz- nih skupinah in sicer: 1. V skupino gospodarstva bo¬ do volili delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in dru¬ gih delovnih skupnostih na pod¬ ročju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrt¬ ništva, komunalnih dejavnosti, založniških, časopisnih in drugih gospodarskih dejavnosti; — kmetje, ki so člani kmetij¬ skih zadrug in tisti člani njihovih gospodarstev, ki se po statutu za¬ druge štejejo kot njeni člani, kmetje, ki so člani drugih delov¬ nih organizacij ter kmetijski de¬ lavci, ki delajo izven delovne or¬ ganizacije; — obrtniki, ki so člani zborni¬ ce in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije; 2. V skupino prosvete in kultu¬ re bodo volili delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in v drugih delovnih skupnostih s področja prosvete, znanosti, umetnosti in drugih področij kul¬ ture in telesne kulture (osnovne, srednje, višje in visoke šole, fa¬ kultete, znanstveni zavodi, muze¬ ji, knjižnice, gledališča, akademi¬ je, radijske in televizijske posta¬ je, založniški in časopisni zavodi, zavodi na področju informativne službe in dr.). 3. V skupino zdravstva in soci¬ alnega varstva bodo volili delov¬ ni ljudje, ki delajo v delovnih or¬ ganizacijah in v drugih delovnih skupnostih na področju zdravst¬ va in socialnih služb (bolnice, zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, dispanzerji, zdravstveni centri, zavodi za zdravstveno var¬ stvo, lekarne, naravna zdravili¬ šča, centri za rehabilitacijo, cen¬ tri za socialno delo, zavodi za mladino in odrasle, zavodi za mladino in odrasle, zavodi za socialno zavarovanje itd.). 4. V skupino delovnih ljudi v državnih organih, družbenih or¬ ganizacijah in društvih bodo vo¬ lili delovni ljudje, ki delajo v de¬ lovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih v državnih organih, družbeno-političnih or¬ ganizacijah in društvih razen iz¬ voljenih funkcionarjev v pred¬ stavniških organih. Tako izvoljeni odborniki bodo skupaj predstavljali enoten zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. Poslance v republiški zbor re¬ publiške skupščine in poslance v Zvezni zbor Zvezne skupščine bo¬ do volili, kakor smo že omenili, vsi volivci-občani neposredno. Vse ostale zbore republiške skup¬ ščine in ostale zbore Zvez¬ ne skupščine pa bodo volile ob¬ činske skupščine na skupnih se¬ jah obeh zborov iz vrst kandida¬ tov, ki jih bodo predlagali zbori delovnih skupnosti. Odbornike v okrajno skupšči¬ no pa ne bodo volili volivci ne¬ posredno; njih izvoli občinska skupščina na zasedanju obeh zbo¬ rov izmed svojih odbornikov. število tako izvoljenih odborni¬ kov pa je ustrezno razmerju med številom prebivalstva občine ih skupnim številom prebivalstva okraj a. število kandidatov. Občinska skupščina Ilirska Bi¬ strica bo štela skupno 46 od¬ bornikov in sicer 23 v občinskem zboru in 23 v občinskem zboru delovnih skupnosti. Priobčujemo tudi volivne eno¬ te za volitve v oba zbora občin¬ ske skupščine Ilirska Bistrica: 1. Volilna enota št. 1, ki obsega na¬ slednje ulice v mestu Ilirska Bistrica: Rozmanova ulica, Ulica IV. Arma¬ de, Bazoviška ulica, Adamičeva ulica, Cankarjeva ulica, Aljažev breg, Trg M. Tita, Trubarjeva ulica. 2. Volilna enota št. 2, ki obsega na¬ slednje ulice v mestu Ilirska Bistrica: Prešernova ulica, Levstikova ulica, Bilčeva pot, Kidričeva ulica, Partizan¬ ski hrib, Strma pot, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica, Župančičeva ulica, Zaselki: Mašun, Gomanci, Okroglina in Leskova dolina. 3. Volilna enota št. 3, ki obsega na¬ slednje ulice v mestu Ilirska Bistrica: Gregorčičeva ulica, Vojkov drevo¬ red, Jurčičeva ulica. 4. Volilna enota št. 4, ki obsega na¬ slednje ulice v mestu Ilirska Bistrica: Vodnikova ulica, Kosovelova ulica, Gabrije, Kettejeva ulica, Sercerjeva ulica, Vilharjeva ulica. 5. Volilna enota št. 5, ki obsega na¬ slednje ulice v mestu Ilirska Bistrica: Gubčeva ulica, Ulice Nikola. Tesla, Tomšičeva ulica. 6. Volilna enota št. 6, ki obsega na¬ slednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Vrbovo, Jasen, Vrbica, Jablanica. 7. Volilna enota št. 7, ki obsega na¬ slednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica: Kuteževo, Trpčane. 8. Volilna enota št. 8, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica: Zabiče, Podgraje. 9. Volilna enota št. 9, ki obsega na¬ slednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Novokračine, Sušak, Fabci, Nova vas. 10. Volilna enota št. 10, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica: Jelšane, Dolenje. 11. Volilna enota št. 11, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Koseze, Mala Bukovica, Velika Bu¬ kovica, Soze. 12. Volilna enota št. 12, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica: Dolnji Zemon, Gornji Zemon. 13. Volilna enota št. 13, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Veliko brdo, Studena gora, Pavlica, Sabonje, Starod. 14. Volilna enota št. 14, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Podgrad, Račiče. 15. Volilna enota št. 15, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Hrušica, Podbeže, Male Loče. 16. Volilna enota št. 16, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Pregarje, Huje, Gaberk, Rjavče. 17. Volilna enota št. 17, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Harije, Tominje, Zajelše, Gržoni. 18. Volilna enota št. 18, ki obsegr naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica: Rečica, Dobropolje, Zarečje, Zare- čica, Brce. 19. Volilna enota št. 19, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Ostrožno brdo, Prelože, Celje, Jane¬ ževo brdo. 20. Volilna enota št. 20, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Prem, Smrje, Gornja Bitnja, Dolnja Bitnja, Kilovče, Ratečevo brdo. 21. Volilna enota št. 21, ki obsega Iz razprave o kandidatih za občinsko skupščino v Račicah dne 10. aprila 1963 Foto: Jože Keuc im finim lllfllll lunin timin mmii milili mim milili mimi IIIIOBIIIIIIII im I I im mimi iiiiiiii iniim IIIIIIII iiiiiiii mimi iiiiiiii mimi iiiiiiii tmiiiti iiiiiiii MAJ + St. 5 naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Topole, Mereče, Podstenje, Podstenj- šek. 22. Volilna enota št. 22, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Knežak, Šembije, Podtabor. 23. Volilna enota št. 23, ki obsega naslednja naselja v občini Ilirska Bi¬ strica : Bač, Koritnice. I. V SKUPINI GOSPODARSTVA a) prva podskupina 1. Volilna enota št. 1, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije Lesonit in sicer naslednje ekonomske enote: osnovna proizvod¬ nja, lakirnica in kaširnica. nost, Cestno podjetje Koper, Mlino¬ test Ajdovščina, Železniška postaja, Elektrorajon, Elektroservis in Kino Svoboda. 12. Volilna enota št. 12, v kateri se voli 1 odbornik, obsega naslednje de¬ lovne organizacije ali njihove dele s sedežem na območju občine II. Bistri¬ ca in sicer: Iplas-Podgrad, trgovina Timav — Podgrad, trgovina Preskrba, Podgrad in Pošta Podgrad ter trgo¬ vina Timav Pregarje. 13. Volilna enota št. 13, v kateri se voli 1 odbornik, obsega naslednje de¬ lovne organizacije in sicer: Gostin¬ sko podjetje Soča, Gostišče Mašun- Bač, vojaška menza Ilirska Bistrica, Pošta Ilirska Bistrica, Pošta Knežak, Pošta Prem, Pošta Jelšane ter vse registrirane obrtnike na območju ob¬ čine Ilirska Bistrica. lili lili til lunin lunin imun milili umni mmii umni mmii imun ■m timm minil mini nnnn limiti minit milili umiti mmn mi imun m* 2. Volilna enota št. 2, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije Lesonit in sicer nasled¬ nje ekonomske enote: strojna služba, elektro - služba, mizarsko - gradbena skupina, skupina izdelovalcev panelk, transportna skupina, komerciala in uprava. 3. Volilna enota št. 3, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije Topol in sicer naslednje ekonomske enote: furnirnica, uprava in pomožna dejavnost. 4. Volilna enota št. 4, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije Topol in sicer naslednje ekonomske enote: pohištvo, sedeži in elektrožaga. 5. Volilna enota št. 5, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovno orga¬ nizacijo Lesne industrije Javor-Pivka obrat Bač. 6. Volilna enota št. 6, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije Kmetijsko - industrijski kombinat Ilir. Bistrica in sicer eko¬ nomsko enoto: Tovarna organskih kislin. 7. Volilna enota št. 7, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije Kmetijsko - industrijski kombinat Ilir. Bistrica, in sicer na¬ slednje ekonomske enote: Transport Snežnik in kmetijska. 8. Volilna enota št. 8, v kateri se voli 1 odbornik, obsega naslednje de¬ lovne organizacije s sedežem na ob¬ močju občine Ilirska Bistrica: Trgov¬ sko grosistično podjetje »Ilirija«, tr¬ govina Peko, trgovina Peko, trgovina Jadran, trgovina Soča-Koper, trgovina Sadje - zelenjava, bencinska črpalka Petrol, odkupno skladišče Koteks-To- bus, trgovina-skladišče Tobak, trgo¬ vina CZP knjigarna-papirnica, odkup¬ no skladišče podjetje Surovina Mari¬ bor. 9. Volilna enota št. 9, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije GG Postojna in sicer obrat Ilirska Bistrica, Knežak in obrat mehanizacije. 10. Volilna enota št. 10, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije SGP Primorje-Ajdovščina in sicer: gradbišče Ilirska Bistrica, opekarna Ilir. Bistrica in del SGP Gradnje Postojna — obrat II. Bistrica. 11. Volilna enota št. 11, v kateri se voli 1 odbornik, obsega naslednje de¬ lovne organizacije oziroma njihove dele, ki imajo sedež v Ilirski Bistrici, in sicer: Vodna skupnost Koper, Ko¬ munalno podjetje, Stanovanjska skup- b) druga podskupina 14. Volilna enota št. 14, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije KZ »4. junij« Ilirska Bi¬ strica in sicer člane KZ na območju bivše KZ lirska Bistrica. 15. Volilna enota št. 15, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije KZ »4. junij« II. Bistrica in sicer Člane KZ na območju bivše KZ Knežak. 16. Volilna enota št. 16, v kateri se voli 1 odbornik obsega del delovne organizacije KZ »4. junij« II. Bistrica in sicer člane KZ na območju bivše KZ Prem. 17. Volilna enota št. 17, v kateri se voli 1 odbornik, obsega del delovne organizacije KZ »4. junij« Ilirska Bi¬ strica in sicer člane KZ na območju bivše KZ Zabiče in Jelšane. II. SKUPINA PROSVETE IN KULTURE 18. Volilna enota št. 18, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovno orga¬ nizacijo osnovne šole Ilir. Bistrica. 19. Volilna enota št. 19, v kateri se voli 1 odbornik, obsega naslednje de¬ lovne organizacije in sicer: osnovna šola Knežak, osnovna šola Kuteževo, osnovna šola Jelšane, osnovna šola Prem, osnovna šola Pregarje, osnovna šola Podgrad, glasbena šola Ilirska Bistrica in Delavska univerza. III. SKUPINA ZDRAVSTVA IN SOCIALNO VARSTVO 20. Volilna enota št. 20, v kateri se voli 1 odbornik, obsega naslednje de¬ lovne organizacije in sicer: Zdrav¬ stveni dom, Lekarna, Kom. zavod za soc. zavarovanje — podružnica Ilirska Bistrica, Zavod za zaposlovanje delav¬ cev — izpostava Ilirska Bistrica. IV. SKUPINA DELOVNIH LJUDI V DRŽAVNIH ORGANIH, DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH 21. Volilna enota št. 21, v kateri se voli 1 odbornik, obsega delovno orga¬ nizacijo občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica in krajevne urade. 22. Volilna enota št. 22, v kateri se voli 1 odbornik, obsega vse vojaške osebe na območju občine II. Bistrica. 23. Volilna enota št. 23, v kateri se voli 1 odbornik, obsega naslednje de¬ lovne organizacije in sicer: Okrajno sodišče Ilir. Bistrica, Postaja LM Ilir. Bistrica, Postajo LM Podgrad, Občin¬ ski odbor SZDL, občinski sindikalni svet, občinski odbor ZB, občinski od- Kaj moramo še storiti pred volitvami? Dosedanje priprave za volitve so pokazale, da se volivci bolj kot kdajkoli zares zavzemajo v razpravah, kdo naj jih v bodoče v novih skupščinah zastopa. Razveseljiva je ugo¬ tovitev, da so bili predvolivni sestanki, ki so jih sklicali KO SZDL, vsebinsko dobro pripravljeni, kar je odraz aktiv¬ nosti članstva SZDL pri izvajanju tako pomembne naloge. Lahko povemo, da je bila udeležba vsepovsod dobra, iz razprav pa izhaja velika zainteresiranost članov za reševa¬ nje gospodarskih in drugih problemov, ki se marsikje po¬ javljajo. čeprav so največ govorili o izbiri kandidatov, ni manjkalo tudi pripomb o dosedanjem delu ObLO, predvsem pa pripomb o delu posameznih odbornikov. Taka razprava je v tem času povsem pozitivna, predvsem pa zato, ker volivci že prej postavljajo pred predvidene odbornike na¬ loge, ki jih bodo morali predstavniki izvrševati tako za posamezni kraj kot za komuno kot celoto. V več primerih so volivci poudarjali, da niso odborniki v celi mandatni dobi obiskali svojih volivcev, še manj pa da bi jim poročali o delu LO in nalogah, ki jih je LO postavljal pred vse občane. V dosedanjih pripravah so se volivci zanimali za struk¬ turo bodoče občinske skupščine in izražali potrebo, da bi bile sorazmerno zastopane vse dejavnosti gospodarstva in tudi druge službe, da bi LO lahko usmerjal politiko v ko¬ muni. Marsikje so na zborih volivcev izrazili željo po več kandidatih. Predvsem je prihajalo tako mišljenje do izraza v krajih, kjer sestavlja ena volivna enota več vasi in za¬ selkov. Vendar po pravilnem pojasnjevanju ni bilo večjih odstopanj od predlogov, ki bi obdržali pravilno strukturo skupščine. V prihodnjih dneh bodo zbori volivcev, zato je naloga vseh volivcev, da še posebno posvetijo skrb izbiri kandida¬ tov in da jih kot take tudi enotno na volitvah potrdijo za svoje odbornike. SZDL si mora tudi v bodoče prizadevati, da bodo volitve odraz želja ljudi in dosedanjih uspehov na vseh področjih našega družbenega življenja. Posebno je treba skrbeti za svečano okrasitev volišč in za pravilnost in demokratičnost pri samih volitvah . G. T. PREDVOLILNI SESTANKI V PODGRADU SESTANEK ČLANOV SZDL V JASENU V Podgradu, malem centru kraško brkinskega dela, zdaj pri¬ ključenega k občini Ilirska Bi¬ strica, je zaživela volilna kampa¬ nja. V ta namen je krajevni od¬ bor SZDL, ki zajema vasi Pod¬ grad, Hrušico, Račiče, Podbeže in Male Loče sklical masovne se¬ stanke, na katerih so razprav¬ ljali predvsem o novih kandida¬ tih za občinsko skupščino. V Podgradu je bilo 5. aprila 1963 tudi posvetovanje vseh druž¬ benih organizacij, ki so si posta¬ vile nalogo, da naj bi sedanje volitve potekale v navdušenju in v znamenju pravega jugoslovan¬ skega patriotizma. Dobra udeležba je bila na se¬ stankih v Podgradu dne 10. apri¬ la 1963 zvečer, kateri je priso¬ stvoval predsednik Obč. odbora SZDL Ilirska Bistrica, tov. Gu- štinčič Anton. S preprostimi be¬ sedami ob odobravanju vseh pri¬ sotnih je orisal pomen volitev, ki bodo 26. maja 1963. Nadalje se je dotaknil vloge Članstva SZDL pri izvedbi pro¬ slav 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte ter 1. maja, svetovnega praznika vseh delav¬ cev. Na koncu je bilo sklenjeno na pobudo vodstva SZDL, da bi se razširil lokalni časopis »Snežnik«, ki ima namen seznanjati občane o življenju in napredku komune. J. M. bor RK, občinski komite ZKS, po¬ družnica NB Ilirska Bistrica in po¬ družnica KB Ilirska Bistrica. Zadnje čase je zelo živahna razgibanost med volilci zaradi priprav na volitve v vsej občini. Tudi v skromni vasici Jasenu so se zbrali člani SZDL na sestanku in obravnavali vrsto gospodarskih in socialnih problemov vasi. Glav¬ ni namen tega sestanka je bila razprava o predlogu novih kandi¬ datov za občinsko skupščino. V zelo živahni razpravi so kritično obravnavali dosedanje delo od¬ bornika, ki je vse premalo ali pa sploh ni obiskoval volivcev. Zara¬ di nedelavnosti dosedanjega od¬ bornika so se pojavili pereči va¬ ški problemi, kar dokazuje, da je bilo premalo zanimanja in čuta odgovornosti do reševanja skup¬ nih problemov na vasi. Vse to pa nas opozarja, da se mora teme¬ ljito paziti pri izbiri kandidatov, da bodo znali pravilno ceniti delo ter skrb za komunalne ureditve. Na tem sestanku so obravna¬ vali tudi ureditev vodarine, po¬ pravilo vodnih naprav, poti, soci¬ alne probleme ter ureditev pro¬ stora za sklicanje sestankov. Na¬ glasili so, da je občina prispevala svoj skromni delež, vendar mo¬ rajo tudi sami pomagati pri vseh manjših delih, ki se dajo rešiti s prostovoljnim delom in skrom¬ nimi prispevki slehernega vašča¬ na. Iz same problematike vasi je razvidno, da je še vrsta gospodar¬ skih problemov, ki jih bo treba rešiti skupno z bodočim občin¬ skim odbornikom. Sestanek je bil zelo živahen in poučen za vse nas, zato si tako odkritih sestan¬ kov članov SZDL še želimo. F. G. MAJ 4 It. 5 NA SEJI OBČINSKEGA LJUD¬ SKEGA ODBORA JE BIL 13. APRILA SPREJET PREDLOG PLANA ZA LETO 1963. Naloga in cilji, pred katerimi se nahaja naše celotno gospodar¬ stvo, so dokaj obsežni in zahtev¬ ni. Z ozirom na dosežene rezul¬ tate v preteklih letih, z ozirom na integracijo nekaterih panog gospodarstva drugih možnosti ob upoštevanju je podana re¬ alna podlaga, da se predvidevanja v celoti idealizirajo. Današnje razpoložljive zmoglji¬ vosti in vrsta drugih še nepopol- noma izkoriščenih rezerv dajejo možnosti, da se predvideni porast obsega proizvodnje in uslug v vi¬ šini 15,9 % tudi uresniči. Povečala se bosta tudi elementa DP za 18,9 % in MD za 19,5 %, kar je po¬ zitivno, ker bo ND hitreje nara¬ ščal kot DBP, v zvezi s tem se bo zmanjšal delež materialnih stroškov v celotni proizvodnji. Kot posledica takega povečanja se bo povečal tudi delež ND na prebivalca od 236.000 din v letu 1962 na 280.000 letos ali za 19 %. Prav tako se bo močno dvignila vrednost DP na zaposlenega in sicer od 1208 tisoč din lani na 1427 tisoč v letu 1963. Pri tem povečanju bosta imela največji delež industrija in druž¬ beni sektor kmetijstva, kar je razvidno tudi iz tega, da se bo DP v družbenem sektorju pove¬ čal za 24 %, v zasebnem pa le za 4 %. Izboljšala se bo tudi struk¬ tura med obema sektorjema in bo družbeni sektor svojo udelež¬ bo povečal % oz. na 79% primerjavi z letom 1962. Seveda so vsa našteta povečanja precej visoka, toda ob pomisli na vse lanskoletne izpade, predvsem v industriji in kmetijstvu, nam po¬ stane slika bolj realna. Preden preidemo na kratko obravnavo plana po posameznih panogah, naj opozorimo, da je v primerjavi z lanskim letom kot v predlogu plana všteto tudi •mi ročje pri¬ ključenega dela razformirane hr- peljske občine. Upoštevani so pri¬ vatni sektorji kmetijstva, gozdar¬ stva in obrti ter obrat IPLAS v Podgradu, manjši delež trgovine. V industriji naj bi se fizični obseg proizvodnje povečal za okrog %. To povečanje •im. o omogočile predvsem nove zmog¬ ljivosti, boljše izkoriščanje sred¬ stev, večja produktivnost, priza¬ devnost vseh proizvajalcev. Seve¬ da je treba predpostaviti, da bo nemoteno potekala dobava suro¬ vin tako z domačih virov kot iz uvoza. Največji porast se predvideva v lesni industriji in sicer za ca. 48 %. Tu bo odločilno vlogo odi¬ gral ►►Lesonit'«, ki si je z lansko rekonstrukcijo toliko povečal zmogljivosti, da bo proizvodnja osnovnega artikla, lesonita nara- stla na 17.000 ton letno ali za 100% v primerjavi z letom 1962 in za 69 % napram letu 1961. V manjši meri bo narastla tudi pro¬ izvodnja ostalih plošč in drugih izdelkov. V Topolu imajo še nekatere lastne težave in bodo stremeli za izboljšanje, poslovanja in izkori¬ ščanje zmogljivosti. Svojo proiz¬ vodnjo bodo povečali za ca 13 %, toda še vedno imajo težave z na¬ bavo surovin. Od ostalih industrijskih podje¬ tij bo svojo proizvodnjo povečala za 16 % TOK predvsem v proiz¬ vodnji kislin in dalje obrat IP¬ LAS v proizvodnji plastičnih mas za industrijo. Kmetijska proizvodnja bo po predvidevanju narastla za 23 %, toda v primerjavi z lanskim le¬ tom, ki pa je bilo za kmetijstvo skrajno neugodno. Porast v druž¬ benem sektorju bo mnogo večji kot v zasebnem, ker se bo stre¬ melo za tem, da se uporabijo v čim Večji meri moderni agroteh¬ nični ukrepi. Uvajanje teh ukre¬ pov naj bi se poznalo predvsem v poljedelski proizvodnji, ki naj bi porastla za okrog 37 %. Prav tako bo v dokajšnji meri porasla živinoreja družbenega sektorja in se bo število glav goveje živine povečalo za preko 100, oz. za 18 %. Povečal pa se bo tudi stalež go¬ veje živine v pitanju in stalež mlade živine. To bo vplivalo tudi na tržne razmere, ker se bodo znatno povečali viški za trg. Prav tako se bodo povečali tržni viški poljedelskih pridelkov. Predvide¬ va pa se tudi povečanje sodelo¬ vanja med privatnimi kmetovalci in družbeniim sektorjem. V go¬ zdarstvu se bo stremelo za uskla¬ ditvijo sečnje s proizvodno zmog¬ ljivostjo gozdov. V tej smeri se bo blagovna proiz\ft>dnja v go¬ zdarstvu zmanjšala za 17 %, kar pa ne bo brez vpliva na našo les¬ no industrijo. Hkrati je treba še bolj povečati skrb za nego in zdrževanje vseh gozdnih površin ne glede na lastništvo, pri tem pa naj se čimbolj uvaja sodelovanje. Gradbeništvo bosta letos pred¬ stavljali podjetji »Primorje-« Aj¬ dovščina in »Gradnje« Postojna ter v manjši meri Stanovanjska skupnost in Komunalno podjetje. Obe glavni podjetji naj stremita, da bosta znižali cene svojim sto¬ ritvam in izboljšali kvaliteto. V tej dejavnosti se predvideva močno povečanje obsega gradbe¬ nih del pri negospodarskih objek¬ tih, tako v stanovanjsko izgrad¬ njo osemletke. Primorje bo pri¬ stopilo h gradnji delavskega na¬ selja, v kar bo vložilo okrog 20 milijonov dinarjev. V prometu prevladuje cestni promet s pred¬ stavnikom »Transportom«. To podjetje, ki j>e samostojni obrat v okviru KIK, bo povečalo obseg svojih storitev v prevozu blaga. Istočasno pa bo v tem letu pre¬ usmerjal tipizacijo voznega parka v cistemiški promet. Blagovni promet v trgovini na drobno naj bi se povečal za okrog 7 %, medtem ko se bo na debelo močno zmanjšal zaradi izgube opatijskega teritorija, kjer je bila do nedavnega Ilirija močno zasto¬ pana. Zaželeno je tudi, da bi se povečala založenost trgovin s po¬ večano izbiro blaga in izboljšala nabavna služba. V ta namen bo Ilirija pričela z modernizacijo in novogradnjami svojih lokalov. Se vedno pa izstopa trenutno nere¬ šeno vprašanje preskrbe z zele¬ njavo in sadjem in bo treba na¬ daljevati z reorganizacijo te služ¬ be. Gostinstvo in turizem naj bi z ozirom na svojo vlogo, ki naj jo ima v našem gospodarstvu, za¬ vzela vidnejše mesto. Povečati se mora tako domači kot inozemski turistični promet, seveda ob čim intenzivnejšem angažiranju vseh faktorjev, ki se ukvarjajo s to panogo. Poiskati je treba vse mo¬ goče skrite rezerve in izboljšati propagandno službo, ki bo znala pritegniti in zaustaviti mimoido¬ čega turista. Tu mora imeti pre¬ cej odločujočo vlogo turistično društvo, pa tudi gostinci naj pro¬ učijo, kaj vse bi se dalo storiti za prosperiteto turizma na našem območju. Pred komunalnim podjetjem stojijo tudi velike naloge, ki jih naj bi realizirali. Tu je mišljeno predvsem vzdrževanje komunal¬ nih naprav na območju celotne občine, dalje vzpostavitev storit¬ venih dejavnosti, kot so n. pr. razni servisi in vrsta drugih tudi perečih in še odprtih vprašanj. Skratka, dela je mnogo in vložiti bo treba mnogo truda ter okre¬ piti notranjo politiko gos skega poslovanja podjetja. Današnje stanje v gospodarstvu zahteva, da se vodi tudi pravilna politika zaposlovanja delovne si¬ le. Skupna zaposlitev se bo glede na potrebe posameznih organiza¬ cij povečala za okrog 104 osebe ali za 4 %. To povečanje bo na¬ stalo v gospodarstvu in sicer za 5 %, od tega največ v industriji in v kmetijstvu. V negospodarstvu pa bo zaposlitev padla za 4 %. S primerjanjem naraščaja druž¬ bene proizvodne zaposlitve lahko razberemo, kako se bo gibala pro¬ duktivnost. Le-ta naj bi porasla za 18 %. Odstotek povečanja je si¬ cer v'elik, toda v primerjavi z lan¬ skim letom, ki ni bilo preveč pro¬ duktivno (vzroki so bili že več¬ krat omenjeni), je ta porast na pravi višini. Osebni dohodki naj bi se v go¬ spodarstvu povečali za 11 % v povprečju na enega zaposlenega in v negospodarstvu za 6%. Go- Ulil ar- spodarske organizacije morajo pri tem vložiti maksimalne napore, da se bo to povečanje nanašalo v pretežni meri na večjo produk¬ tivnost in v manjši na račun zvi¬ šanja cen in zaposlitve. Razmerja v delitvi čistega dohodka naj bo¬ do dobro proučena in pretehtana, preden bodo stopila v veljavo in preden se bo po njih delil doho¬ dek gospodarske organizacije. In¬ vesticijska potrošnja, ki bo letos po predvidevanju močno porasla, naj bo usmerjena predvsem v de¬ javnosti, ki bodo najhitreje vrnile vložena sredstva. Investiralo se bo predvsem v izboljšavo proiz¬ vodnih procesov, v modernizacijo z rekonstrukcijami in pa v druž¬ beni standard. Gospodarske investicije naj bi porasle za okrog 22 %, toda ta po¬ rast moramo sprejeti z delno re¬ zervo, ker vsa predvidena sred¬ stva za investicije še niso povsem zagotovljena, predvsem v indu¬ striji. Na j več ja vlaganja pa pred¬ videva letos KIK. Od negospodarskih investicij, ki strukturalno letos zajemajo že 29 % ali za 7 % več kot lani, bo vloženo največ v usposobitev osemletke v Ilirski Bistrici, za kar bo porabljenih 90 milijonov din. Precej velik del sredstev pa bo porabljen tudi za stanovanjsko iz¬ gradnjo, saj bi naj bilo letos do¬ grajenih 59 novih stanovanj, kar naj bi omililo danes tako perečo stanovanjsko stisko. Kot izredno važno nalogo vseh gospodarskih organizacij moramo obravnavati tudi izvoz. Letos bo izvoženega za 1672 tisoč dolarjev, kar predstavlja 87 % več kot lan¬ sko leto. Največ bo povečal svojo izvozno dejavnost Lesonit, ker je pač lansko leto izvozil manjše količine. Izvoz po posameznih podjetjih je razviden iz spodnje tabele: v 000 dol. IND 63/62 V soboto, 13. aprila, je imel aktiv ZMS v Dolnjem Zemnu svoj redni občni zbor. V mla¬ dinskem domu se je zbralo 40 mladincev in mladink. Občni zbor je otvoril predsednik aktiva, tov. Raspor Jože, ki je podal po¬ ročilo o dosedanjem delu naše mladine. Med drugim je dejal, da mladina v Dolnjem Zemnu kar precej dela na raznih področjih. Tako je sodelovala pri tako hu¬ mani akciji, kot je krvodajalska. V lanskem letu so gradili avto cesto kar trije mladinci iz naše vasi. To je lep prispevek h gra¬ ditvi naše domovine. Mladina de¬ la tudi na kulturno-prosvetnem področju. Za dan žena je pri¬ pravila kar primeren spored. Ne¬ kaj mladincev je tudi v vodstvu družbenih in političnih organi¬ zacij. Iz vrst mladincev smo iz¬ brali tudi delegata za občinsko skupščino za našo volilno enoto. Na povabilo mladincev se je udeležil občnega zbora tudi tov. Gržina Jože, ki je vzpodbujal mladino za delo na vseh področ¬ jih. Prav tako je vzpodbujal mla¬ dino tudi tov. Dolgan Jože. Re¬ kel je, da cenimo danes tisto mla¬ dino, ki se udejstvuje na vseh področjih dela. Mladinci smo sklenili, da bo¬ mo še povabili oba tovariša na svoja zborovanja, ker nam znata tako lepo pomagati in svetovati. S tov. Lavrenčič Antonijo pa smo se mladinci pogovarjali o na¬ daljnjem delu na kultumo-pro- svetnem področju. Izvolili smo tudi nov odbor ak¬ tiva. Izbrali smo take mladince, ki so voljni delati. Nadenka Grzina MAJ * It. 5 Realizacija izvoza I. tromesečja Kmetijsko-industrij. kombinatu Realizacija proizvodnega plana za I. iro mesecje Kil. KIK je okviru svojih voznih obvez za leto 1963 rea liziral v tromesečju 34,4 % letnega izvoznega plana. Ločeno po ekonomskih ea tah je plan realiziran takole TOK 13,8 Snežnik 45.3 Transport % let. izv % let. izv % let. izv TOK ima v svojem izvoz¬ nem programu poleg mleka proizvodnja tega artikla iz¬ ključno na domačih surovinah, je vrednost izvoza toliko več¬ ja in zato podjetje pričakuje ugodno rešitev prošnje. »Snežnik« je imel za svojo prodajo izredno ugodno ko¬ njunkturo z ozirom na vre¬ menske pogoje v prvih dveh mesecih. Prevoznost cest je V prvem tromesečju 1963 Kmetijsko industrijski je kombinat dosegel 21,2 % letnega proizvod¬ nega plana. Posamezne enote dosegle plan takole: pričakovanj, saj se bo povečanje proizvodnje odrazilo bolj v na¬ slednjih mesecih z ozirom na se¬ lekcijo živine, ki je bila izvršena jetja so v pitališčih (zamenjava slabih krav molznic in uvajanje boljših). ekonomska enota TOK 10,6 %, Snežnik 27,7 %, Kmetijstvo 15,7 %, obrat Transport 19,4 % letnega proizvodnega plana. Rezultate prvega tromesečja v IK lahko smatramo za pozitiv- kolikor upoštevamo navedene dive, ki so onemogočili še večjo Na realizacijo proizvodnje so realizacijo bila dopuščala vsekakor močno vplivali vremen- Povečanje proizvodnje se odra katerega 24,1%, t realiziran s voza iz notranjosti države, za citronsko kislino, to vinsko kislino met a vinsko bolj 3 obmejni promet toliko uspeval, saj so se izvoz- opredelili z izvozom pre- ki so bili posebno za ža v primerjavi z letom 1962 v naslednjih odstotkih: ekonomska enota TOK za 17,1%, kislino. Interesentov za citron- niki sko kislino je mnogo, saj se težno na ta predel. Vsekakor samo Indija interesira za ca. pa je treba pripisati dober del 600 ton, vendar do sedaj še n: prišlo do realizacije izvoza uspeha Transporta. Vremenski po ski pogoji, EE »Snežnik« ugodni, za obrat »Transport« in EE TOK pa ne¬ ugodni. Obrat »Transport« je imel po¬ sebno v prvih dveh mesecih ve¬ like težave glede prevozov, saj vremenski pogoji niso dovoljevali proizvodnjo za SNEŽNIK za 201,9%, KMETIJ¬ STVO za 15,7 %, TRANSPORT za 66,9 % več kot Isto obdobje 1962. Vse panoge KIK so povečale predvsem zaradi cene na zu- goji, ki so pozitivno vplivali trgu. Da bi se na izvoz v EE Snežnik, so svetovni ceni citronske ki t, je pode j t je vložilo proš za povišanje izvozne pre onemogočili realizacijo Transport meroma nizka ta proizvod tem času najnižji promet. Uspeh izvoza nam prikaže primerjavi s primerjava z letom premijo v drugih panogah in dustrije, saj dosega v posamez nih primerih izvozni dolar tu izvozil za % večje relacije, slabe ceste so pa povzročale pogosto okvare na vo¬ zilih in zmanjšale na minimum obtok prevozov. Slabi vremenski pogoji so ne¬ gativno vplivali tudi na realiza¬ cijo plana v EE TOK, ki zaradi istih vzrokov kot pri »Transport« 56,2% v primer¬ javi s proizvodnjo v I. tromeseč¬ ju 1962. Čspehi podjetij so v največ ji meri odvisni od požrtvovalnega dela njihovih delavcev. Posebno vidni uspehi so vsekakor odraz delovnega poleta in discipline ce¬ lotnega kolektiva, vendar kljub več kot v istem razdobju v ni mogla vršiti rednega odkupa tem ugotovitvam obstajajo 1962. di nad % večjo vrednost. izvozil Dejstvo je namreč, da več kot v istem razdobju citronska kislina ključno uvozni sedaj zato izvozil istem razdobju % tudi izvozna premija ni pose¬ bej določena, pač pa je zajeta v nomaklaturi ostalih proizvo- vodov. Upoštevajoč, da sloni 1962. Vse tri enote so v primerjavi letom 1962 izvozile za 744,1 % ?č kot lani. in prodaje mleka. Ravno tako je bil otežkočen dovoz surovin za proizvodnjo mlečne kisline iz ra¬ znih predelov Slovenije. Poleg navedenih težav sta vplivala na realizacijo proizvodnega plana tudi okyara parnega kotla in re¬ mont v proizvodnem obratu vin¬ ske kisline. Proizvodnja v EE Kmetijstvo je zaključila tromesečje v okviru jhna lovesnosl vi pn nanje povsod še posamezniki, ki so se v okviru svojega dela posebno iz¬ kazali in s svojo nesebično požr¬ tvovalnostjo pokazali pravi lik delavca. Ob prazniku dela, 1. maju, ko mnoga podjetja analizirajo svoje delovanje in dajejo priznanja za¬ služnim delavcem, naj ponovno čestitamo dosedanjim odlikova¬ nim delavcem, ki so v okviru svojih sposobnosti pomagali pri razvoju in uspehih podjetij, v ka¬ terih so zaposleni. V predzadnji številki »Snežni- pa vsaj njegovem vodstvu, saj je dostuje ta skromni dom, vendar ka« smo čitali sestavek o podelit- njegova ljubezen do narave in moramo misliti tudi malo več kot vi bronaste značke turističnega smisel za turizem ob podpori po- nase in malo dlje za letos« društva predsedniku bistriškega litičnih organov rodila nemajhen » Morda«, pravi, »bomo le dali ko- z i a to značko Za vse njegovo dosedanje delo na področju planinstva, ki sega v čas še precej pred vojno, mu je pla¬ ninska zveza Jugoslavije podelila planinskega društva in predsed- sad: kočo na Snežniku, kočo na rajžo gostincem ali drugim mero Vsi mu iskreno čestitamo in že¬ limo, da bi še dolgo delal z nami in za nas. M. P. TEDEN RDEČEGA KRIŽA 1963 Kot vsako leto, bo tudi letos v prvi polovici meseca maja en teden posvečen organizaciji Rde¬ čega križa. ‘ • Temu tednu moramo tokrat dati še poseben poudarek, saj proslavlja naša organizacija ; v tem letu kar tri jubileje: stolet¬ nico obstoja in delovanja orga¬ nizacije ter desetletnico izvaja¬ nja tečajev prve pomoči in nege bolnika, člani Pomladita Rdeče¬ ga križa na šolah so za to leto še bolj aktivni in prisoevajo z raznimi predavanji, tečaji, tek¬ movanji v osebni in snlošni hi¬ gieni ter z drugimi dejavnostmi svoi delež v počastitev gornlih jubilejev. Pomladkarli bodo so¬ delovali tudi v Titovi štafeti in sicer s tem, da bodo organizirpli Drvo pomoč ob progi, kjer bo ta tekla. Občinski odbor Rdečega križa na ima namen ooleg ostalega v tednu Rdečega križa izvesti tudi niku občinske zveze za telesno Sviščakih, cesto na Snežnik itd. dajnim forumom, da bodo začeli svečano akademijo ob sodelova- kulturo, tov. Karotinu Dragu. Vsi Sedaj sam dela skico za razširitev kaj pametnega graditi, tako da se n ju pomladkarjev, mladih članov smo bili ponosni na visoko pri- planinske postojanke na Svišča- bo tuji in domači turist ustavil Rdečega križa in odraslih. V krat- znanje, ki ga je tov. Karolin za- kih, ki naj bi nudila planincem tudi pri nas in nam pustil del kem referatu bo podana zgodo- res zasluženo prejel. Njegovo delo in turistom prijeten počitek v na- svojih deviz, ki jih presneto ra- vina o dejavnosti organizacije v Tov. Karolinu Dragu Je Plani¬ li arski savez Jugoslavije podelil zlato značko za uspešno in nesebično delo na podTočju planinstva in turizma Foto: Maraž je vsem nam dobro znano. Vse delo planinskega društva sloni malodane izključno na njem ali ših prelepih, zdravja polnih go- bimo«. zdovih. »Saj nam planincem«, 100 letih obstoja, posebej pa bo- Njegovo delo in uspehi niso mo obravnavali anjbolj aktualne pravi dostikrat tov. Karolin, »za- ostali neopaženi kako tudi bi? naloge v skrbi za človeka. Tov. Jože Vadnjal je bil rojen 1. marca 1898. leta v Zagorju. Zaradi gmotnih razmer ni mogel študirati. Vstopil je kot vajenec v trgovino in je kasneje izredno študiral. Leta 1915 je bil poklican v avstro- ogrsko vojsko in je bil že tam zaradi napredne politične usmerjenosti sum¬ ljiv. Po končani prvi svetovni vojni se je vrnil domov in vstopil v Narodno stražo, v kateri je ostal do prihoda Italijanov. JOŽE VADNJAL Politično se je še nadalje udejstvo¬ val in je bil od voditeljev organizacije TIGR, zato je bil 1930. leta obsojen na smrt. Fašistom je zbežal iz skoraj ob¬ koljene hiše. Ko je prišel v bivšo Jugoslavijo, je živel nekaj časa pod tujim imenom brez sredstev in zaposlitve. Razmere tam so ga razočarale. Tako so ga okolnosti prisilile, da se je naselil v Bosni ter se zaposlil v rudniku Kre¬ ki. Tam je bil do okupacije Jugosla¬ vije. Ta čas je delal pri organiziranju emigrantov v Bosni. Po okupaciji Jugoslavije od leta 1941 do oktobra 1943 je delal ilegalno kot aktivist, nato pa je vstopil v NOV. Po končani vojni je bil angažiran na raznih odgovornih mestih v gospodar¬ stvu v Bosni, istočasno pa je oprav¬ ljal razne politične funkcije. Aprila 1962 je prevzel pri podjetju »Lesonit« mesto direktorja. Na tem položaju je še danes. Za svoje aktivno in požrtvovalno delo je bil 1949. leta odlikovan z re¬ dom dela II. stopnje in 1961. leta z redom dela z zlatim vencem. Tov. ing. Jože Lenič je bil rojen 28. VI. 1922 v Ilirski Bistrici. Leta 1934 se JOŽE ING. LENIČ • je s starši preselil v bivšo Jugoslavijo v Slovenj Gradec. Gimnazijo je obls-. koval v Ljubljani vse do okupacije 1941. leta. Področje, kjer je živel z materjo in sestro, so zasedli Nemci in so jih kot zavedne Slovence julija 1941 z mno¬ gimi ostalimi družinami preselili v Bosno. Ker so bili po poreklu iz te¬ danje Ljubljanske pokrajine, so se smeli preseliti tja. Istega leta jeseni se je vpisal v 8. razred gimnazije, vendar so že decembra okupacijske oblasti ves razred izključile zaradi antifašističnega razpoloženja. Da bi se preživljal, se je zaposil pri tedanji lesni industriji Kočevje, kjer je delal do jeseni 1943, ko se je aktivno vključil v NOV. Konec tega leta so ga okupacijske in belogardi¬ stične sile zaprle in poslale na prisil¬ no delo. Dodeljen je bil neki žagi v Himmelbergu na Gornjem Koroškem. Zvezo z osvobodilnim gibanjem je dobil potom svojih bivših znancev iz Slovenj Gradca in je iz Koroškega pobegnil avgusta 1944, dobil v Dravo¬ gradu zvezo in se ponovno vključil v NOV. Po demobilizaciji se je 1946 vpisal na lesnoindustrijski odsek Gozdarske fakultete v Zagrebu ter 1951. leta di¬ plomiral. 1. novembra 1951 se je zaposlil v to¬ varni »Lesonit«, kjer je kot organi¬ zator »proizvodnje delal na raznih po¬ ložajih in kot strokovnjak vplival na porast in kvaliteto proizvodnje. Za svoje požrtvovalno strokovno in politično delo je bil dvakrat odliko¬ van z redom dela III. stopnje in to leta 1955 in 1959. JOŽE KONESTABO Konestabo Jože je bil rojen 26. 9. 1911 na Pregarjah kot kmečki sin. Le¬ ta 1935 je bil poklican v italijansko vojsko in je bil dve leti v Etiopiji. Ko se je vrnil domov, je opravljal razna priložnostna dela, ker stalne zaposlit¬ ve ni dobil. V naslednjih letih je bil še večkrat poklican pod orožje in je bil tudi in¬ terniran kot nezanesljiv. Po razpadu Italije se je vključil v NOV in je bil v operativnih enotah do konca vojne. Po vojni se je vključil v obnovo domovine, bil je proglašen za udar¬ nika in je vsestransko pomagal po svojih sposobnostih. V tovarni »Lesonit« dela od 1951. leta kot vodja zidarske skupine. Za svoje aktivno delovanje je bil leta 1961 odlikovan z medaljo dela. Tov. Volk Anton se je rodil 13. 1. 1915 na Ostrožnem brdu kot sin de¬ lavca. Do leta 1940 se je preživljal s priložnostnimi in občasnimi deli. V tem letu je bil poklican v italijansko vojsko in je bil takoj dodeljen v spe¬ cialni bataljon. Skupaj z ostalimi je bil prepeljan na Sardinijo, kjer je ostal do konca novembra 1944, ko je prišel v Neapelj v partizansko zbiral¬ no bazo. Tu se je vključil v NOV in prišel s III. Prekomorsko udarno bri¬ gado v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je nekaj časa služ¬ boval pri LIP v Ilirski Bistrici, v la- ANTON VOLK djedelnici »3. maj« na Reki in na OLO Ilirska Bistrica. Leta 1951 je na¬ Celigoj Anton se je rodil 1. 1908 v Ilirski Bistrici kot sin železničarja. Izučil se je ključavničarske obrti in je delal pri raznih mojstrih. Leta 1930 se je povezal z organizacijo TIGR. Leta 1932 ga je italijanska policija iz¬ sledila. Bil je dva meseca v zaporu ter nato obsojen na pet let interna- ANTON ČELIGOJ stopil službo pri »Lesonitu«, kjer je še sedaj zaposlen kot delovodja v osnovni proizvodnji. V času službovanja je opravljal ra¬ zne politične funkcije, proglašen je bil za udarnika in je bil za svoje delo 1955. leta odlikovan z medaljo dela. Primc Anton se je rodil 25. 8. 1904 v Ilirski Bistrici. Izučil se je za me¬ hanika in je delal pri raznih privat¬ nikih v mehaničnih delavnicah. Za¬ radi svojega naprednega mišljenja in političnega udejstvovanja je bil 1932. leta v tržaških zaporih. Z Osvobodilno fronto je sodeloval od leta 1942 kot vojaški referent ra¬ jonskega odbora OF Ilirska Bistrica. Leta 1944 je odšel v ilegalo. V tovarni »Lesonit« je delal od 1942. /; • »m 4 . * # ANTON PRIMC leta. Po končani vojni se je zaposlil ponovno v tovarni, sodeloval pri mon¬ taži in kasneje kot vesten delavec opravljal dolžnost vodje vzdrževanja strojnega parka do upokojitve leta 1961. Za svoje požrtvovalno delo je bil 1948. leta odlikovan z medaljo dela. • cije, katere ga je rešila pomilostitev. Zaradi političnega delovanja je bil potem še večkrat zaprt ter zaradi te¬ ga tudi ni dobil zaposlitve, zato šele odločil za samostojno obrt, ki jo je imel vse do 1942. leta, ko je bil pokli¬ can v italijansko vojsko. Po razpadu Italije se je vrnil domov # ter se zaposlil v »Lesonitu«. 2e takrat so Nemci silili z montažo strojev, vendar se jim to ni posrečilo zaradi zavesti naših delavcev. Med tem časom je bil povezan z OF, v okviru katere je delal. Pozneje se je priključil NOV, od koder je bil od¬ puščen zaradi slabega zdravja. Po osvoboditvi leta 1945 je skupaj z vsemi ostalimi delavci vložil vse svoje sile za čimprejšnjo dograditev tovarne. Zaradi svojih sposobnosti in požr¬ tvovalnosti je bil leta 1948 odlikovan z medaljo dela. JOŽE KOBAL Tovariš Kobal Jože je bil rojen 11. 1. 1902 v Planini. V Prestranku se je izučil za kova¬ ča in je bil tam pomočnik do 1925. leta; nato je delal v Trstu do 1946. maj 4 St e 7 leta pri raznih delodajalcih: v ladje¬ delnici,- pri družbi Shell in drugod. Takoj po vojni je bil nekaj časa v ladjedelnici v Splitu, kamor ga je po¬ slala tržaška ladjedelnica. Po preselitvi v Ilirsko Bistrico se je 1948. leta zaposlil v Lesonitu, kjer dela še sedaj kot kovač. Za svojo vestnost pri delu je bil 1958. leta odlikovan z medaljo dela. Tov. Stembergar Jože je bil rojen 23. 9. 1904 v Vrbovem. Oče je bil čev¬ ljar. 2e kot otrok je delal pri raznih kmetih, da si je zaslužil obleko in hrano. Leta 1927 se je preselil v Jugosla¬ vijo. Naselil se je v Banja Luki in se zaposlil kot rudarski delavec. Zaradi napredne usmerjenosti in ak¬ tivnosti v delavskem gibanju je imel s takratnimi oblastmi neprijetnosti in je bil pod policijskim nadzorstvom. Zaradi take situacije je leta 1942 po¬ begnil iz bivše Jugoslavije nazaj v domači kraj in delal v Ilirski Bistrici v rudniku do 1944. leta. V tovarni »Lesonit« se je zaposlil 1945. leta, delal na raznih delovnih mestih, nazadnje kot delovodja zuna¬ njih delavcev do maja 1961, ko je bil upokojen. Urbančič Jože se je rodil v Trno¬ vem leta 1894 v kmečki družini. Tudi sam je ostal na kmečkem gospodar¬ stvu. V času italijanske okupacije je večkrat pokazal svoj odpor proti fa¬ šizmu, zaradi česar je moral marsikaj prestati. JOŽE URBANČIČ JOŽE STEMBERGER Za svojo vestnost pri delu, ki ga je opravljal z velikim čutom odgovorno¬ sti, je bil leta 1959 odlikovan z me¬ daljo dela. Med NOB se je vključil v osvobo¬ dilno gibanje in je bil gospodarski referent za Trnovo. Po osvoboditvi je bil eden prvih ustanovnih članov Za¬ družne poslovne zveze in je bil leta 1946 izvoljen za predsednika. Vsa leta je bil predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge ali pa član uprav¬ nega odbora in zadružnega sveta. Bil je tudi več let član občinskega ljud¬ skega odbora. Tudi sedaj je član UO in ZS kmetijske zadruge »4. junij«. S svojo požrtvovalnostjo, delavnost¬ jo in izkušenostjo je tov. Urbančič prispeval znaten delež k razvoju na- čega zadružništva. Zato je tudi leta 1950 prejel zasluženo priznanje — me¬ daljo dela. POPIT Ivan se je rodil 9. 10. 1929 v Otavah na Notranjskem. Leta 1952 je prišel na Prem in se zaposlil pri re¬ žijskem odboru za gradnjo brkinske ceste, nato pa kot komercialist in upravnik Kmetijske zadruge. Mnogo zaslug ima pri napravi sadnih nasa¬ dov v Ratečevem brdu in Smrjah ter živinorejskega obrata na Turnu. Ves čas je opravljal tudi razne dolž¬ nosti v drugih organizacijah. Leta 1961 je odšel na strokovno izpopolnjevanje v kmetijsko šolo. Za nesebično in požrtvovalno delo na strokovnem in družbeno-politič- nem sektorju je leta 1959 prejel me¬ daljo dela. Tovariš Janko Stadler se je rodil leta 1918 v Zarečju. Dovršil je kmetij¬ sko šolo v Ilirski Bistrici. Do začetka vojne je bil doma na kmetiji, potem pa je bil v Italiji do odhoda v NOV leta 1944. Po osvoboditvi je bil član raznih ljudskih odborov, tako krajev- 4 nega, mestnega ter okrajnega v Ilirski Bistrici, Postojni in Kopru. Sodeloval je kot član raznih komisij v občin¬ skem in okrajnem merilu, več let pa je bil član upravnega odbora in pred¬ sednik zadružnega sveta kmetijske zadruge. Za svoje nesebično delo v službi ljudstva je bil odlikovan z medaljo dela. POPIT IVAN lili Hlinil iiiiiiii iiniiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii 1111'fll IIIIIIII Zapis ob robu sklepov občinske konference SZDL o osebnih do¬ hodkih v tovarni LESONIT (Povzetek iz GLASA LESO¬ NITA) ... in še nekaj o nagrajevanju in delitvi osebnega dohodka. Ne- obhodno in nujno je bilo, da smo zavrli rast tistih osebnih dohod¬ kov, ki niso bili rezultat dela, t. j. večje proizvodnje in produktivno¬ sti. Toda to ne pomeni, da dajemo prednost uravnilovki ali ponov¬ nemu administrativnemu odreja¬ nju plač, temveč pristopamo k uveljavljanju socialističnega na¬ čela delitve po delu, ki temelji na socialistični morali To izhodišče pomeni, da moramo določiti taka merila, ki bodo zagotovila, proiz¬ vajalcu osebne dohodke samo te¬ daj, ko bodo ti odraz rezultatov, ki jih je dosegel s svojim fizičnim in umskim delom. Šele tedaj, ko bomo v delovni organizaciji do¬ segli te principe, bomo lahko go¬ vorili o popolni demokratizaciji. In če upoštevamo ta demokrati¬ zem, potem ni strahu, da bi de¬ lavci delili več, kot so ustvarili. Težnja po uravnilovki, določeva¬ nju razponov in povprečij samo slabi inicijativo pri tistih, ki so pripravljeni dati s svojim delom družbi in sebi več kot samo tisto, za kar so trenutno nagrajeni. Po¬ samezne in kolektivne pobude proizvajalcev moramo spodbujati, kajti socialistična pravičnost ni v tem, da bi za različno težo in od¬ govornost pri delu prejemali ena¬ ko nagrado. Če izhajamo iz ome¬ njenih predpostavk, potem pri¬ demo do zaključka, da mora pro¬ izvajalec sadove smotrnega vlaga¬ nja občutiti na osebnem in druž¬ benem standardu. Zato je prav, da kolektiv, ki leto za letom vlaga pretežni del svojega dohodka v nove investicije, misleč ob tem na jutrašnji dan, dobi nazaj vloženi in proporcionalni del novo ustvar¬ jenega dohodka. Samo na ta način Tudi v gostilnah se ob po¬ znih urah prebira Snežnik. Posnetek iz gostilne Ambro¬ žič na Baču. — Foto: Jože Keuc bomo kolektive v večji meri za¬ interesirali za razširjeno obnav¬ ljanje. Mislimo da je preteklo že dovolj časa, da v okviru našega plansko-tržne ga gospodarstva po¬ polnoma zaupamo kolektivom nji¬ hov nadaljnji razvoj (zlasti tistim, ki so dokazali, da vodijo podjetje po načelu pametnega gospodarje¬ nja) na področju reprodukcije, de¬ litve in menjave odnosno potroš¬ nje, saj so to tiste temeljne pozi¬ cije, na katerih gradi proizvajalec svoj standard in svojo prihodnost. Zato smatramo, da je kakršnokoli vmešavanje zunanjih faktorjev v skrbno zastavljene in ekonomsko utemeljene proporce delitve čiste¬ ga dohodka znotraj podjetja ne¬ potrebno in celo škodljivo. Do tega zaključka pridemo tudi ob analizi sklepa zadnje občinske konference SZDL Ilirska Bistrica, kjer sklep določa kriterije, ki jih mora kolektiv tovarne »Lesonit« upoštevati ob delitvi osebnih do¬ hodkov. ‘ Ta navidezno logičen sklep (pod točko B. prvi stavek) ima lahko, v kolikor bi ga upošte¬ vali, resne posledice za podjetje in komuno. Navdušeni nad gospo¬ darskimi uspehi pogostokrat zelo površno prihajamo do zaključkov, ki so celo živa protislovja seda¬ njosti. Marsikdaj ne vidimo »ma¬ lih problemov« ekonomskih zako¬ nov in celo zanemarjamo princi¬ pe, ki bi jih po načelih marksi¬ stične logike morali upoštevati. V zaključku zadnjega plenuma CK ZKJ je povsem jasno poudar¬ jena potreba po načelu delitve po delu, ki je rezultat osebnega dela, ne pa določevanja povprečij in celo povprečij za podjetja (ne ozi¬ raje se na njih stopnjo produktiv¬ nosti, ekonomičnosti in rentabil¬ nosti). Tako ukrepanje nehote spominja na »tarifne pravilnike«, ki naj veljajo kot pravilniki za podjetja, to je na pravilnike na višjem nivoju. Take tendence pri delitvi osebnega dohodka zavirajo stimulativno nagrajevanje in ob¬ čutno vplivajo na oblikovanje do¬ hodka. Zato je potrebno zelo skrbno in študijsko proučevati re¬ zultate, zlasti tiste, ki so direktno odvisni od efekta dela. Samo vi¬ soka produktivnost naj bo temelj višanju osebnih dohodkov, ki bo tudi ključ za večja sredstva in do¬ hodek komune. KOBAL Uskladiti amaterizem in profe¬ sionalne težnje v kulturi in pro¬ sveta, čim prej in čimbolj e poskr- Svet Zveze Svol Na pobudo Občinskega odbora SZDL in prosvetnih društev v ilirskobistriški občini sklical 7. aprila letos na Baču občni zbor Svobod in prosvetnih društev. Med drugimi političnimi in prosvetnimi delavci so se te razprave o pomanjkljivostih dosedanjega in o nadaljnjih smernicah kultumo-prosvetnega dela v naši komuni udeležili tajnik Okrajne Zveze Svol • II in PD tov. Pelan Igor, predstavnik > Ilirska Bistrica tov tov. Djuro Kotoraš. Kukovec in polkovnik V dolgi in plodni razpravi so udeleženci skušali čim natančneje prikazati vzroke zastoja in nede¬ lavnosti v kulturnem in prosvet¬ nem življenju naše komune. Že pred tem zborom so bile izdelane Številne analize, ki so kritično obravnavale stanje, ki so iskale nove — času in ljudstvu priklad- nejše in sodobnejše oblike kultur¬ no-prosvetnega dela. Tako je bilo ugotovljeno, da deluje 7 prosvet¬ nih društev v občini v neprimer¬ nih prostorih ali da so brez njih, materialne pogoje; tu bodo še večjo vlogo kot doslej igrale go¬ spodarske organizacije, ki naj bi morebiti prevzele patronate nad posameznimi sekcijami v naših društvih. Urediti bo treba vpraša¬ nje nekaterih zadružnih domov, ki služijo za skladišča (Jelšane- Pregarje. Kulturni center, ustanovljen pred kratkim v Ilirski Bistrici, bo odslej centralizirano urejal vsa takšna vprašanja, poleg tega pa bo skrbel za smotrno delo vseh Gostje in delegati na občinski skupščini Svobod in prosvetnih dru¬ štev na Baču Foto: Jože Keuc PD, knjižnic, kinematografov, glasbene šole in delavske uni¬ verze. Vsi udeleženci so sklenili, da bo treba dostojno proslaviti stoto obletnico obstoja PD »Sloga« v Jelšanah, ki je bilo ustanovljeno 1864. leta. Ta proslava naj bi bila priznanje vsem zaslužnim pro¬ svetnim delavcem in nadaljnja vzpodbuda za delo. beti za kulturno razvedrilo mla¬ dih in sitarih občanov, delati bolj smotrno in z veliko večjim čutom odgovornosti — tako so izzveneli zaključki tega sestanka. Udeleženci zbora so si po kon¬ čani razpravi ogledali obrat »Ja¬ vor« na Baču in se pred spome¬ nikom padlih borcev poklonili njihovemu spominu, bistriški pev¬ ci pa so zapeli dve žalostinki. JŽ Da bi zdravstvena služba pre¬ tehtala svoje delo in pripravila načrte za nadaljnji razvoj, je bil na pobudo SZDL dne 24. aprila 1963 v prostorih'Družbenih orga¬ nizacij delovni sestanek, ki so se ga udeležili zdravstveni de¬ lavci, predstavniki oblasti in de¬ lavskega samoupravljanja bistri¬ ških podjetij ter gostje iz Kopra. Po uvodnih besedah predsedni¬ ka SZDL, tovariša Guštinčiča To¬ neta, ki je zbranim pojasnil na¬ men tega sestanka, je tovariš Dujmič Rudi predočil problema¬ tiko zdravstvene službe in zdrav¬ stvenega varstva v naši komuni z gledišča družbene vloge. Med drugim je povedal: »Nedvomno je naša socialistična skupnost v vseh povojnih letih vložila veliko naporov in truda prav v skrb za delovnega človeka in dosegla v tem pogledu tudi zavidljive us¬ pehe. Da to niso samo deklarativ¬ ne in suhe besede, nam iz dneva v dan potrjuje naša praksa. Po¬ glejmo n. pr. samo našo zdrav¬ stveno in socialno zakonodajo, posebno pa našo novo ustavo, ki se začne in konča s skrbjo za delovnega človeka, pa nam ne bo težko spoznati vseh naporov in prizadevanj, ki jih v tej smeri vlaga naša družba. V skladu z na¬ čelom, da je komuna osnovna družbeno-ekonomska skupnost državljanov, ji zdravstvena zako¬ nodaja nalaga vso skrb za zdrav¬ stveno varstvo prebivalstva v naj¬ širšem smislu. Zato mora biti te¬ žišče pri reševanju vse zdrav¬ stvene problematike v komuni na slehernem občanu in nikakor ne samo stvar tistega kroga lju¬ di, ki se poklicno ukvarja z zdravstvom. V naši občini imamo sedaj že nad 12.000 zavarovancev, za zdravstveno varstvo občanov, ki so izgubili zdravje, pa damo letno nad 200 milijonov dinarjev. V naši občini je bilo v lanskem letu 3.050 delavcev, na račun bol¬ niškega staleža smo izgubili 53.581 delovnih dni, kar pomeni, če to preračunamo v denar, na¬ ravnost astronomski znesek.« (Nadalj. na 10. str.) ČLANI PRK V TEČAJIH RDEČEGA KRIŽA Občinski odbor RK je organi¬ ziral v osmem razredu ilirsko- bistriške šole tečaj za prvo po¬ moč. Na žalost se tečaj zaradi obremenjenosti medicinskih se¬ ster ne more vršiti v vseh štirih izmenah osmega razreda. V maju nameravamo istim dijakom nu¬ diti še tečaj za nego bolnika. Na tem mestu se občinski od¬ bor RK zahvaljuje vodstvu osem¬ letke, ki je omogočilo tečaje in zdravstvenim delavkam, ki jih vo- da vsa trpijo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, materiala in opreme, da so ponekod društvena vodstva nedelavna ali že povsem razform.irana, da je zastoja še po¬ sebej kriva nedelavnost občinske¬ ga sveta zveze Svobod in PD. Vsa društva se borijo s kupom sub¬ jektivnih in objektivnih težav; povsod pa je giavno problem: Kako privabiti v kultumo-pro- svetno življenje čim več mladih ljudi in kako kombinirati stare oblike delovanja kakor so n. pr. pevski zbori, godbe, igralske dru¬ žine z novimi oblikami, krožki, filskimi in foto-amaterskimi sek¬ cijami, dobro in smotrno ureje¬ nim klubskim življenjem, zabav¬ nimi prireditvami in podobnim. Dane so bile pobude, naj bi občinski Svet Svobod in PD ko¬ ordiniral delo vseh društev in skrbel za čim pestrejše oblike kulturne dejavnosti tudi s tem, da bi nekoliko bolj skrbel za po¬ treben kader. V prizadevanju, da bi popravili stare napake in kul¬ turo ter prosveto po pomenu ize¬ načili z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi, bi morali društvom čimprejt preskrbeti ugodnejše 2 UDELEŽENCI POSVETOVANJA O PROBLEMIH ZDRAVSTVENE SLUŽBE Foto: Jože Keuc MAJ + St. 5 V nedeljo dne 7. aprila 1963 je bil letni občni zbor Avtomoto društva v Ilirski Bistrici, kjer so prisotni gostje in delegati razpravljali o številnih problemih tega društva. Zlasti je bilo mnogo govora o nujnosti ureditve cest¬ nega prometa in zmanjšanja števila prometnih nesreč. Sklenili so, da bo novoizvoljeni upravni odbor sestavil program nadaljnjega dela tega društva, ki ga bodo na prihodnji seji potrdili Foto: Silvester Maraž Lelni pregled poslovanja,Ilirije 4 Ob 85 % udeležbi članov kolektiva je bil dne 2. t. m. letni občni zbor sindi¬ kalne podružnice trgovskih delavcev. Poročilo upravnega odbora sindikalne podružnice in poslovno poročilo pod¬ jetja sta nudila prisotnim jasen po¬ gled v delo, uspehe in težave tega ko¬ lektiva. Iz poročila je bilo razvidno, da je sindikalna podružnica mnogo storila za oddih in rekreacijo svojih članov, mnogo premalo pa za ideološko vzgo¬ jo, ki je ena njenih osnovnih nalog. Nadalje ni posvetila dovolj pozornosti organom delavskega samoupravljanja pri uvajanju ekonomskih enot. Orga¬ nizirali so počitek na morju za 81 čla¬ nov in svojcev. Letovanje je poteklo v veliko zadovoljstvo udeležencev. Ta¬ kega letovanja si člani kolektiva želijo tudi v tem letu. V kolektivu je več ljubiteljev planin, katerim bi bilo ustreženo, če bi podjetju uspelo po¬ staviti manjšo počitniško hišico na Sviščakih pod Snežnikom. Vedeti mo¬ ramo, da je delo trgovskih delavcev (Nadalj. na 10. str.) Bistričani smo opazili v zad¬ njem času neke spremembe v kavami »šport«. Ker je pač naše mesto še majhno in se zanima¬ mo še za mnogo manjše spre¬ membe, je sprožilo preurejanje kavarne v klubske prostore do¬ kaj komentarjev. Da bi se s stvar¬ jo seznanili, smo obiskali uprav¬ nika Kulturnega centra, tov. že- • Milili lili MII »Hlini •Hlini »umu miim umni milili miim miim miim Zaradi močno razvitega av¬ tomobilskega prometa po ce¬ stah I. in II. reda je tajništvo za notranje zadeve OLO Koper pred časom izdalo upravni akt in prepovedalo promet z vpre¬ go po cestah I. in II. reda na celotnem območju okraja. S tem upravnim aktom je bil prepovedan promet za vprež¬ na vozila od 12. ure v soboto do 12. ure v ponedeljek. Enak ukrep je veljal tudi za prazni¬ ke. Ker je bil to le začetek iz¬ boljševanja prometa na javnifli cestah, so pristojni organi za¬ čeli proučevati še druge mož¬ nosti, kako izboljšati varnost na cestah. Sledilo je več takih ukrepov. Prepovedan je bil tudi promet z vprego ponoči, določeni so bili obvozi tam kjer je bilo to mogoče, v ne¬ katerih krajih pa so celo pri¬ stopili k urejanju posebne poti za vprežna vozila poleg ceste I. ali II. reda. Ti ukrepi so bili podvzeti tudi na območju naše občine. Prepovedan je prevoz čez me¬ sto od železniškega mostu pri Topolcu skozi naselje Ilirska Bistrica za vso vprego, v sa¬ mem mestu pa se je promet vprege usmeril po ulicah. S tem se je razbremenila cesta II. reda, po kateri je promet že itak precej oviran. Nadalje vprego na odseku ceste od kri¬ žišča pri Spetiču v Ilirski Bi¬ strici do meje LR Slovenije, je sledila zapora prometa z vprega pa je usmerjana po ce¬ sti III. reda preko Zabič. Ta ukrep so nekateri državljani sprejeli z negodovanjem, od njihove strani pa je bilo neka¬ terim ljudskim odbornikom naloženo, da obravnavajo za¬ devo na seji ljudskega odbora V/tem smislu, da bi zapora ce¬ ste za ta del ne veljala. Tako je bilo na seji LO v mesecu januarju sklenjeno, da naj svet za splošno upravo in notranje zadeve ObLO Ilirska Bistrica predlaga OLO-ju Koper, da odpravi akt o zapori ceste II. reda od Ilirske Bistrice do me¬ je LR Slovenije. Svet je na svoji seji 17. januarja 1963 sklenil, da obdrži odločitev taj¬ ništva za notranje zadeve OLO Koper v veljavi ter da se ne predlaga opustitev zapore. Med poročilom o izvršenih sklepih te seje je bil odbornikom na seji dne 13. februarja sporočen sklep sveta za splošno upravo in notranje zadeve ObLO Ilir¬ ska Bistrica, na kateri je ljud¬ ski odbor naložil upravnemu organu, da poskuša doseči pri Državnem sekretariatu IS LRS, da se zapora ukine. Dne 9. marca smo dobili sporočilo od Državnega sekretariata za no¬ tranje zadeve LS LRS, da je ukrep o zapori ceste za prevoz vprežnih vozil od Ilirske Bi¬ strice do meje LR Slovenije zakonit in nujno potreben za¬ radi varnosti javnega prometa. Ljudskemu odboru je bilo spo¬ ročilo Državnega sekretariata za notranje zadeve sporočeno na seji 12. marca 1963. To sporočilo objavljamo, da bi se državljani seznanili z ukrepi, podvzetimi za ukini¬ tev zapore. Ker pa gre pri tem za varnost ljudi in premože¬ nja, je v prid skupnosti, da ostane zapora, oz. omejitev prometa za vprego v veljavi. Iz pisarne tajnika im minil IMI lil IM M IMMI IIIMI leta Franca, ki nam je rade volje dal nekaj pojasnil. »že vsa leta smo tožili, da se po naših gostinskih lokalih, pol¬ nih oblakov dima, le pije, karta in kriči, da pa državljani, ki bi hoteli v miru pokramljati ob sko¬ delici kave, zaigrati partijo šaha, prebrati časopise in revije, gle¬ dati televizijski spored in po¬ dobno, niso našli primernega prostora. Zato smo smatrali, da je prva naloga Kulturnega cen¬ tra, nekje odpreti tak prostor. No, pa smo uspeli dobiti kavar¬ no »šport«.« »Ste imeli težave z ureditvijo? »Precejšnje, že zaradi ukinitve kavarne. Toda gostinci so razu¬ meli potrebo in so nam odstopili prostore. Težko je bilo z opre¬ mo. Z velikim razumevanjem sta levizija ter brezalkoholne pijače. Reči moram, da je obisk dober, posebno iz vrst mladine, kar je z vzgojnega stališča zelo po¬ membno. Tudi inkaso je prav za¬ dovoljiv in ne zaostaja dosti za prejšnjim, čeprav zaposlujemo le eno silo in točimo le brezalko¬ holne pijače. Seveda bomo skuša¬ li neprestano izboljševati prosto¬ re in opremo. Uredili bomo bali¬ nišče, povečali izbor revij, naba¬ vili primernejšo klubsko opre¬ mo itd.« »In ostale dejavnosti centra?« »Poživiti nameravamo kultur- no-prosvetno dejavnost in uvajati sodobnejše oblike. Za sedaj delu¬ jeta dva pevska zbora, moški in ipladinski mešani zbor, ki bosta nastopila na prvomajskih prosla- V mesecu aprilu je bila odprta nova knjižnica v bivših prostorih kavarne »ŠPORT» Foto: Silvester Maraž nam pomagala »Lesonit« in »KIK«, ki sta izdelala nove po¬ lice za knjižnico.« »Kako kažejo prve izkušnje s klubom?« »Obiskovalcem je na voljo knjižnica, časopisi, revije, šah, te- vah. Poživili bomo godbo na pi¬ hala, uvajali pa bomo tudi nove oblike klubskega življenja: lite¬ rarne, glasbene, diskusijske ve¬ čere, gostovanja, razgovore o do¬ ločeni problematiki, o filmu, te¬ levizijskih dramah, organizirali bomo šahovske turnirje itd.« M. MAJ 4 Št. 5 Nastopi otroških in mladinskih Naj omenimo samo težave s pri- pevskih zborov so postali v naši mernimi prostori za vaje, po- občini že lepa tradicija. Letoš- manjkanje inštrumentov, obre- nja revija, ki je bila dne 15. apri- menitev z rednim šolskim delom la v Ilirski Bistrici, je pokazala itd. lep napredek v razvoju pevske Posamezni zbori so zapeli po kulture naše mladine. Nastopilo dve- tri pesmi. Poslušalci, ki so je 6 zborov in sicer dva iz Ilir- povsem napolnili kino dvorano, ske Bistrice pod vodstvom tov. so pozorno spremljali nastope in Škrlj Silve in Vičič Danice, dva izvajalce nagradili s priznanjem, iz Kuteževega pod vodstvom tov. Nastopu je prisostvovala tudi ži- šlosarja Mirka, zbor iz Jelšan rij a strokovnjakov iz Okrajnega pod vodstvom tov. Zidarja Kri- sveta Svobod, ki je po končanem stjana in zbor iz Prema. Vsi zbo- programu na sestanku z zboro- ri so pokazali napredek v kvali- vodji podala svoje mnenje in teti, kar priča o resnem in po- predvsem poudarila napredek v globljenem prizadevanju tovari- primerjavi z nastopi v preteklih šev in tovarišic, ki vodijo zbore, letih. Za okrajno revijo je izbra- Posebno priznanje zaslužijo ti la zbor iz osnovne šole v Ilirski tovariši tudi zaradi tega, ker so Bistrici, poudarila pa je, da osta- dosegli lepe uspehe kljub mno- li zbori le malo zaostajajo za bi- gim težavam, v katerih delajo, striškim. Lepa urejeno gostišče pri »LOVCU« v Dolenjah Foto: J. Keuc (Nadalj. z 8. str.) O PROBLEMIH ZDRAVSTVE¬ NE SLUŽBE V OBČINI JE GOVORIL TOVARIŠ KOŽMAN FRANC: »Zdravstveni dom Ilirska Bi¬ strica je bil ustanovljen 12. de¬ cembra 1953. Naloga zavoda je, da skrbi za organizacijo in stro¬ kovno zdravljenje zdravstvene službe s področja zdravljenja in preprečevanja bolezni. LETNI PREGLED POSLOVANJA »ILIRIJE« (Nadalj. z 9. str.) zelo naporno, saj so v stalnem stiku s potrošniki, kar terja zdrave živce, ti pa izdaten oddih. Na področju izobraževanja je bilo precej storjenega. Mladi kadri se teo¬ retično izobražujejo v trgovskih cen¬ trih v Gorici in Izoli, a praktično v podjetju. Zaradi skrajšanja učne do¬ be na dve leti je potrebno posvetiti vajencem na praktičnem delu večjo skrb, ker se ugotavlqa, da je znanje po končani učni dobi prešiHko. Pod¬ jetje je omogočilo udeležencem NOV, da so opravili potrebne strokovne iz¬ pite za pridobitev kvalifikacij. Izpit za kvalificiranega trgovskega delavca so opravili trije, za visokokvalificiranega pa sedem članov kolektiva. Iz poslovnega poročila podjetja je bilo razvidno, da je bil plan celotne¬ ga dohodka podjetja prekoračen za 9 %. Cisti dohodek je bil dosežen s 117 % in skladi z 129 %. Podjetje ugo¬ tavlja, da bi bil rezultat ugodnejši, če ne bi bilo tako močnega porasta stro¬ škov, posebno pa tistih, na katere ko¬ lektiv nima nobenega vpliva kot so npr. najemnina lokalov, bančne obre¬ sti in provizije, prometni davek in drugi prispevki. Osebni dohodki so porasli napram letu 1961 za 12 %, šte¬ vilo zaposlenih pa za 3 %. Iz tega je razvidno, da višji življenjski stroški v tem letu niso znižali življenjske ravni članov kolektiva. Iz izvajanj je bilo razvidno, da ima kolektiv mnogo načrtov za izboljšanje trgovske mreže, posebno v centru. V načrtu je gradnja novih in ureditev zastarelih lokalov. Za izvedbo teh na¬ črtov bodo potrebovali znatna sred¬ stva, katerih večji del je ustvaril ko¬ lektiv, sicer pa računajo na kredite iz občinskih skladov. Z gradnjami in adaptacijami name¬ ravajo pričeti že v tem letu. M. D. To dejavnost vrši Zdravstveni dom po naslednjih strokovnih enotah: Splošna ambulanta, Po¬ možna zdravstvena postaja Kne¬ žak, Pomožna zdravstvena po¬ staja Zabiče, Reševalna služba, Babiška služba, Zobna ambulan¬ ta, Patronažna služba, Dispanzer za zaščito matere in otroka, šol¬ ska splošna ambulanta, Antivene- rični dispanzer, Onkološka po¬ staja, Higienska postaja, šolska zobna ambulanta, Protituberku- lozni dispanzer, Specialistična gi¬ nekološka ambulanta. Storilnost zdravstvenih stro¬ kovnih enot, oz. zavoda kot celo¬ te, je bila v zadnjih treh letih naslednja: Zavod je imel v letu 1960 58.172 storitev, v letu 1961 65.917, v letu 1962 pa 71.108 stori¬ tev. Lastnih štipendistov ima Zdrav¬ stveni dom 7; 8 pa štipendira ObLO. Mnogo je bilo kritike prav v pogledu štipendiranja zdravst¬ venega kadra, menimo pa, da je ta sedaj brezpredmetna. če pogledamo našo zdravstve¬ no problematiko, našo zdravstve¬ no situacijo in zdravstvene raz¬ mere z vidika pogojev in vzrokov pridemo nehote do zaključka, da je ostro povezana z objektivnimi pogoji življenja v komuni, z ne¬ rešenimi problemi na področju komunalne higiene, prehrane, stanovanj, neznanja in neprosvet¬ ij enosti. Upravnik Zdravstvenega doma, dr. Vladimir Orel, je nakazal pro¬ bleme preventivne medicine in nam obrazložil njeno dejavnost. Radi razširjenja zdravstvene preventive se mora patronažno službo prenesti na teren preko zdravstvenih delavcev in to pred¬ vsem patronažnih sester, v manj¬ ši meri babic in zdravnikov. Ta služba naj bo zajeta v smislu polivalentnosti, t. j. za j elana j bi vse prebivalstvo od dojenčkov do starčkov. Patronažna sestra ob¬ iskuje dojenčke in predšolske otroke ter daje nasvete staršem o negi in prehrani, skrbi, da ma¬ ti redno obiskuje posvetovalnico, kontrolira na domu dajanje po¬ trebnih zdravil, poučuje matere o važnosti cepljenja proti nalezlji¬ vim boleznim ter skrbi, da so otroci na njenem terenu pravo¬ časno cepljeni. Obiskuje na te¬ renu duševno in telesno defekt- »Dober glas se sliši v deveto vas«, pravi pregovor. Slab pa še dllje. O dobrih ljudeh se malo go¬ vori, dokler žive. Naj lepšo bese¬ do o njih šiišimo ob poslednjem slovesu. Slabo dejanje človeka pa odmeva na daleč in se ga trdo¬ vratno drži. Zato se moramo pro¬ ti prestopkom in kriminalu boriti z družbenega stališča in s stališča osebne morale. Premalo tudi ugo¬ tavljamo, koliko vpliva okolje na prestopnike in družbene organi¬ zacije, predvsem mladinska orga- bi morale obravnavati mzacija, tudi ta vprašanja. Navajam primer, ki med dru¬ gimi ni osamljen. V soboto, konec marca, je bil ples v domu JLA na Vidmu. Pod¬ pisani je okoli 1. ure pustil pri¬ slonjeno svoje novo kolo ob zidu doma in vstopil v dvorano. Po desetih minutah se je vrnil, toda neprijetno je bil presenečen, ko ni bilo kolesa nikjer. Podal se je na lov za kolesom. Obšel je vsa javna mesta, vendar kolesa ni (bi¬ lo nikjer. Prijavil je zadevo ski milici. Zgodaj zjutraj j LM. vodnik Gorkič Oskar. član odšel Mali s podpisanim v bližnje Koseze. Tam sta zvedela, da je bilo naj¬ deno kolo v obcestnem jarku pri Bukovici. Sled za storilcem je vodila v to vas. V neki hiši, kamor je sled vodila, je vodnik Gorkič poizvedoval pri stanoval¬ cih. Mati je trdila, da je prišel njen 27. letni sin I. domov opolnoči. Vendar pa je I. po le priznal, da je vzel kolo. Na prvi pogled nedolžna šala, bi nekdo dejal, »izposodil si je kolo«. Vendar to pri tovarišu I. ni prvi primer. Ali je prav, da dom krije storilca? Kej leži kriv¬ da za take in podobne primere? Ali ne velja tudi za take primere pregovor: »Iz malega raste ve¬ liko? Ob koncu še vse priznanje LM, ki je s hitro intervencijo izsledila storilca vodnik JLA ILIRSKA BISTRICA ne otroke, kontrolira rejence in posvojene otroke, pomaga pri iz¬ biri otrok za zdravstveno kolo¬ nijo, obiskuje šolske otroke po intervenciji ustanov, raznih orga¬ nizacij ali zdravnika. Patronažna medicinska sestra vrši tudi pa¬ tronažo pri vseh onih, ki bolu- jejo za kakšno socialno boleznijo (bolnik za aktivno ali negativno tuberkulozo, revmatiki, rakasti bolniki, alkoholiki, psihonevroti- ki itd.). Nadalje je dr. Orel ugotovil, da pada število porodov na domu ter jih vedno več rodi v porod¬ nišnicah, da pa je precejšen pro¬ cent mrtvorojenih otrok, ker opravljajo noseče žene poleg svo¬ jega osemurnega dela še težka dela doma. Velika je potreba po zdravniku higieniku, v podjetjih, ki naj bi bil v stalem kontaktu z vsemi družbeno-upravnimi or¬ gani v podjetju. V naši občini je registriranih 67 duševno ali te¬ lesno defektnih otrok. Med temi je velika večina duševno defekt¬ nih, kar je v prvi vrsti treba pri¬ pisati alkoholizmu. O problemih zobozdravstvene službe nam je dr. Milostnik med drugimi povedal: »Dotok bolni¬ kov je ogromen in to v večini primerov nujnih slučajev. Sma¬ tram, da bi deset terapevtov in ravno toliko tehnikov imelo naj¬ manj pet let truda polnega dela, da bi omilili današnji grozljiv položaj.« Povedal nam je o teža¬ vah, ki nastajajo precej zaradi pomanjkanja kadra, ki pa jih skušajo omiliti predvsem s šti¬ pendiranjem takšnih ljudi, ki imajo namen ostati v naši komu¬ ni. Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica — urejuje uredniški odbor. Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Franc Munih, Janko Šabec, Lado Škrlj, Ivan Šuštar, Stane Česnik, Milko Primc in Da¬ nilo Gerk. Tehnični urednik: Jan¬ ko Novak. Tisk: Tiskarna ČZP »Kočevski tisk« — Kočevje. Letna naročnina 240 dinarjev. Tekoči račun pri NB v Ilirski Bistrici številka 602-12-3-101. Rokopisov in risb ne vračamo MAJ + St. 5 11 (Nadalj. s prejšnje številke) Zunanji vplivi, ki delujejo na azvoj zobovja v telesu, so vsi li¬ na kakršenkoli način vpli vajo od zunaj ves organizem. Ti vplivi pa lah¬ ko delujejo ugodno na razvoj, lahko pa so tudi negativni ter vplivajo škodljivo in zavirajoče. Nekateri zdravniki so mnenja, da že v nosečnosti močan pritisk na maternico ali pa pomanjkanje plodne vode povzročata najrazlič¬ nejše deformacije; te so pogosto pri težkih kieščnih porodih. Čeljusti današnjega človeka se razvijajo dokaj slabo. Vsak člo¬ veški organ, ki se hoče pravilno razvijati, mora biti v neprestani funkciji (kovačeve roke, so moč¬ nejše od pisarjevih, kolesarjeve noge so močnejše od krojačevih itd.), mi pa smo se zelo oddaljili od trde naravne hrane, M jo mo¬ rajo ljudje dobro premleti in pre¬ mešati s kislino, predno jo lahko požrejo. Naša hrana je preveč mehko kuhana in jo v glavnem pogoltnemo takšno, kakršno nam servirajo. Tako nenaravno hra¬ njenje ima nujne posledice: zobna gniloba, neizbrušenost zobnih plo¬ skev, vnete dlesne, ogromno zob¬ nega kamna, zgodnja majavost in izpadanje zob. Podobne posledice ima nezadostna uporaba dojenč¬ kovih čeljusti pri zalivančkih to je otrocih, ki pijejo po stekle¬ nici. Tak način prehrane naraven, ne samo z ozirom na se¬ stavino hrane, ki je po navadi -kravje- mleko, ampak tudi z ozi¬ rom na način sprejemanja. Mleko teče iz steklenice v ustno votlino že tedaj, če je v ustni votlini do¬ volj velik negativni tlak, kar otrok doseže že s tem, da pomak¬ ne jezik nekoliko navzdol in na¬ zaj in le od časa do časa preneha s pitjem, da se v steklenici zopet zato so takšni otroci bledi, slabo- poreditev zob vpliva lahko tudi krvni in nedohranjeni ter se po- jezik .Če je jezik premalo razvit, gosto slinijo. pride do stisnjenih zobnih lokov, Otroci imajo pogosto razvado, če pa je prevelik, da ga otrok vri- iz okolice ~ na da sesajo prste in druge predme- va med zobe, nastane v stran- ne- nabere zrak. Če je lukn, lju dovolj velika, pa še mini¬ te. Posebno so k temu nagnjeni bolni otroci, ki jih hranimo po steklenički; s tem nekako nado¬ meščajo sesalni akt, lahko pa je to znak utrujenosti, nervoznosti in zaspanosti. Izkušen zdravnik Zelo važno je da ima bodoča mati v hrani dovolj primernih se¬ stavin za normalno rast plodu in s tem tudi čeljusti. Nuditi ji mo¬ ramo primemo stanovanje in de¬ lo, kajti dokazano je, da se lahko pojavi rahitis na zobeh otroka že v nosečnosti. Predvsem je važno po porodu, da mati doji čimdlje zmore, ker s tem bo zagotovila otroku zdravo zobovje in zdravje vsem organom, ki so posredno ali neposredno odvisni od zob. Konec drugega leta starosti ima pravilno razvit otrok popolno mlečno zobovje in tedaj naj otrok začne jesti prvo hrano, da poma¬ ga razvoju čeljusti in stalnih zob. Kot smo videli, je razvoj zob in skem ali pa spodnjem predelu odprt griz. Včasih otroci, ki imajo razmaknjene spodnje zobe, v ta prostor vsesavajo jezik, tako da se ta prostor še veča. Ko otrok spi, moramo paziti na lahko ugotovi sesanje prstov že njegovo držo. Če si podstavlja ro- po obliki prstov, ki so vedno ne- ko pod brado, lahko pride do pre- koliko spremenjeni. Seveda je maknitve in stisnjen j a ene strani čeljusti odvisen od neštetih čini- važno, ali otrok sesa prst, ali ima čeljusti in zato nastane nepravil- teljev. Mnogo je sovražnikov, ki kakšen drug predmet (n. pr. vo- no stikanje zob. Če je vzglavje prežijo, da bi za vrli pravilen raz- gal jopiča ali obleke) in v kakšni previsoko, lahko otrokova glava voj, toda če smo nekoliko pouče- smeri delujejo sile, zato so tudi zdrkne nazaj in zato vlečejo vrat- ni, lahko mnoge te »sovražnike« deformacije kosti v različnih sme- ne mišice spodnjo čeljust nazaj, premagamo in s tem ogromno ko- reh. Sesanje predmetov v dobi, zato je zopet stopnica med se- ristimo svojemu naraščaju. Seve- ko ima otrok še mlečne zobe, ni kalci zelo povečana. Ravno obrat- da je najbolje, da se za konkret- toliko nevarno kot tedaj, ko izra- no se zgodi pri nizkem vzglavju, ne nasvete obrnete k strokovnja- stejo že stalni zobje, ker je smer da se namreč spodnja čeljust po- ku, je pa mnogo stvari v zdravju \/ \/ stalnih zob dokaj ne- mika preveč naprej. 1 zrase an j a odvisna od mlečnih zob. Moramo Do sedaj sem naštel v glavnem pa paziti, da nasilno ne spreme- vzroke, ki negativno vplivajo na nimo smeri stalnih zob. Priporo- razvoj zobovja, omenil pa sem, čljivo je, da otroku ne dovolimo da imamo tudi vzroke, ki podpi- sesati cucelj, ko je že več kot eno rajo pravilno' rast zobovja in pra- vaših otrok, pri katerih brez va- aktivnega sodelovanja ni uspehov in zato vas prosim, da začnemo skupno celiti to bolečo rano, kakršno je naše slabo zo¬ bovje, da našim otrokom ne bo leto star; do enega leta pa samo vilno oblikovanje čeljusti. Naštel .treba v zrelejših letih toliko pre¬ ža kratek čas, predno zaspi. bom tudi nekaj činiteljev, ki pod- sedati v zobnih ambulantah, kot Na rast, oziroma pravilno raz- pirajo ta razvoj: moramo' presedati mi. Koma pohvala vzdrževanje in urejanje ceste? takoj lotili dela in dobro v letošnji zimi, ki je s svojimi pustile za seboj in solidno popravili cesto do snežnimi zameti ovirala sle- Letošnja zima in vremenske neprilike kaj malo razveseljivo sliko na vasi Koritnice. Na ta način so herni promet, stalno in skozi naših cestah. Zato nas povsod omogočili, da motorna vozila vso zimo čistili in vzdrževali čaka ogromno dela in veliki izdatki, ako hočemo vsaj za redno in brez tveganja, da utr- cesto Knežak — Koritnice, že - PD° okvare, vozijo po tej ce- leti bi bilo , da bi vzgled vasi silo popraviti naše ceste in ko- sti. Ta akcija je še toliko bolj Koritnice posnemali tudi ob - munikacije napraviti dostopne pohvalna, ker je vas Korit- čani ostalih vasi. motornim vozilom. niče pristopila k delu prosto- V zadnji številki »Snežnika« Občani vasi Koritnice so voljno, ni moledovala za de- se je vrinila neljuba pomota, med redkimi, ki so dojeli nuj- narno pomoč in tarnala kot to Bilo je rečeno, da je vas Bač nost hitrega ukrepanja. Slož- preveč pogosto srečujemo dru- skrbela za čiščenje ceste, kar no in požrtvovalno in z vso god. Pa ne samo, da je bila pa ne odgovarja, ker zahvala vnemo ter vztrajnostjo, ki je cesta popravljena, Koritniča- za to gre Koritčanom. značilna za občane te vasi, so nom gre vse priznanje, da so niso potrebni, in otrok samo požira tekočino, a se ustavi za nekaj trenutkov le tedaj, ko mora zajeti sapo. Takšna hrana je pomešana z zrakom in zato otrok pogosto po jedi bruha. Pri takšnih otrocih zelo često opazi¬ mo visoko (gotsko) nebo in spod¬ njo čeljust pomaknjeno precej nazaj. Pri hranjenju na materinih prsih pa mora otrok za hrano, ki jo bo dobil, trdo delati in zato se po takšnem sesanju pošteno utru¬ di in mimo zaspi. Kako otrok se¬ sa, se lahko prepričamo, če mu vtaknemo prst v usta. Ustnici se prsta tesno oprimeta in jezik ga pritisne ob zgornjo čeljust, spod¬ nja čeljust pa drgne prst naprej in nazaj. Te gibe imenujemo mol¬ zne gibe in so močan dražljaj za jačanje in rast posebno spodnje čeljusti, ki je ob rojstvu manjša kot zgornja. Otroci, ki jih matere dojijo, imajo redko rahitis, medtem ko je rahitis pogost pri zalivančkih, ki poleg tega še zapadejo raznim razvadam, ki še bolj deformirajo čeljusti zobovja. Med razvade prištevamo: Dihanje z odprtimi usti, ki na¬ stane tako, da slabo razvita če¬ ljust ovira prehod zraka skozi nos. Ker diha otrok skozi usta, se povečajo vse žleze v ustni vot¬ lini, kar zopet otežuje dihanje, + PIJANI PEŠEC POVZROČIL NESREČO Dne 22. marca 1963 od 23.45 je šel iz gostišča »Zmaga« v Ilirski Bistrici močno pijan Anton Gr¬ bec iz Jasena. Ko je stopil na cesto 11-312, se je opotekel proti sredini cese. V tem trenutku pa je mimo vozil voznik Ivan Jura j a tovorni avtomobil s prikolico LJ-41-11. Jura j a je pritisnil na za¬ vore in z vozilom krenil v levo, da se je izognil pešcu. Pešec se je z glavo zaletel v karoserijo tovor¬ njaka in se odbil nazaj na ploč¬ nik, kjer je obležal lažje poško¬ dovan. Na srečo ni prišlo do huj¬ ših posledic. 4 NEPREVIDNOST PRIVEDLA DO NESREČE Dne 23. marca 1963 ob 14.15 je vozil voznik Peter šušnič tovorni avtomobil s prikolico iz Postojne proti Reki. Ker je tega dne piha¬ la močna burja, mu je na desni strani prikolice odvezala ponja¬ vo. Ponjava in vrvi so plapolale za vozilom. Ko je v Ilirski Bi¬ strici prehiteval kolesarko Drago Maljevec iz Velike Bukovice, se ji je v kolo zamotala plapolajoča vrv in jo vrgla po tleh. Kolesarka si je zlomila nogo in je bila pri¬ peljana v reško bolnišnico. OTROK POVZROČIL POŽAR Dne 3. aprila 1963 ob 17.15 je na Mali Bukovici izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Anto¬ nije Potepan. Vaščani so takoj prihiteli na pomoč, že po nekaj minutah pa so bili tam tudi ga¬ silci Gasilskega društva Ilirska Bistrica, ki so požar pogasili in je pogorel le hlev. škode je na- stalo za 300.000 din. Stanovanjsko hišo so s hitro intervencijo rešili. Otrok Stojan Tor jan, je bil sam doma, vzel je šibice na kuhinjski omari in zažgal steljo poleg hlev¬ skih vrat v drvarnici. Starši, bodite previdni, hranite vžigalice na dobro zavarovanem mestu, da ne bo nesreče! 9 % ^ ZARADI OKVARE LUČI JE PADEL Dne 13. aprila 1963 ob 23.45 je vozil iz Ilirske Bistrice proti Vr¬ bici Vladislav Primc z motor¬ nim kolesom »Pretiš« KP-13-444. Pred vasjo Vrbica mu je na rav¬ ni cesti odpovedala luč. Ko je med vožnjo, ne da bi zmanjšal hitrost, iskal z roko kontaktno stikalo, je na slabi cesti padel. Pri padcu je dobil hujše telesne poškodbe in je bil prepeljan v reško bolnišnico. Jutro je bilo jasno in lepo. Son¬ ce je zgodaj prisvetilo izza gora. Naša pokrajina je bila kot sa¬ motni otok sredi megle, ki se je počasi pogrezala vase. Pripravljali smo se na športni dan. Sedeli smo v razredu, ko smo zaslišali avtobus. Odpeljali smo se v Ilirsko Bistrico, še v avtobusu sem mislila, kam neki nas pelje. Morda v tovarno? In res. Ogledat smo si šli tovarno »Le¬ sonit«. Tam so nas lepo sprejeli. Najprej nam je tovariš iz tovar¬ ne razložil, kako delajo lesonitne plošče, nato smo si ogledali to¬ varno. Bila je velika in iz dim¬ nika se je neprestano valil črn dim. Tisti trenutek sem se spom¬ nila Voranca, kako lepo opisuje tovarno, ki je stala v dolini. Tu¬ di iz tiste tovarne se je vedno kadilo. Bila je last bogatašev, a v njej so garali delavci. Ta naša tovarna pa je last de¬ lavcev. Toda ne smemo misliti, da v tej tovarni delavci lenarijo. To nikakor ne. Po vojni se je ta tovarna močno izpopolnila, saj v njej dela razmeroma malo de¬ lavcev. Ostalo delo pa opravlja¬ jo stroji. Vendar se ti delavci trudijo, da bi čimveč naredili. Mi pa jih ne znamo vedno dovolj ceniti, ker ne vemo, kaj pomeni¬ jo njihovi žulji. Tu smo torej videli delo in šele sedaj znamo prav ceniti žuljave roke naših staršev. Nekateri starši mojih so- učencev tudi delajo v »Lesonitu«. Ogledat smo si prišli tovarno zato, ker je še nismo videli, razen tega pa imamo sedaj sedež obči¬ ne v Ilirski Bistrici. Poslovili smo se od velike to¬ varne in se z avtobusom vrnili v Podgrad, kjer smo ostalim učen¬ cem pripovedovali o vsem novem kar smo videli. Vsako leto je od 7. do 13. apri¬ la svetovni teden zdravja. Pod- mladkarji RK na osnovni šoli v Ilirski Bistrici smo se v tem ted¬ nu seznanili z zdravo prehrano in tekmovali v čistoči. Red in zmago je vsak dan toč¬ kovala komisija, ki so jo sestav¬ ljali higieničarji iz vseh razredov in vsak dan drug učitelj. Enako število točk so si pridobili pod- mladkarji II. a, III. a in IV. a raz¬ reda. Sreča nam je bila naklonje¬ na in postali smo zmagovalci. Prejeli smo prehodno zastavico, ki nam krasi razred. Zmagovalca je namreč določil žreb. Borba za prvo mesto je bila zelo huda. S tekmovanjem pa bomo nadalje¬ vali do konca šolskega leta. Vsak teden bomo vnašali v grafikon število doseženih točk posamez¬ nega razreda. Razred, ki bo do- Pivi Potekli so meseci, z njimi leto in napočil je cvetoči mesec maj. 1. maja praznuje vse delovno ljudstvo svoj praznik. Ta dan utihnejo stroji in po mestih in vaseh zaplapolajo zastave z na¬ pisi: »živel 1. maj!« Povsod se oglaša vesela pesem delavcev. Ta Hctumaiska Živo se po cesti baklada vrsti, vse polno je svetlih, presvetlih luči. Otroci vriskaje v povorki gredo in bakle žareče v rokah neso. Še sonce zdaj tone za naše gore, res, s takim ognjem se kosat ne gre. Zdaj pesem vesela povsod zadoni »Naš veliki maj naj za vselej V • • § živi l« Po hribih mogočni kresovi gore, vse delovno ljudstvo naj razve- šele JOŠKO ROSA Ob bridki izgubi moža, očeta, sina in brata GABRIJELA CEKADE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli so¬ žalje, mu poklonili toliko vencev in cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zad¬ nji poti. Posebno smo hvaležni tov. Zidarju Jožetu, ki mu je v najtežjih trenutkih pomagal, obe¬ nem pa se zahvaljujemo tudi ko¬ lektivu avtopodjetja »Transport^ Ilirska Bistrica, ki nam je v tež- segel največ točk, bo zmagovalec. Podmladkarji, veselo na delo! Kevc Tatjana IV. a razred POMLAD Toplo sončece je izza oblačkov posijalo, zdaj kmetič prijel bo za oralo. V potoku zvonček poje, v gozdu ptički žvrgole, od vsepovsod se čuje ta prekrasni zvok. Fantič bo stekel po dolini, se ustavil pri zvončkovi skupini. Fantič jih bo za klobuk pripel, vriskajoč v vas odšel. Ivan SAMSA, 13. razred osnovne šole Pregarje maj dan so vsi ljudje srečni in raz¬ igrani. Dan pred praznikom zakurimo na hribih veličastne kresove in spuščamo pisane rakete. Mi pionirji se pa še najbolj veselimo baklade. Zberemo se v povorki z baklami v rokah. Za¬ dovoljni korakamo h kresu, da bi vanj vrgli bakle. Ko prispemo na cilj, vržemo bakle v ogenj. Nato posedemo okrog kresa in ga ob¬ čudujemo, kako veličastno pla¬ pola in svoje plamene vzdiguje v zvezdnato noč. Agica JaJcsetič POMLAD Potoček Šumija, se z valčki igra, pod grmom pa zvonček cinglja. Sončece zlato izza gore je z žarki posijalo naravnost v dole. Iz tihega gozda odmeva ku-ku, mi ptica oznanja: »Pomlad je že tu.-« Ada ŽNIDARŠIČ, IV. c razred VALA kih trenutkih stal z vsem ob strani. Zahvaljujemo se tudi tov. Bre¬ žini in tov. Štrancarju za njune tople poslovilne besede, ravno ta¬ ko se zahvaljujemo pevskemu zboru iz Jelšan za ganljive žalo¬ st inke. Zahvaljujemo se tudi vsem so¬ rodnikom za tolažbo in pomoč v trenutkih globoke žalosti. Prav vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena z otroki, starši in sestre z družinami. Ivanka Gvardijančič učenka 6. razreda osn. šola v Podgradu Pevski zbor prosvetnega društva »Svoboda« Ilirska Bistrica je počastil spo¬ min padlim borcem NOV pri spomeniku na Baču Foto: Jože Keuc K mednarodnemu prazniku dela 1. maju vsem občanom iskreno čestita kolektiv pošte Ilirska Bistrica. Občane obveščamo, da bomo pričeli 15. maja poslovati po letnem delovnem času in sicer od 8.—13. ter 17.—19. ure. — Telegrafa in telefona se lahko poslužujete od 7.—19. ure, ob delavnikih — od 9.—12. ure ob nedeljah in praznikih. Izdaja časopisov od 10.—11. ure ob nedeljah in praznikih. Ze dolgo so si želeli učenci iz Podgrada ogledati tovarno Lesonit. Končno jim je to le uspelo MAJ * St. 5 13 V Doljnem Zemnu smo pričeli delati... Vsako delo je težavno. Vemo pa, da se z dobro voljo in s skup¬ nimi močmi marsikaj napravi. Tega se je zavedal tudi odbor SZDL v Dolnjem Zemnu, ki je dal pobudo, da je delo posebno na kulturno-prosvetnem področ¬ ju oživelo. Glavna pobudnika sta bila tov. Dovgan Jože in Gržina Jožef. Lepo smo praznovali v Dol¬ njem Zemnu 8. marec — dan že¬ na. V nedeljo, 10. marca, se je zbralo v Mladinskem domu v Dolnjem Zemnu okrog 40 žena. Praznovale so skupno žene iz Gornjega in Dolnjega Zemna. V ta namen so mladinke in mladin¬ ci pripravili igro »Mačeha in pa¬ storka« ter pevske točke in de¬ klamacije. Prizadevne mladince moram res pohvaliti, ker so v zelo kratkem času pripravili omenjeni program. Poleg tega pa so vsi zaposleni in delajo v raz¬ ličnih dnevnih in nočnih izme¬ nah. Pa tudi v bodoče ne bomo v Dolnjem Zemnu počivali. Za praz¬ nik dela bomo pripravili igro »Razvalino življenja«. Poleg tega smo ustanovili klub v katerem se bodo ob večerih zbirali odrasli in mladina. Tu bo¬ do prebirali knjige, dnevno ča¬ sopisje, igrali šah, poslušali radio itd. Pri tem smo seveda nale¬ teli na težave, ker je treba pro¬ stor opremiti s pohištvom. Nima¬ mo pa dovolj denarnih sredstev. Naša skrita želja je, da bi na¬ bavili televizor, ob katerem naj bi si vaščani širili obzorje in se seznanjali z dogodki doma in po svetu. Upamo pa, da nam bo pri tem priskočil na pomoč tudi ob¬ činski ljudski odbor. Antonija Lavrenčič Reorganizacija sindikalne podr. »Topol« Na predlog občinskega sindikal¬ nega sveta in na podlagi razprav na sestankih pododborov sindikal¬ ne podružnice je upravni odbor sklenil, da se dosedanja sindikalna podružnica TOPOL ukine in se ustanovijo štiri sindikalne podruž¬ nice po ekonomskih enotah kot sledi: 1. sindikalna podružnica »Furnir¬ nica*«, 2. sindikalna podružnica »Žaga*« (ki zajema tudi zabojarno), 3. sind. podružnica »Pohištvo*«, 4. sindikalna podružnica »Uprava in pomožne dejavnosti«. Ustanovni občni zbori so bili v vseh štirih sindikalnih podružnicah že izvršeni od 8. do 21. marca 1963. Na vseh občnih zborih je bilo podano poročilo o delu dosedanje¬ ga upravnega odbora SP. S strani UO podjetja določen uslužbenec je obrazložil posamez¬ ne postavke zaključnega računa za leto 1962 s posebnim poudarkom na izvršitvi plana proizvodnje, de¬ litvi dohodka, odstotku izkorišča¬ nja surovin, izostankov z dela, disciplini itd. V razpravah so obravnavali bo¬ doče delo sindikalnih podružnic v zVezi s sprejemom plana proiz¬ vodnje, popravkom pravilnikov o delitvi čistega dohodka in Pravil- nika o delitvi osebnih dohodkov. Izvoljeni so bili 5-članski uprav¬ ni in tričlanski nadzorni odbor ter koordinacijski odbor v okviru pod¬ jetja, ki bo koordiniral delo med sindikalnimi podružnicami in za¬ stopal sindikat pri centralnih or¬ ganih upravljanja. Skrbel bo tudi za razporeditev v počitniških hiši¬ cah v Rabcu. Slavoj Kregar - Prizor s tekme Naš šport Naš šport Naš šport V nedeljo, 21. aprila, so se na košarkarskih igriščih Slovenije zopet pričele borbe za točke v I. republiški ligi. V tem društvu, kjer so zastopana najboljša mo¬ štva cele Slovenije, se nahaja tudi naša ekipa Lesonita. Kot prvega nasprotnika je »Le¬ sonit« imel ekipo »Ljubljano«, nekdanjega zveznega ligaša in lanskoletnega člana slovensko- hrvatske lige. Tekma se je na ve¬ liko razočaranje gostov in še več¬ je veselje domačinov končala z zmago »Lesonita« z rezultatom 45:41 (24:28). Tekma je bila lepa le v posa¬ meznih trenutkih in je v glavnem potekala v izenačeni borbi. Takoj v začetku so gostje že vodili z 8:2, kar je kazalo na nič kaj prijeten konec. Toda naši košar¬ kaši so si vrste uredili in na¬ padi so se obojestransko menja¬ vali, tako da je bil rezultat ved¬ no tesen in so se v vodstvu me¬ njavali. Prvi del igre se je kon¬ čal v prid gostov za 4 koše. Dru¬ gi polčas pa je skoraj v celoti pripadal domačinom. Takoj v za¬ četku so prevzeli pobudo in ne¬ kaj strelov štembergarja in Le¬ narčiča in je prineslo Lesonitu vodstvo 6 košev. Borba je postajala vse bolj na¬ peta in v momentih ostra in ner¬ vozna. Igralci so že kazali znake utrujenosti, predvsem domači. Toda s premišljeno igro gostom vseeno niso dovolili, da bi se približali neodločenemu rezulta¬ tu ali celo zmagi. Tako se je tek¬ ma končala z zasluženo zmago Bistričanov. Ta zmaga je zelo dragocena, kajti v taki konkuren¬ ci je vsaka točka velikega pome¬ na. Želimo in smo tudi prepri¬ čani, da bodo ljubitelji košarke v nadaljevanju tekmovanja še večkrat tako prijetnega razpolo¬ ženja kot so danes. H. D. Milan Zidar-Stojan KOČEVSKI ZBOR LETA 1943 Dne 25. 9. leta 1943 sem šel na ob¬ činski urad v Ilirski Bistrici. On ne¬ kod iz Slovenije je ravno takrat pri¬ šla na okrožni odbor za Brkinsko okrožje tovarišica z nalogo, da bi po¬ magala pri delu mladinski organiza¬ ciji po vaseh našega okrožja. Zanjo sem preskrbel ponarejeno osebno iz¬ kaznico, ki jo je nujno potrebovala za nemoteno kretanje pri opravljanju svojega dela. Tudi razni drugi funk¬ cionarji so dobili osebne izkaznice na naši občini. Razen tega sem dobil na obCIni precej živilskih izkaznic za naše aktiviste, ki so bili v ilegali in sicer na razna izmišljena imena. Hra¬ no smo potrebovali tudi za okrožni odbor ter za razne konference in se¬ stanke. Domov grede sem se ustavil pri ta¬ kratnem tajniku za rajon Ilirska Bi¬ strica, Oprešniku Vidu-Nacetu. Pogo¬ voriti sva se morala o rešitvi nalog, ki nam jih je naložil okrožni odbor in o drugih domačih problemih. Med pogovorom nam je njegova žena ja¬ vila, da je prišel kurir iz okrožja. Hitro sva ga poklicala v sobo, kjer je izročil Oprešniku zapečateno ku¬ verto. Medtem ko se je kurir krepčal v kuhinji z okusno malico, je Opreš- nik odprl kuverto in mi na glas čital vsebino pisma. Iz njega sva izvedela, da je okrožni odbor sklical za nasled¬ nji dan konferenco, na kateri bodo izvoljeni odposlanci za Kočevski zbor. Na konferenco sva bila kot delegata poleg drugih domačinov določena tudi midva. Dogovorila sva se, da se sni¬ demo vsi pri njem še istega dne zve¬ čer. Določila sva tudi obveščevalce. Povabljen je bil skoraj celoten ra¬ jonski odbor. Zvečer smo se na se¬ stanku dogovorili, da se drugo jutro okrog osme ure snidemo nekje med Zarečjami in Brcami. To so vasi, ki stojijo na jugozahodni strani mesta Ilirska Bistrica, oddaljene 2—4 km. Od tam bomo nadaljevali skupno pot do sedeža okrožnega odbora. V Ilirski Bistrici je bila takrat in tudi pozneje vse do osvoboditve močna nemška postojanka in zato je bilo nevarno hoditi v gručah iz mesta. Drugo jutro sm ose sestali, nekateri že v Zarečju, drugi pa med potjo do Brc in smo šli skupno peš preko Celj, Prelož in Erjavč na približno 20 km oddaljene Tatre, kjer je imel takrat okrožni odbor svoj sedež. Ko smo vsi utrujeni prispeli v zgodnjih pomladanskih urah na cilj, smo po¬ sedli v neki lopi po zasilno naprav¬ ljenih klopeh, da bi se odpočili. Cim smo posedli, je že bil pri nas takratni sekretar Okrožja, moj brat Jadran. Zanimal se je, če smo vsi prispeli in kakšno je stanje v Ilirski Bistrici. Ko je dobil na prvo vprašanje pritrdilen odgovor in pojasnila na drugo, nam je povedal, da bo konferenca šele zve¬ čer, ko prispejo delegati še iz drugih rajonov. Na konferenci bodo volitve odposlancev za Kočevski zbor, ki bo začel zasedati že 1. oktobra, to je že čez štiri dni. Naš pogovor je preki¬ nil prihod tov. Branka in nekaterih drugih domačinov, ki so izvedeli, da smo prišli iz Ilirske Bistrice. Tov. Branko je vprašal, ali so kaj pisali njegovi starši ali sestre, ki so bili ta¬ krat skupno z mojimi in Jadranovimi starši še v internaciji. Ko sem pove¬ dal, da sem dobil pred par dnevi oče¬ tovo pismo, v katerem sporoča, da so vsi zdravi razen Brankove sestre Dra¬ gice, ki se ji je zaradi izčrpanasti zdravstveno stanje poslabšalo, je kot okamenel obstal. Sele potem, ko sem povedal, da upajo, da se bo kmalu pozdravila, se je nekoliko pomiril. Branko nam je povedal, da se na¬ haja na Tratah Brkinska brigada, ki šteje 1200 mož. Komandant te brigade je bil Tone Vidmar-Luka, namestnik pa neki ruski polkovnik, ki je pobe¬ gnil iz nemškega ujetništva. Komisar brigade je on, njegov namestnik pa »Bolte«. Pred par dnevi je odšel ba¬ taljon, ki je štel 200 mož, v Istro. V tem bataljonu, ki mu poveljuje itali¬ janski kapetan, so sami Italijani, med njimi precej tržaških Italijanov. Ko smo si pozneje ogledali štab bri¬ gade, smo zagledali srednje visokega čokatega oficirja, ki je imel bolj vo¬ jaški nastop kot ostali. To je bil in¬ štruktor in namestnik komandanta — ruski polkovnik. Tu smo se pozdra¬ vili tudi z brigadnim zdravnikom, pred kratkim umrlim dr. Bogomirom Magajno. Pozanimal se je, kako je z njegovo sestro, ki je poročena v Ilir¬ ski Bistrici. Potožil je tudi, da je ve¬ čina moštva te brigade izčrpana, ker je brigada sestavljena v glavnem iz zapornikov in internirancev, ki so prišli domov po kapitulaciji Italije. Brigada bi potrebovala počitka in do¬ bre hrane, kar pa je bilo v tedanjih razmerah nemogoče. Hrano so dobi¬ vali takrat le iz okoliških vasi in del¬ no po nerednih poteh iz Trsta. (Nadalj. v prihodnji številki) 14 MAJ 4 St. 5 Seznam novih naročnikov Snežnika za maj Čeligoj Milan, Čare Dušana 60, Beograd, Brnetič Ludvik, Jasen 33, p. Ilirska Bistrica, Danilo Primc, 930 Otis Ave, Joliet, 111, USA, Hvala Alojz, Gregorčičeva 25-a II. Bistrica, Mahne Jože, 27 Rue Morand, Pariš llem France, Kocjančič Ludvik, 48 Rue Nollet, Pariš 17em France, Mužgar Ivana, Dolnji Zemon 42, p. II. Bistrica, Cveta Gregorčič, 93 Proctor Pde, Chester Hill, Sydney, Australia, Nikčevič Ivanka, ul. JNA 26-8 Bjelovar, Gostilna »Velebit« Rači¬ če, p. Podgrad, Stopar Jože, Ra¬ čiče 25, p. Podgrad, Žurkič Vil¬ ma, 4. armije 1, II. Bistrica, Baša Jože, KPD Ig pri Ljubljani, Iliješ Mirko, ObLO II. Bistrica, Marta Kastelic, 857 E 10 th Ave, Vauco uver 10 BC, Canada, Renko Mara Brce 10, p. II. Bistrica, Rojc Ja kob, 819 Otis Ave Rockdale, Jol liet 111, Amerika, Boštjančič Emil 48 Rue Nollet Pariš 17, France Primc Ema, 95 Park Rd Burnood Sydney, Australia, Penko Franc Cite M 2 N 7 Ru d’Argentenil Cormeilles en Parisis, S. et. O Francija, Franc Mihčič, 2124 Al gonqiul Rd. Euclid 17, Ohio, USA Ob lanskoletnem jesenskem za¬ ključku meseca delavskih iger v Ilirski Bistrici so vsi udeleženci sklenili, da bi vsaj za balincarje — teh je največ in so najbolje organizirani v občinskem merilu — začeli s stalno obliko tekmo¬ vanja — z ligo. To bo občinska liga balincarskih ekip. Zaenkrat jih je 8, vendar računamo na to, da bo v jeseni treba še to ligo razbiti v dve skupini, ker bo po pričakovanju število ekip precej večje. Prve tekme naj bi se pri¬ čele že v prvi polovici maja. Vsa¬ ka ekipa bo igrala vsako nede¬ ljo z drugo ekipo. Z ozirom na začetno številko ekip bo prvi del lige zaključen v sedmih tednih, nakar bo poletni odmor. V dru¬ gem delu lige bomo način tek¬ movanja določili naknadno, v ko¬ likor bo želelo tekmovati več ekip. Le-te se ne bodo mogle vključiti v ligo nekje v sredini. Zaradi vsega tega bo moral od¬ bor, ki se s tem ukvarja, napra- Danica Hrvatin, 21061 Crystal Ave, Uclid 23, Ohio, USA, Frol Davorin, »Sudest« Gradišče, p. Obrov, Aničič Ksenija, Gubčeva 1, II. Bistrica, Dolgan Anton- Branko, Nikole Tesla 6, II. Bi¬ strica, Gostilna »Pri Acotu« Pod¬ grad, p. Podgrad, Jagodnik Stan¬ ko, 13 Rothenel Ave, Toronto 7 Ant. Canada, »IPLAS« Podgrad, p. Podgrad, Bajc Ivana, Sp. Bit¬ nja 21, p. Prem, Stopar Marija, ul. Pariške komune 29, Maribor, Jože Baša, Ig 133 pri Ljubljani, Stopar Pavle, Istrska 15, Rijeka, Albert Valenčič, 1030 Liberty Street Toledo 5 Ohio USA, Leo¬ pold Valenčič 1510 Oakmant To¬ ledo 5 Ohio USA, Božič Lucijan 41 Rue Stendhal Pariš (2. e) Fran¬ ce, Jože Hrvatin 11 Harker Street Burwood E. 13 Vic Australia, Fa¬ tur Pavel Av. Franca 949 Porto Alegre Brasil, Frank Kristina Ce¬ lje Spodnje Trnovlje 175, Raffo- ne Stanto, Pregarje 15, p. Obrov, Stojkovič Amalija, Pregarje 12, p. Obrov, Konestabo Ivanka, Pre¬ garje 15, p. Obrov, Male Marija, Pregarje 98, p. Obrov, Zadpik Vi- viti posebna, sicer skrčena pra¬ vila, ali pa tekmovalni pravilnik. To bo prva taka akcija, ki jo bo organiziral Občinski sindikalni svet preko svoje komisije. Druga akcija pa, ki je tudi že načeta, je priprava letnega oddiha članov sindikalnih podružnic. Predvsem bo usmerjena v gozdni turistični bazen na Sviščakih. Naloga sin¬ dikata — občinskega foruma — bo sklicati vse zainteresirane či- nitelje in priti do določenih za¬ ključkov, tako da bi bil to že prvi korak k prosperiteti našega bi¬ striškega turizma. Ne moremo še govoriti o kaki večji gradnji v letošnjem letu, vsekakor pa vsaj o prvi fazi gradnje, ki bi bila letos možna in izvedljiva, tako da bi turist lahko dobil kozarec pijače in nekaj hrane. To je le skromen prispevek obč. sindikalnega sveta pri naporih za dvig delovne storilnosti. M, P. da, Pregarje 83, p. Obrov, Gustin¬ čič Sonja, Tatre 5, p. Materija, Filipčič Stana, Tatre 30, p. Ma¬ terija, Stranščak Milka, Tatre 39, p. Materija, Filipčič Danilo, Ta¬ tre 4, p. Materija, Frank Ivan, Pregarje 45, p. Obrov, Kariž Mir¬ ko, Gaberk 7, p. Obrov, Bubnič Ivan, Pregarje 89, p. Obrov, Sam¬ sa Julka, Rjavče 15, p. Obrov, Samsa Ivanka, Huje 16, p. Obrov, Kogovšek Dušan, Pregarje 38, p. Obrov, Cek Olga, Huje 20, p. Ob¬ rov, Mahne Marjan, Tatre 19, p. Materija, Gustinčič Stana, Tatre 6, p. Materija, Samsa Miranda, Pregarje 15, p. Obrov, Mahne Jo¬ že, Tatre 35, p. Materija, Dekle¬ va Milan, Tatre 18, p. Materija, Zadnik Alojz, Pregarje 107, p. Ob¬ rov, Samsa Marija, Pregarje 69, p. Obrov, Tomažin Danilo, Huje 8, p. Obrov, Ipavec Jože, Huje 15, p. Obrov, Mahne Danilo, Tatre 3, p. Materija, Blaževič Mirko, Ta¬ tre 24, p. Materija, Bubnič Dušan, Pregarje 86, p. Obrov, Frank Ma¬ rica, Pregarje 5, p. Obrov, Dodič Jadranka, Pregarje 20, p. Obrov, Poropat Branko, Pregarje 32, p. Obrov, Zadnik Milka, Pregarje 78, p. Obrov, Konestabo Ivka, Pre¬ garje 84, p. Obrov, Damanjko Pe¬ ter, Zajelšje 4, p. II. Bistrica, Zadnik Majda, Pregarje 2, p. Ob¬ rov, Konestabo Marija, Pregarje, 30, p. Obrov, Tomažič Jože, Pre¬ garje 19, p. Obrov, Bubnič Milan, Pregarje 56, p. Obrov, Gustinčič Marija, Rjavče 14, p. Obrov, To¬ mažič Jože, Huje 33, p. Obrov, Vičič Angela, Zajelšje 12, p. Ilir¬ ska Bistrica, Gustinčič Bernar¬ da, Tatre 13, p. Materija, Tomažič Marija, Gaberk 13, p. Obrov, Mer- telj Milojka, Pregarje 93, p. Ob¬ rov, Zadnik Darko, Pregarje 4, p. Obrov, Bubnič Alojz, Pregarje 7, p. Obrov, Butinar Jože, Huje ROJSTVA Anton Vičič, rojen v Podstenjah 10; Branka Pecman, rojena v S mr j ah 45; Franci Dovgan, rojen v Gubčevi ulici 4. OTROCI, ROJENI V PORODNIŠ¬ NICI: Janko Logar iz Tominj 17; Ko¬ govšek Marijan iz Ilir. Bistrice, Nikole Tesle 11; Bernarda Primc iz Ilir. Bisitrice, Adamičeva 2; Ni- ja Cetin iz Harij 63; Igor Iskra iz Ilir. Bistrice, Vilharjeva 2; Sne¬ žana Stankovič iz Ilir. Bistrice, Bazoviška 22; Primož Renko iz Jasena 4/a; Marijan Celin iz Ku- teževega 40; Zdravko Gombač iz Harij 15; Silvano Vrh iz Gor. Ze¬ mona 25; Marija Rutar iz Zabič 22; Leo Lakota iz Male Bukovice 34; Robert Podobnik iz Ilir. Bi¬ strice, Tomšičeva 14; Ines Jenko iz Topolca 51; Livijo Gustinčič iz Sabanj 7; Silvij Boštjančič iz Ki¬ lo vč 20. POROKE Jožko Smrdel, uslužbenec ObLO iz Prema 25 in Olga Grl j, poštna uslužbenka iz Topolca 28’ Anton Samsa, kmetovalec iz Šembij 7 in Drčar Marija, gospodinja iz Ljub¬ ljane; Ivan Vičič, kmetovalec iz Soz 1 in Darinka Vičič, kmetoval- ka iz Vel. Bukovice 39; Pavel Pe- 26, p. Obrov, Konestabo Darko, Pregarje 22, p. Obrov, Butinar Milan, Pregarje 16, p. Obrov, Bub¬ nič Jože, Pregarje 55, p. Obrov, Mršnik Marija, Rjavče 10, p. Ob¬ rov, Bubnič Anica, Pregarje 66, I p. Obrov, Zadnik Joško, Pregar- I je 78, p. Obrov, Zadnik Rudica, Huje 28, p. Obrov, Frank Jadran, Gaberk 10, p. Obrov, Mahne Du- ' šan, Tatre 32, p. Materija, Božič Rudi, Podgrad 53, p. Podgrad, J Savič Boško, Podgrad 2, p. Pod- ! grad, Demojzes Jože, Podgrad 19, j p. Podgrad, Ivančič Franc, Pod- j grad 52, p. Podgrad, Kreševič Drago, Podgrad 24, p. Podgrad, Sajina Milka, Podgrad 95, p. Pod- I grad, Ilijaš Ludvik, Podgrad 67, p. Podgrad, Mihalič Anton, Pod¬ grad 75, p. Podgrad, Dekleva Kri- zant, Podgrad 29, p. Podgrad, Vi¬ čič Alojz, Podgrad 102, p. Pod¬ grad, Poropat Franc, Podgrad 5, p. Podgrad, Urh Štefan, Javorje 50, p. Obrov, Zidarič Mirko, Pod¬ grad 6, p. Podgrad, Stanta Vaz- ma, Podgrad 93, p. Podgrad, Šin- cek Marija, Podgrad 99, p. Pod- | grad, Zadkovič Frančiška, Račiče 1 72, p. Podgrad, Mattina Liboria, Račiče 24, p. Podgrad, Kreševič j Marija, Račiče 3, p. Podgrad, God | Viktorija, Podgrad 21 p. Podgrad, Mikolj Ivan, Hrušica 11, p. Pod¬ grad, Dekleva Rudi, Podgrad 9 p. Podgrad, Boštjančič Zdei Podgrad 42, p. Podgrad, Ma* A *č Jože, Podgrad 7, p. Podgrad, Bu¬ tinar Anton, Podgrad 28, p. Pod¬ grad, Dekleva Jože, Podgrad 77, p. Podgrad, Jagodnik Ivan, P )d- grad 30, p. Podgrad, Stanič Frcne, Podgrad 36, p. Podgrad, Bernard Tereza, Podgrad 67, p. Podgrad 1 a Benulič Marija, Podgrad 66, p Podgrad, Gombač Franc, Osnov na šola Podgrad, p. Podgrad. teli n, mehanik iz Mavhinj 38 — Trst in Danica Medved, kuharica iz Janeževega brda; Josip Grga- sovič, podoficir JLA iz Ilir. Bi¬ strice, Trg maršala Tita in Cvet¬ ka Škrab, delavka iz Ilir. Bistrice, Gabrije 7; Stanta Simon, elektri¬ čar iz Podgrada in Vazma Šepič, knjigovodkinja iz Podgrada 10; Ivan Ludvik, 'kmetovalec iz Ga¬ brka 5 in And j a Marketič, gospo¬ dinja iz Gornje Planjane — Split; i dr. Ladislav Milostnik, zobozdrav¬ nik iz Ilir. Bistrice, Trg maršala Tita 7 in Dragica Jenko, učitelji- I ca iz Ilir. Bistrice, Kettejeva 11. I SMRTI Umrla je Marijana Medved gospodinja iz Ostrožnega brda 3, stara 73 let; Ivan Gustinčič, kme¬ tovalec iz Sabonj 7, star 67 let; Marko Hrvatin, otrok iz Ilir. Bi- j. strice, Jurčičeva 3; Ivana Tomšič gospodinja iz Kosez 16, stara 9o * let; Jožefa Božič, gospodinja iz Sabonj 23, stara 83 let; Rada Sir- , cel j, gospodinja iz Ilir. Bistrice. Gregorčičeva 23, stara 33 let; An- ton Udovič, kmetovalec iz Jelšan-j | 43, star 78 let; Dejan Frank, do¬ jenček iz Kosez 44, star 5 mese¬ cev; Alojz Prosen, upokojenec \ 7 Trpčan 23, star 82 let; Mih I Kirn, upokojenec iz Bača 72, sl 1 59 let; Antonija Štembergar, g. spodinja iz Vrbovega 50, stara 8 let. i Ker smo se balinarji-železničarji prijavili za tekmovanje v občinski ligi, si moramo narediti tudi svoje balinišče v kooperaciji s KIK »Snežnik« Občinska balincarjev TRGOVINA SADJEM ZELENJAVO »MRŠNIK« ILIRSKA BISTRICA KOLEKTIV GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA KOLEKTIV KINO PODJET¬ JA ILIRSKA BISTRICA KOLEKTIV GOSTIŠČA »MAŠUN« BAC vsem svojim odjemalcem prebivalcem komune čestita k delavskemu prazniku — maju čestita k delavskemu prazniku 1. maju čestita k delavskemu prazniku 1. maju vsem prebivalcem občine iskrene čestitke ob delavskem prazniku 1. maju Kolektiv Kmetijske zadruge »4. JUNIJ« Ilirska Bistrica KOLEKTIV KOMUNALNE¬ GA PODJETJA ILIRSKA BISTRICA AVTO-MOTO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA TABORNIKI »ODRED SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV« ILIRSKA BISTRICA iskreno čestita vsem prebival¬ cem občine ob delavskemu prazniku 1. maju čestita k delavskemu prazniku občine maju vsem prebivalcem vsem svojim članom, delovnim kolektivom in prebivalcem ob¬ čine iskreno čestita skernu prazniku delav- 1. maju čestita k delavskemu prazniku 1. maju vsem svojim članom prebivalcem občine Ilirska Bistrica KOLEKTIV LEKARNE ILIRSKA BISTRICA DELAVSKA UNIVERZA ILIRSKA BISTRICA KOLEKTIV VETERINAR- SKO-ŽIVINOREJSKEGA ZAVODA ILIR. BISTRICA KOLEKTIV NARODNE BANKE ILIRSKA BISTRICA vsem prebivalcem občine delovnim kolektivom iskreno čestita k delavskemu prazniku 1. maju vsem delovnim kolektivom prebivalcem občine čestita delavskemu prazniku 1. maju vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine iskrene č stitke ob delavskem prazniku 1. maju vsem komitentom, delovnim kolektivom in prebivalcem ko¬ mune čestita k delavskemu prazniku 1. maju avtobusno-turistiCno PODJETJE »SLAVNIK« KOPER, prometni urad Ilirska Bistrica vsem delovnim kolektivom prebivalcem občine iskrene če¬ stitke ob delavskem prazniku 1. maju KOLEKTIV PODJETJA »MLINOTEST« AJDOVŠČI¬ NA, obrat Pekarna v Ilirski Bistrici vsem delovnim kolektivom in prebivalcem komune iskrene čestitke k delavskemu prazni - 1. maju KOLEKTIV POŠTE ILIRSKA BISTRICA čestita vsem delovnim kolekti¬ vom in prebivalcem občine delavskemu prazniku 1. maju KOLEKTIV SPLOŠNO GRADBENEGA PODJETJA »GRADNJE« POSTOJNA, obrat Ilirska Bistrica vsem delovnim kolektivom prebivalcem občine iskrene sti tke 1. maju delavskm pra; FRANC NOVAK URARSTVO ILIRSKA BISTRICA MARIJA AMBROŽIČ IN ANGELA ŠAJN GOSTILNIČARKI FRANC URBANČIČ IN MARJAN MIHELJ — gostil¬ na in pekarstvo v Knežaku ANTON TREBEČ avto¬ prevoznik Ilirska Bistrica vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine čestita k delavskemu prazniku I. maju čestitata vsem prebivalcem ob¬ čine ob delavskem prazniku 1. maju vsem prebivalcem iskrene če¬ stitke delavskem prazniku 1. maju vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine iskrene če¬ stitke ob delavskem prazniku 1. maju IVAN DEKLEVA avto¬ prevoznik Ilirska Bistrica vsem prebivalcem občine poslovnim prijateljem iskrene čestitke za delavski praznik 1. maj STANKO PUŽ kliučavni- carstvo Ilirska Bistrica poslovnim prijateljem in pre¬ bivalcem občine čestita ob de¬ lavskem prazniku 1. maju MILAN STOJČIČ valeč plastičnih mas Ilirska Bistrica izdelo- vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine iskreno če¬ stita k delavskemu prazniku 1. maju SILVESTER MARAŽ tograf Ilirska Bistrica Vsem poslovnim prijateljem in prebivalcem občine iskrene čestitke ob delavskem prazni- 1. MAJU! V MESECU MAJU 1963 KINO »SVOBODA« riški vistavision film: NENADO¬ MA LANSKO POLETJE 1 —9. Ameriški pustolovski vi- 10. uri dopoldne italijansko-nem- vision barvni film: GUSAR; ški VV film: MARINA. 13.—14. a dneva ob 10. uri dopoldne (Izredni program) italijansko- po znižanih cenah ter ob 15. uri, nemški vedri VV film: MARINA. 17.30 in 20.30. 4.—5. Italijanski 15.—16. Italijanski zabavni film: ljubezenski kinemaskopski barv- KROŠNJARJI. 18.—19. Jugoslo- ni film: LJUBIM, LJUBIŠ. 5. Ob vanski kinemaskopski barv. film: 10. uri dopoldne ameriški we- OBRAČUN (II. del EŠALON DR. stem VV film: ŠERIFOV SIN. M). 22.—23. Angl. kriminal, film: 8.—9. Italijanski zabavni ljube- SMRT PREŽI. 23.—24. V poča- zenski film: LOLA. 11.—12. Arne- stitev dneva mladosti predvaja¬ mo mladinski barvni igrani film: PALČEK TOM. Predstave oba dneva ob 10. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne. Cene znižane! 25.—26. Španski glasbeni VV barv. film: MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO. (Film iz serije PRODA¬ JALKA VIJOLIC). 29.—30. Fran¬ coski ljubezenski vojni film: PREHOD ČEZ REN (Nagrajen z zlatim levom v Benetkah). FRANC TOMŠIČ valeč separatorjev Ilirska Bistrica izdelo- iskrene čestitke vsem poslov¬ nim prijateljem in občanom k delavskemu pra: 1. maju Stanovanjska skupnost Ilirska razpisuje prosto mesto grad I tehnika POGOJ: uspešno dokončana STŠ in dve leti prakse. S stanovanjem ne razpolagamo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. STANOVANJSKA SKUPNOST Ilirska Bistrica Vsem prebivalcem komune in delovnim kolekfivom če sfita j o za delavski praznik mm Občinski ljudski odbor ☆ ☆ Kolektiv Stanovanjske ☆ ☆ ☆ S HIŠNIMI SVETI ZA DELAVSKI PRAZNIK i. maj Čestita vsem DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALCEM OBČI¬ NE ILIRSKA BISTRICA Občinski odbor ZB Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZZVI Občinski komite ZKS Občinski odbor RK in % Občinska gasilska zveza u os H Cfl n * C/J os j »Jskrene čestitke eh prazniku dela. utajil DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA Soča cs * o ■k !.V TRIGLAV & o > m c/l k KAVARN^ »TURIST« RESik V RACIJA »SOČA« GOSTIŠČE »ZMAGA« in RESTAVRACIJA »KOLODVOR« čestita vsem prebivalcem občine Ilirska Bistrica k delav¬ skemu prazniku 1. maju > * UJ O * ILIRSKA BISTRICA VSEM PREBIVALCEM OBČINE ISKRENO ČESTITA OB DELAVSKEM PRAZNIKU L MAJU I O i VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, PREBI¬ VALCEM KOMUNE IN VSEMU DELOVNEMU LJUD¬ STVU ISKRENE ŽELJE OB DELAVSKEM PRAZNIKU! f IX' t s svojimi obrati ■ vsem poslovnim prijateljem delovnim kolektivom in prebivalcem občine iskrene čestitke ob delavskem prazniku l\ ► J 1 i \ ¥ o Lesno industrijsko podjetje ILIRSKA BISTRICA »TOPOL« PROIZVAJA: plemenite in slepe furnirje vseh vrst domače in eksotič- ne, mehki in trdni rezani les, embalaže za sadje in zele¬ njavo, pohištvo in lesno galanterijo KUPUJE: vse vrste hlodovine za žago in furnir Vsem odjemalcem, delovnim kolektivom in prebivalcem občine iskreno čestita k delavskemu prazniku — 1. maju! Kolektiv gozdnega gospodarstva obrat Ilirska Bistrica VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALCEM KOMUNE ISKRENE ČESTITKE K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU ♦ ♦ I Ti • X i t iYi i Kolektiv trgovskega grosističnega podjetja k Ilirska Bistrica VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DELOVNIM KOLEKTI¬ VOM IN PREBIVALCEM OBČINE ČESTITA K DELAV¬ SKEMU PRAZNIKU 1. MAJU uredniški odbor glasila vsem svojim sodelavcem, bralcem, delovnim kolektivom in podjetjem iskrene čestitke k prazniku dela — 1. MAJU * ^ v** 1 • — 1 • r. •f I I* \ •; 4 \ 4 4 ♦ i x i 1X1 Tt »Tl m • i' i i lil Tl i • >Xi I . ♦ ♦ ♦ 4 ♦ I ( I H i. *» I ii, ,i I! n * lili i svojimi sindikalnimi podružnicami: LESONIT TOPOL TRGOVSKO PODJETJE »ILIRIJA« GOZDNI OBRAT ILIRSKA BISTRICA GOZDNI OBRAT KNEŽAK LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE »JAVOR« BAC IPLAS PODGRAD IPLAS HRUŠICA OPEKARNA »GRADNJE« POSTOJNA, OBRAT ILIR. BISTRICA KOMUNALNO PODJETJE VODNA SKUPNOST CESTNO PODJETJE GOSTINSKO PODJETJE »SOČA« SUROVINA KMETIJSKA ZADRUGA »4. JUNIJ« OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZDRAVSTVENI DOM NARODNA BANKA POŠTA DRUŠTVO UČITELJEV IN PROFESORJEV USLUŽBENCI PROMETA ŽELEZNIČARJI IN NADZORNIŠKE PROGE -W*w. 'C A 3r •*! a r, ^ *A J*4 piEr VSEM DELOVNIM LJUDEM ILIRSKOBISTRIŠKE KO¬ MUNE Z ŽELJO, DA BI DOSEGLI ŠE VEČJE DELOV¬ NE USPEHE ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ 4 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i t 4 4 4 4