ANO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 4 K SLOV E NIA' ¿¡LIB RE BUENOS AIRES 24. januarja 1963» V v Nov davčni hic za slovenskega kmeta Komunisti le nerado pišejo o kmetskih davkih. Čutijo, da jim je težko pisati o tem načinu uničevanja slovenskega kmeta. Včasih se pa vendarle spozabijo in le po tej poti smo zvedeli za nov način, uničevanja slovenske kmetije. Obstoja v novi davčni šibi, ki je drugače ne poznajo nikjer drugje na svetu. Kot smo ®e pred leti pisali, so komunisti takrat oklicali zakon o agrarnem minimu. Ta zakon, zahteva od vsakega kmeta, da obdela svojo ..zemljo, vso, kar jo ima, na najbolj racionalen način potom uporabljanja dobrega poševnega semena, umetnih gnojil, pravilnega in pravočasnega oranja s traktorji, zalivanjem ob času suše itd. Zakon nič ne vtpralša kmeta, odkod naj vzame denar, da si bo vse to kupil, odkod naj dolbi delavce, tudi nič ne vpraša, kje naj kmet dobi potrebna posojila. Edini odgovor na vsa ta vprašanja je: Vpiši -se v zadrugo ali pa vsaj z njo skleni pogodbo o obdelovanju. Ak0 bog imel srečo, ge boš dobro odrezal, ak0 bo smola, boš nosil zgubo. Zakon, o „agrarnem minimu naj bi izvajale zadruge, državna posestva in občine. Vse tri niso pokazale posebnega veselja, da Ibi morile kmeta. Zato zakon o agrarnem minimu ni dosegel tistega uspeha, kot so ga pričakovali tovariši. To jih seveda močno jezi in stalno priganjajo občine, naj zakon resno izvršujejo. Zato so se kmetje nekako znašli in ne tožijo preveč o tem zakonu. Sedaj je komunistični režim začel vihteti nov bič nad njimi.; pravijo mu „možni dohodek“. Kaj je to ? Da pojasnimo! Takoj povojni so komunisti ugotavljali na koncu vsakega leta dohodke posameznih kmetij potom občinskih posebnih komisij, ki iso temu primerno predpisovale visoke davke. Pri tem sistemu ni bilo nobene pravice. Dva kmeta nista bila pri istem sistemu enako obdavčena. Korupcija in zlorabe so bile na -dnevnem redu. Pritožbe so bile zmeraj hujše, kmetska proizvodnja je pa začela padati. Zato so tovariši prešli 1. 1954 na obdavčenje po katastrskem donosu. Kmetje so bili s tem zadovoljni, kajti vedeli so lahko že naprej, kako visoko ho obdavčenje. Med tem je inflacija napravila križ čez osnovne katastrske donose. Resnični donosi so namreč rastli od leta do leta hitrejše od katastrskih, kakor je pač padala vrednost dinarja. Zato so 1. 1957-1958 na novo preračunali katastrske donose, ki naj služijo kot davčna podlaga. Tudi te donose je spravila ob vrednost inflacija. Od takrat do danes je namreč vrednost dinarja padala še naprej in je danes j za 73%. manjša od tiste v 1. 1957-1958. J Tak0 ne daje katastrski donos zopet j prave slike o resničnem donosu, ki je večji. Komunistični režim, je uvidel, da po j tej poti ne bo mogel iztisniti iz kme- I tov zadnjega dinarja letnega dohodka. I Poiskal je novo potom občinske dokla- | de na dohodnino. V Jugoslaviji mora- j jo kmetje plačevati tudi dohodnino, kar J samo po sebi ni nič napačnega. Dohodnina ima seveda svojo podlago v dohodku. Ako se dohodek menja od leta do leta, se menja tudi dohodnina z dokladama, ki jo je treba letno plačevati. Osnova je v vsakem slučaju dohodek, ki ga daje kmetija njenemu lastniku. Da dohodek kmetskih posestev ni tak, kot bi bil lahko, je razumljivo. Režim preveč pritiska na kmeta od vseh strani in mu jemlje voljo do vestnega obdelovanja. Kmet obdela pač toliko zemlje, kolikor jo more sam s tistimi ostanki družine, ki še niso zbežali ¡na del0 v mesta in tovarne. Ostalo pusti vnemar. Tu so komunisti našli novo šib0 za slovenskega kmeta. 'Postavili so se namreč na stališče, da naj kmet ne plača dohodnine z dokladami od resničnega dohodka, ampak od tistega, ki bi ga lahko imel, ako bi „racionalno“ gospodaril. Tak dohodek imenujejo „mežen dohodek“ za razliko od resničnega. Možni dohodek ni dejanskj dohodek, ampak tisti, ki ga režim preračuna, kot mu velevajo njegovi interesi. Kmet naj se pritoži! če- v De Ganile ponižuje Anglijo De Gaulle si je zastavil nalogo, ponižati Anglijo pred Evropo in ostalim svetom, za vse, kar mn je ta v osebi Churchilla med drugo svetovno vojno zadala udarcev in ponižanj. Prav dobro je vedel, da bodo morali v Bruslju prenehati s pogajanji o včlanjenjn Anglije v Skupni evropski trg, čim je dal objaviti svoje izjav« o angleškem moledovanju za posebne privilegije v tej zahodno evropski organizaciji. Anglija je nad eno leto- vlekla pogajanja z ostalimi šestimi članicami 'SET-a in postavljala svoje zahteve za včlanjenje, kakor, da bi Zahodna Evropa komaj čakala, da foi Anglijo dobila v svoje okrilje. Niti Francija niti Zahodna Nemčija, in zlasti ti dve velesili, nista še pozabili, da je Anglija takoj po podpisu pogodbe o ustanovitvi SET-a v Rimu pred dobrimi šestimi leti zastavila vse sile, da bi to- organizacijo razbila, da bi tako še vedno z otoka .vladala nad Zahodno Evropo. Ustanovila je tkzv. zunanjih sedem, svojo „'gospodarsko organizacijo v protiutež SET-a, toda ta njena organizacija tekme ni vzdržala ter je končno zviti London ugotovil, da se proti 'SET-u ne bo mogel več dolgo boriti. Zlato je Anglija sklenila, da se bo včlanila v :SET, toda še vedno s posebnimi privilegij^ zlasti za svoje poljedelstvo in za svoje gospodarske odnose s čla-.nicami -Comm-onvvealtha. Pogajanja o včla-njenju Anglije so se resno začela v začetku lanskega leta, toda se doslej niso zaključila. De Gaulle jim je zadal verjetno smrtni udarec, ko je pretekli teden odkrito postavil Anglijo pred hitro odločitev: vključiti se brez privilegijev, kakor je t0 storilo ostalih šest članic, ali pa ostati izven -SETla. Anglija „je pred tem, De Gaullovim udarcem dobila iše udarec ,0.d Kannedyja, ’ko ji je z odpovedjo raket Skybolt popolnoma prodrl vojaške načrte, tako, da so v Londonu presenečeni ugotovili, da jim gredo sanje o lastni atomski udarni sili v nič. Anglija tako drv; z veliko naglico na položaj navadne otoške države, v gospodarstvu odvisne od organizirane Zahodne Evrope,, v vojaškem oziru pa od ZDA. T0 je poudaril javno tudi De Gaulle, ki je dovolil objaviti svoje izjave s seje francoske vlade, na kateri je med drugim dejal: današnjem, svetu ob- staja nepisano pravilo, da dejstev ne smemo ¡povedati javno, pač pa jih skrbno prikrivati, če pa kdo jasno govori o dejstvih, takoj povzroči veliko razburjenje. Če 'kdo trdi, da je Anglija že samo otok, povzroči razburjenje, če kdo trdi, da NATO-u poveljujejo Ameri-kanci, vsakdo kriči, da je sramotno dajati take izjave. Toda bodočnost moramo ¡graditi na dejstvih.“ De Gaulle je dal svoji delegaciji v Bruslju navodila, naj pogajanja prekine. Ostalih pet delegacij se je izreklo Za preložitev pogajanj do 28. januarja, kar je tudi obveljalo. Macmillainov delegat Heiath se je vrnil v London, ¡kjer se angleška vlada nahaja pred volilci v hudi stiski. Laburistična opozicija jo je začela še ostreje -napadati, češ da hoče MacMillan Anglijo prodati Evropi in ZDA. Laburisti So za trenutek .izgubili svojo ostrino, ko jim je nenadoma umrl eden njihovih glavnih vodij Hugh GaitsbelL ZDA zaenkrat hladnokrvno opazujejo francosko-angleško napetost. Narahlo so iz Washingtona namignili, da jim zadeva ni všeč in da bodo napeli vse sile, da Anglija ne bj ostala izolirana od ostale Evrope. Krhati se je začela tudi doslej neomajna trdnost Cb-mmonwe-altha, ko je Kanada kot prva izmed članic te skupnosti objavila, da bi morda bilo prav, če bi se ona v gospodarskem oziru raje naslonila na ZDA, namesto na Anglijo in da bi bilo treba misliti ma ustanovitev skupnega trga med ZDA in Kanado. Kanada, da ne sme v spreminjajočih se razmerah, zamuditi časa, kakor ga je zamudila Anglija, ko se je šest let obotavljala, še več, delovala proti zahodnoevropskemu -SET-u. Medtem je prispel na tridnevni obisk k De Gauliu zahodnon-emški predsednik Adenauer. Namen njegova obiska je sklenitev pogodbe o večnem prijateljstvu med Nemčij,0 in Francijo, medtem ko je vprašanje Anglije in SET-a drugovrstnega značaja. To je poudaril Adenauer sam,, ko je ob prihodu izjavil: „Spor glede Anglije in iSET-a in različne ideje Francije in ZDA 0 atomski silj sta samio dva izmed problemov, ki težijo svet in ki bosta rešena na en ali drug način.“ Ta problema je označil kot „zanimivost preteklega tedna. Važna stvar sedaj je,“ je nadaljeval Adenauer, „da se bo d-o-ba 400 let neprestanih sporov in vojn med Nemčijo in Francijo enkrat za vselej končala.“ znova obsoja ZSSR zaradi „strahopetnosti“ pred ,jameriškim papirnatim tigrom“ in vztrajno zahteva vojaški spopad z Zahodom. Večina govornikov drugih komunističnih delegacij je nato pozivala kitajsko KP, naj se .podredi vodstvu. Moskve, ker da mora komunizem, obdržati enotnost -akcije .po vsem svetu, če hoče zavladati nad njim. Zahodnjaki z zanimanjem -opazujejo razvoj sovj-etsko-kitajs-kega spora. Iz izjav posameznih -delegacij- poskušajo ugotoviti, kako daleč je že segla zareza med- oba komunistična velikana in nek-ateri smatrajo, da prepada ne bo mogoče več zajeziti. iSk-oro vsi pa so mnenja, da fo0 -lahko Kitajska zaradi svoje izredne megalomanije mogla biti tista, ki bo sprožila novo svetovno vojno, proti željam in načrtom. Moskve. Kitajska ima v Evropi zaveznico -drobno Albanijo, toda v njej last--no podmorniško oporišče, na zahodni polobli -p-a 'Chstrovo Kubo, zlasti po. sovjetskem umiku raket s tega karibskega -otoka. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, -da je značilno, da je Kitajska v zadnjih tednih podpisala mejne pogodbe z vsemi svojimi sosedi, razen seveda z Indijo in, čudno, z :ZSSR. Vprašanje meje proti sovjetski Sibiriji, je. Kitajska pustila odprto. Toda kljub še tako hudim sporom v komunističnem bloku pa -bo- najbrž še vedn0 veljalo, kar je .0- tej zadevi pred kratkim izjavil Kennedy: „Mi, na Zahodu, se ne moremo bogvekaj. veseliti sovjetsko-kitajskega sp-o-ra, Moskva in Peking se ne prepirata o načelih komunizma, pač; pa o tem, na 'kakšen način bi -bilo boljše uničiti svobodni svet.“ v v tsasti»© proti Hrnscevn Y „Vrepiv, kako bolje uničiti Zahod“ Na kongresu vzhodnonemške KP, ki se ga udeležujejo komunistične delegacije iz 70 držav, med -njimi tudi Titova, je bil glavni govornik Hroščev, za njim .pa vodja kitajske delegacije. Hroščev je imel 2 in pol -urni govor, v katerem je pred kitajskimi komunisti opravičeval sovjetsko zadržanje na Kubi in trdil, da se ni mogel igrati z ZDA, ker ima 'ta država 40.000 atomskih bomb, s katerim-i lahko uniči do 800 'milijonov ljudi. Komunizma pa ni mogoče 'širiti ,p0 atomu okuženem svetu. Dotaknil se je tudi vprašanja Zahodnega Berlina in ponovil svoje predloge o podreditvi tega dela -mesta vojski Z-N. Zaenkrat pa bi smeli ostatj v mestu še tudi vojaški oddelki Anglije, ZDA in Francije. Hroščev se je podal tudi na ogled -berlinskega zi-du in trdil, da je -z njim zavarovan Vzhodni Berlin in tako vsa Vzhodna Nemčija pred zahodnjaki. Zavarovani da je tudi komunistični sistem -pred razdiralno podtalno sil0 -zah. sveta. Kitajski delegat, ki je govoril za Hruščevom, pa je še pred svojim nastopom dal med časnikarje razdeliti kopijo svojega govora, ker je -pričakoval, kaj se bo zgodilo, ko bo napadel Titovo Jugoslavijo in Moskvo. Večina delegacij’ ga je med govorom takoj p0, njegovih prvih napadih ¡na Moskvo i-n Tita začela s kričanjem in žvižganjem pre, kinjati, tako da ,ni bilo mogoče slišati, kaj je govoril. T-oda z orientalsko- mirnostjo je Kitajec svoj govor v najhujšem, hrušču dogovoril do ¡konca. Kitajska Ameriško-sovjetski razgovori o Kubi so se pred dnevi zaključili brez uspeha. 0-stalo je odprto vprašanje kontrole na Kubi sami ter je zato ameriški zunanji minister Rusk objavil, da tudi ne drži več ameriška obljuba o nenapadanju Kube. Ameriška vladia je zato takoj začela znova izvajati nad-aljne gospodarske in politične ukrepe proti Castru. Opozorila je Medameriško organizacijo, da bo morala nadaljevati z gospodarskimi in drugimi sankcijami protj Kubi, zlasti, ker se je povečalo komunistično rovarjenje po latinski Ameriki, vse v-odemo i-z Havane. Najhuje so se komunisti zagrizli proti venezuelski vladi Betan-counta-. Poskusili so tudi udar v Peruju, pa je bil pravočasno zadušen. V zvezi z berlinskim kongresom vzhodnonemške KP pa se je oglasil. Castro sam in je v večurnem govoru obsodil Moskvo zaradi njenega umika s Kube. 'Postavil se je -na stran Kitajske in pozva-l -latinskoameriške komuniste, naj čim prej poženejo „ljudske množice v borbo“. Castro je kričal: „To je dolžnost revolucionarnih vodij. To so storili v Alžiru, to delajo komunistični patrioti v Vietnamu. To smo tudi mi storili. Za nas ¡kubanska kriza še ni. rešena.“ Napadel je tkzv. mirno sožitje, ški da ga zagovarja Moskva in obtožil Hruščeva, da „napačno razlaga zgodovino. So ljudje, ki trdijo, da bi morali dovoliti ¡ameriško kontrolo na našem otoku, tak» da ibi nam imperialisti na^ rek-ovali, katero orožje smemo imeti im katero ne. Teh -zahtev ne bo-mo nikdar odobrili.“ I Z TEDNA mu? Saj ve že naprej, kakšen odgovor bo dobil. Bolje gospodari, pa boš imel take dohodke, kot so jih tovariši naračunali. Ta bič je velik0 nevarnejši kot tisti, ki -so ga komunisti rabili pred letom 1954. Kmet je na milost in nemilost izročen komunističnim pijavkam. Pred- letom 1954 je vsaj lahko dokazoval, -koliko je v resnici zaslužil, sedaj pa po novem, resnični dohodek sploh me ibo prišel v poštev. Kot vse prejšne davčne sisteme bo tudi sedanjega izvrševal krajevni občinski odbor. Ako se bo kdo pritožil, -si bosta republiška in zvezna vlada -lahko umili reke, češ, obrni se na občino, ako ti ni prav! Tak odgovor food0 seveda dobili ¡tudi Ameri-kanci, ki ¡podpirajo (Tita in mu posredno pomagajo uničevati neodvisnega kmeta v Jugoslaviji, Pod udar novega „možnega do- hodka“ pride namreč okoli 88% vse pridelovalne zem/lje v Jugoslaviji in z njo vred na milijone neodvisnih ¡kmetov. Lahko raunamo s tem, da bodo ravno komunisti v slovenskih občinah postopali najbolj kruto in brezobzirno. So -bili zmeraj taki. 'Režim se izgovarja, da rabi tako davčno politiko, da prisili kmete, da bodo svojo zemljo več in ¡boljše obdelovali. Za lase privlečena laž! Kmetje bi že boljše obdelovali svojo zemljo, ako bi jim režim -pustil, da svobodnejše -dihajo. Slovenskemu kmetu bo ostalo leto 1962 v slabem spominu. Na eni strani so m,u odvzeli pravico, da gospodari s svojimi gozdovi, na drogi strani ima p-a sedaj še nevarnost posledic „možnega dohodka“ na svojih ramah. Kdaj bo tega zatiranja konec? (Ameriška domovina) Predsednik ZDA J. Kennedy je poslal drž. kongresu v odobritev državni proračun za proračunsko leto 1964, ki se -bo začelo 1. julija t. 1. Proračun je |najjviš|ji od Iproraču-nov, ¡kar s-o jih doslej imele ZDA. Dosega višino 98 milijard i-n 880 milijonov dolarjev. Predsednik Kennedy -ga opravičuje kot „naložbo za -bodočnost“. 'Primanjkljaj v proračunu je predviden z 11.900.000.000 dolarji, ki bo pa v naslednjih letih odpadel, ko bo dal rezultate predsednikov triletni načrt za ¡znižanje raznih dajatev, kar ibo imelo za posledico povečano gospodarsko dejavnost. V novem proračunskem letu bodo ZDA dale Latinski Ameriki pomoč v višini ene milijarde dolarjev. Predsednik italijanske vlade Amin-tore Fanfa-nj je bil prejšnji teden na prijateljskem obisku v ZDA. 'S predsednikom Kerihedyjem je imel dvodnevne razgovore, za katere so v uradnem poročilu dejali, „da so 'bili prisrčni in koristni“. Y omenjenem poročilu oba državnika izjavljata, da imajo ZDA in Italija enake poglede glede nujnosti oborožitve vojaških sil zahodnoevropskega obrambnega bloka z najmodernejšim atomskim orožjem, in glede odnosov ZDA do Evrope. Zatrjujeta tudi, -da bosta obe državi še naprej nadaljevali z napori za konsoliacijo svetov-nega miru in za izvedbo sprejetih obvez. Predsednik Kennedy je sprejel povabilo italijansk-ga ministrskega predsednika Fa-nfanija za obisk Italije. Ke. nnedyja ho v Rimu sprejel -tudi papež. Ameriški predsednik je sprejel tudi povabilo zahodnonemškega kanclerja dr. Adenauerja, Ida bo po obisku Italije prišel na obisk s svojo ženo in spremstvom tudi v Zahodno Nemčijo. Medtem, k0 se je italijanski min. predsednik mudil v ZDA, so komunisti v italijanskem parlamentu postavili za-, htevo po izglasovanju nezaupnice Fan-fanijevi vladi. Kom. vedo, da s svojo zahtevo ne bodo- uspeli. To tudi ni njihov -glavni namen, pač pa -hočej0 s svojo zahtevo doseči, da se bodo morali -Ntennijevi scia-listi znova izjaviti o svojem zadržanju na eni strani do fcrtšč. demokratov, -na drogi strani pa do komunistov. Kot znano so med Nennijevi-mi socialisti in kršč. demokrati še vedno trenja zaradi postavitve pokrajinskih vlad. Kiišč. demokrati tej zahtevi Ne-nnijevih socialistov pred valitvami ,ki V TEDIH j bodo že aprila ali pa v začetku maja j let. -leta, nočejo ugoditi in od njih zahtevajo, da morajo prekiniti iše zadnje stike s komunisti. Kljub temu so pa na zadnjem sestanku vodstva Nennijeve soc. stranke -z večino glasov sprejeli sklep, da je ta stranka -še vedno za ohranitev sedanje vladne kombinacije v Italiji. Angleško laburistično stranko je prejšnji teden zadel hud uda-rec. Izgubila je ^ kar -svoja dva vidna člana. N-aj-prej 'je umrl 'biv. 'tajnik stranke Morgan Phillips, za njim pa še sam predsednik stranke Hugh Gaitskel, star komaj 56 yet. Po Churchilovi izjavi Gaitskelova smrt ne predstavlja velike izgube samo za laboristično stranko, ampak tudi za vso A-nglijo. Gaitskel je začel svojo politično kariero med -drogo svetovno vojno. Zaradi velikih sposobnosti kot gospodarski strokovnjek -¡"c v laboristicn; vladi zavzemal vplivne položaje. Zlasti -se je uveljavil kot finančni minister. V -stranki se je prav tako kmalu povzpel na vodilno mesto ter ^je preprečil, da stranka ni sledila levičarsko usmerjenemu Aunerinu Be-vanu. V Angliji so Gaitskella splošno smatrali za bodočega -angleškega ministrskega predsednika, kajti prepričani so bili, da /bodo na volitvah laboristi pod Gaitskelovim vodstvom porazili konservativce in prevzeli vlado. Kot verjetne Gaitskelove naslednike v vodstvu stranke omenjajo Georgea Browna, pomočnika pok. predsednika in šefa odseka za zun. zadeve v stranki. Harolda Wilsona. Ni pa izključeno, da se ne bi pojavilo še kako novo ime. Podivjana arabska plemena v Sudanu so v -mestu Wau izvršila barbarski zločin nad tamOšnjim; -katoličani, škofa Ireneja Dlud-a so po vrnitvi z ekumenskega koncila obglavili, njegovega spremeljevalca, tudi duhovnika, ¡pa uhi-li. Razen tega so podivjani Arabci napadli 'še druge katoličane ter jih mučili. Nekaterim so iztaknili oči, porezali ušesa ter droge (telesne organe. Katoliško katedralo v Jubi so Arabci zasedli ter jo mislijo -spremeniti v mošejo. Kulturni svet so o teh barbarstvih seznanili katoliški begunci, ki s0 si re-šilj -življenje s pobegom v Kongo. Evropo je za-jel nov val mraza. Sko-ro po vseh državah divjajo znova tudi močni snežni viharji. Tudi v Jugoslaviji. (Nadaljevanje -na 4. strani) Stran 2 8TOBOOVA BLOVXIIJA Buenos Aires, 24. januarja 1963 Za ohranitev slov• gledalishe tradicije Za dvig' splošne izobrazbe slovenskega naroda imajo brez dvoma veliko zaslugo številne kulturne ustanove, ki smo jih imeli. Bila so to izobraževalna in prosvetna društva po mestih, trgih in vaseh, razne telesnovzgojne organizacije, številne javne knjižnice, polne izbranih knjig z rednimi in stalnimi obiskovalci, bili pa tudi številni dra-¡matski krožki in družine pri obstoječih prosvetnih organizacijah. Začela so nastajati takoj, ko so pred dobrimi 80 leti začeli slovenski rodoljubi načrtno vzgajati slovensko ljudstvo na političnem, kulturnem in gospodarskem področju. Zato smo jih imeli precej že v Avstriji, med obema svetovnima vojnama pa v Sloveniji skoro ni bilo večjega kraja, kjer ne bi imeli svoje gledališke družine, ki so prirejale igre po prosvetnih in društvenih domovih. Niso bile to državne ali od nje podpirane ustanove. Bile so sad žrtev in naporov vsega naroda za splošen kulturni napredek vsega ljudstva in naj-učimkovitejši način narodne obrambe pred potujčevanj em in zatiranjem, s strani nemštva in italijanstva. Za uspešno* delovanje dramatskih krožkov, društev ali gledaliških družin v podeželju so skrbele prosvetne centrale v Ljubljani in Mariboru s tem, da so redno prirejale tečaje za vzgojo režiserjev in maskerjev. Udeleženci teh tečajev so ob bivanju v Ljubljani in Mariboru vedno obiskovali gledališke predstave v poklicnih slovenskih narodnih gledališčih ter so se tako seznanjali z igralsko umetnostjo. V prosvetnih centralah so za podeželske odre poskrbeli tudj z dramabslko literaturo. Prav tako za kostume. Izredno je kulturno delo, ki so ¡ga opravile gledališke družine po Sloveniji. Saj so se v podajanju gledaliških del z leti povzpele na tako višino in z njimi dvignile splošno naobrazbo naroda tako visoko, da slovenski podeželski odri niso dajali samo ljudskih iger in literarno, manj pomembnih del, ampak so šla preko mnogih naših odrov tudj kvalitetna dela domačih in svetovnih avtorjev: Cankarjeva, Župančičeva, Finžgarjeva, Remčeva, Leskovčeva, Sha-ke-sperejeva, Molierova, Grilpamerjeva, Hebblova, Ibsenova in drugih. Če so Shakespearejevega Hamleta radi igrali amaterski igralci in je bil priljubljen, pri občinstvu, potem to dejstvo zgovorno priča o velikem delu, ki so ga za splošno naobrazbo naroda in dvig njegove kulturne ravni opravili požrtvovalni slovenski amaterski igralci. To gledališko tradicijo smo Slovenci ponesli s seboj tudi v begunstvo in jo gojili 'še: naprej tudi v najneugodnejših ofcolnostih. Po taboriščih smo imeli celo vrsto uspelih gledaliških nastopov. Pa tudi po preselitvi v razne prekomorske države. Y Buenos Airesu v Argentini smo npr. v prvih letih imeli kar več ¡gledaliških družin, ki so na- ravnost tekmovale v prirejanju gledaliških predstav. V poznejših letih je pa začetna vnema za prirejanje gledaliških predstav močno upadla. Še več! Skoro povsem zamrla. Ne bomo danes razpravljali na tem mestu o vzrokih za to „gledališko sušo“. Ugotavljamo samo žalostno dejstvo: Po silnem vzponu v uprizarjanju kvalitetnih slovenskih in svetovnih gledaliških del, v prvih letih naselitve v Argentini, ko za gledališke predstave nismo imeli niti zadosti nedelj, smo padli na tako nizko stopnjo, da smo imeli v poznejših letih le po eno uprizoritev kakega dramatskega dela. V soboto, 12. januarja, pa nam' je g. Marijan Marolt v San Martinu s ta-mošnjo mladino pripravil veliko veselje in presenečenje. Na oder je z nj0 postavil Finžgar jevega ¡Divjega lovca. Pri predstavi smo mogli ugotoviti, da je g. Marolt tej mladini znal vzbuditi ljubezen do slovenske besede, do slovenske igre, do igranja in uprizarjanja slovenskih iger. To navdušenje, ta ljubezen in pripravljenost mladine, da bo gojila dramatsko umetnost iše naprej ter z uprizarjanjem slovenskih iger in s svojimi nastopi še naprej združevala slovenske ljudi v ljubezni do slovenske besede, je tako dragocena pridobitev, da odtehta vse pomanjkljivosti pri uprizoritvi Finžgar j evega dela. Upravičeno upanje imamo, da se je g. Maroltu prav s to igro posrečilo, da bo ta bladina nadaljevala s slovensko gledališko tradicijo in bo v slovenski organiziranj izseljenski skupnosti poživila tisto področje kulturnega udejstvovanja, ki je 'bilo v zadnjih letih močno, močn0 zanemarjeno. Daj Bog, da bi se to res tudi izpolnilo ! Iz življenja in dogajanja v Argentini Po razpisu volitev V Y Y „Bivši belogardisti pred sodiscem“ Komunistična diktatura se po vseh državah vzdržuje na obla-stj samo z nasiljem.. Tako so začeli komunisti leta 1917. v Rusiji in tako delajo še dane-povsod, kjerkoli se jim s prevaro posreči priti na oblast. Kot nepomembna manjšina so v opoziciji največji zagovorniki osebne človekove svobode. Nikdar jim je ni ¡zadosti, ne za . tisk, ne za zborovanja in ne za politično delo. Povsod nastopajo kot naročeni zagovorniki „zatiranih in preganjanih“. Ko pa pridejo na oblast, pokažejo svoj pravi obraz. Prvo, kar store, je uničenje svojih političnih nasprotnikov. Pa ne samo tistih, za katere vedo, da so njihovi odkriti nasprotniki, ampak tudi tistih o katerih mislijo, da bi to lahko postali. Z eno potezo zadavijo ves svobodni tisk, zatro vse demokratične stranke, vsa nekomunistična kulturna in prosvetna združenja ter društva. Z eno besedo: vse, kar ni komunistično. Neusmiljeno zavlada, samo komunistična stranka z vsem svojim policijskim aparatom. Na oblasti komunisti budno pazijo, da se ne bi začelo porajati kak0 gibanje proti njim. če samo zaslutijo, da bi se kaj takega utegnilo zgoditi, znova odločno udarijo po svojih nasprotnikih. Da zastrašijo narod še bolj, proti „odkritim zarotnikom“ od časa do časa prirejajo množične procese, ki jih komunistična propaganda razširja v sleherno naselje, samo, da povečuje preplah med ljudstvom, da bi opustilo sleherno misel na možnost zrušenja komunistične diktature. Tak ustrahovalni proces so komunisti pripravili v Sloveniji znova neposredno pred božičnimi prazniki. Kajti pod gornjim naslovom, v ljubljanskem komunističnem listu „Ljubljanski dnevnik“ z dne 22. decembra 1962 beremo dobesedno tole: „Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani se bo kmalu zagovarjala skupina 1 bivših belogardistov, ki je s pomočjo vojnih zločincev v inozemstvu poskušala ustanoviti „Organizacijo slovenskih protikomunistov“ z namenom, da bi rušila enotnost jugoslovanskih narodov in nasilno vrgla oblast delovnih ljudi. Kakor je razvidno iz obtožnice, so varnostni organi v začetku tega poletja odkrili tri glavne organizatorje te skupine. Glavni med njimi je belogardist Anton Kregar, ki je kot pripadnik ju-rišnega bataljona bele garde ¡sodeloval v 'številnih akcijah proti enotam NOB. Drugi je Franc Jevšek, ki je bil že dvakrat kaznovan zaradi tatvine, tretji pa je prav tako belogardist Leon Berlot, ki je bil zaradi sodelovanja z okupatorjem. najprej obsojen na smrt, potem ,pa na 20 let strogega zapora in končno izpuščen na svobodo. Razen te trojice organizatorjev bodo pred Okrožnim sodiščem odgovarjale 'tudi druge osebu ki so stopile v „članstvo“ te ileigaln» organizacije ali pa so bile seznanjene z njenim obstojem. Glavna trojica obtoženih z Antonom Kregarjem na čelu je delala po navodilih belogradistov-emigrantov Janeza Topliška in Ferdinanda Urbančiča, katerih skupina je ¡povezana z organizacijo „Zveza beguncev iz Jugoslavije“, ki ima sedež v ‘Zahodni Nemčiji, in sicer v Hagenu ter jo vodi vojni zločinec Če-domir Jovanovič. Tdplišek in Urbančič sta pošiljala Kregarju in -ostalima dve* ma obtoženima ne samo propagandni material, temveč tudi orožje in to v darilnih paketih, celo v originalni embalaži zahodnonemških pralnih praškov in konzerv. Pobudniki „Organizacije slovenskih protikomunistov“ so tudi že izdelali program te organizacije in 'ga razdelili v tri faze s končnim ciljem, da bi prišlo do oborožene vstaje in odstranitve družbene ureditve v Jugoslaviji. V načrtu je bila tudi likvidacija predstavnikov Po razpisu splošnih volitev za 23. junija t. 1. je vlada izdala še vrsto °d' redb, ki so tudi v zvezi z volitvami. Tako zlasti odredbe glede sestave, dopolnitev in popravkov volilnih imenikov, postavitve kandidatov itd. Isto sto storili tudi zvezni komisarji po posameznih provincah, edino zvezni komisar, v Mendbzi je odstopil, ker da je po njegovem. mnenju odredba o uvedbi proporcionalnega sistema za vse volitve v državi kršitev federalnega sistema v republiki. V zvezi z volitvami bodo imele ¡stranke veliko dela. Skoro vse so že napovedale sestanke svojih zaupnikov iz vseh delov države, da bodo sprejeli sklepe glede nastopanja v volilnem boju in izvedbe notranjih volitev za postavitev (kandidatur. Že sedaj je pa očitno, da pri tem odločanju samo načelna stališča ne ¡bodo odločala, ker 'gredo prizadevanja skoro vseh strank že sedaj v smer pridobivanja peronističnih glasov. To si zlasti prizadevajo kršč. demokrati s sed. predsednikom dr. ‘Suel-dom ter obe radikalni stranki. Dr. Frondizijeva intransigenteia ter dr. Bal-Ibinova ljudska radikalna stranka. Ti stranki sta tudi proti proporcionalnemu volilnemu sistemu. Obisk zunanjega ministra v ZDA Zun. minister dr. Carlos Muniz je na prijateljskem obisku v ZDA. V Wa-shingtonu je imel najprej razgovore z amer. zun. ministrom Ruskom, v torek je pa bil sprejet tudi pri predsedniku Kennedyj-u. Naloga zun. ministra dr. Muniza je do podrobnosti seznaniti ljudske oblasti in pomembnih družbenih in političnih delavcev. Obtožnico proti tej skupini sovražnikov so pred kratkim vložili pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Medtem, pa so preiskovalni organi našli še nekaj novega dokaznega gradiva in pričakujejo, da se bo sodni proces začel te dni.“ Poročila o procesu še nimamo. Pa že vnaperj lahko sami povem,o kako se bo sodba glasila. Obsojeni ¡bodo vsi, pa naj bod0 krivi ali ne. Kajti obsodba mora razširiti znova strah po vsej Sloveniji in zlasti nekomuniste opozoriti, da jih vsak trenutek lahko pograbi komunistična tiajna policija, postavi na zatožno klop ter uniči. ameriško Vlado z načrti sed. argentinske vlade za ponovno uvedbo popolnega ustavnega stanja v državi z izvedbo splošnih volitev, za ureditev argent. gospodarstva in o smernicah argent. zunanje politike, ki se povsem strinja z ameriško glede obrambe svobodnega sveta in demokratskega sistema pred komunistično prevratno napadalnostjo in zlasti za zadušitev komunističnega žarišča na Kubi. Suša in druge gospodarske težave Y Argentini je na velikih področjih provinc Buenos Aires, La Pampa in Rio Negro že več tednov velika suša, ki je uničila vse poljske pridelke, zaradi -pomanjkanja hrane in vode je pa poginilo na tisoče in tisoče ¡glav goveje živine, ovac in konj. Od suše povzročena škoda presega že sedaj nad 10 milijard pesov. Oblasti so prizadetemu prebivalstvu in krajem priskočile na pomoč s hrano in krediti ter raznimi davčnimi olajšavami. ¡Čujejo se pa zahteve, da v reševanje 'tega problema oblast poseže z vso odločnostjo z -zgraditvijo .potrebnih namakalnih naprav in z ureditvijo globokih vodnjakov, tako, da se ne bodo neprestano ponavljale te tragedije po argentinskih planjavah. Ministri gospodarskih resorov med 'tem preučujejo tudi vsa vprašanja, ki so v zvezi -z znižanjem tridesetmilijard-nega deficita, ki je predviden letos pri argent. drž. železnicah ter pripravljajo zadevne odredbe. Vse naročnike Svobodne Sloveni. ■ ■ . v • v • ■ • je, ki se nimajo poravnane narocei- i ; ne za leto 1962 prosimo, da jo pla- j ■ čaje čimprej, najkasneje do konca ] £ t. • m. Uprava lista mora izpolniti j ; svojie obveznosti in poravnati tiskar- • £ ske in drtige stroške najkasneje d«; ■ ■ i konca t- m. Zato ne odlašajte s pla- ¡ • Čilom in nam ne delajte -novih stro-■ • škov za pošiljanje pismenih oporni- i i nov, : s Naročnino plačajte ali osebno v* • upravi Ista Ramón Falcón 4158, pri * ■ poverjenikih ali po pošti z bančnim: i čekom ali giro postalom. če pa kdo, j j ki stanuje na področju Vel. Buenos ; ; Airesa, želi, da ga obišče naš za-: £ stopnik, naj nam to sporoči telefo- j ■ nično ali pismeno. To pa le, če res ■ ■ ni drugače mogoče. ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA 1963 ■ ■ največja in najpomembnejša knjiga slovenske- ideološke emigracije. Če je še nimate, naročite) in nabavite si jo takoj1. Stane samo 450 pesov1., s ■ Pri naročilu po pošti priložite 30 pesOv za poštnino, priporočamo in ovojnino ; Roman Rus Zasedanje prvega dela honeila V petek, dne 16- novembra, so imeli koncilski očetje 20. sejo, na kateri so nadaljevali z obravnavo sheme o virih razodetja v njeni celoti, pri čemer se je znova pokazala dvojna tendenca. Eni so zahtevali v celoti -zavrniti shemo in jo nadomestiti z drugo, bolj zgoščeno in, ki bo imela bolj pastoralni značaj. Drugi pa so izjavili, da sprejemajo osnutek v ¡njegovem bistvu, le da bi v koncilski dvorani dodali tiste spremembe, ki bi se pokazale potrebne. V soboto, dne 17. 11., je bila 21-koncilska seja- Glavni tajnik je najprej prebral uvod v shemo konstitucije o liturgiji, ki je bil spremenjen po željah, ki so jih izrazili koncilski očetje. Nato sta podala pojasnjevalno poročilo k prvim štirim paragrafom, uvoda člana liturgične komisije kardinal Lercar0 in kanadski škof Martin. Vse štiri paragrafe uvoda so koncilski očetje odobrili iz veliko večino. Koncilski očetje so razpravljali o shemi o liturgiji na 15. sejah, od 22-oktobra do 13. novembra. Pismenih posegov je ¡bilo 625, ustmeno pa je nastopilo 329 govornikov. Shema ima sedaj 33 strani besedila in je razdeljena v osem -poglavij, ta pa v 105 členov. Nato so prešli k ¡nadaljnjemu razpravljanju 0 osnutku glede virov razodetja. še vedno je bilo opaziti pri k-onc. očetih dvojno tendenco: eni so za obširno razpravjanje predlagane sheme v koncilski dvorani, drugi pa za to, da shemo v celoti predelajo v teološki komisiji ali nadomestijo z novo. Različ- nost mnenja se je predvsem pokazala v pogledu primernosti, ali naj v slovesni obliki pojasnijo na konoil-u nauk, ki se tiče virov razodetja, ko teološki študij o tem vprašanju še ni dovolj zrel, 'ali ne. Obe 'tendenci sta poudarjali, da njuno stališče potrjujejo določila tridentinskega in prvega vatikanskega zbora. Obe tendenci se razlikujeta .samo v načinu, kako je razumeti odnos, ki obstaja med ustnim izročilom in svetim pismom. Na 22. koncilski seji dne 19. novembra so koncilski očetje nadaljevali s proučavanjem osnutka o virih razodetja. Vsi So bili soglasni o temeljnih resnicah, M jih vsebuje osnutek, čeprav So nekateri izrazili pomisleke o primernosti, da bi obravnavali na koncilu vprašanja, glede katerih različne teološke šole niso soglasne. Govorniki so po eni strani poudarili potrebo jasno pokazati katoliško resnico, ki jo danes ogrožajo številne zmote. Sadovi koncila morajo biti za duhovščino in ljudstvo sadovi svetosti in edinosti za vse tiste, ki se ponašajo s krščanskim imenom-Toda ti sadovi bodo dozoreli samo na deblu resnice. Po drugi strani pa so govorniki zlasti vztrajali pri ciljih koncila v odnosu do ločenih 'bratov v namenu, da bi našli tudi za -osnutek, ki so ga proučevali prikaz resnice, ki bi -bil podan z ljubeznijo, jasnostjo, preprostostjo in milino. Govorili ¡so tudi o ■ ekumenskem gibanju, ki je v zadnjih letih postavilo na nove osnove razgovor z ločenimi brati, tako s pravoslavnimi kot protestanti. Da bi prišli do boljših odnošajev, kot so bili v preteklosti, ki bi lahko pokazali pot zedinjenja, mora vsak jasno prikazati svoj nauk na miren, objektiven in jasen način, pri čemer pa mora spoštovati stališče drugih in iskati psihološki stil, ki ¡ne bi ločil, marveč 'združeval. To bi bil pristni ekumenski stil, za katerega je tudi tajništvo za zedinjenje kristjanov jasno pokazalo, da ga hoče uporabljati pri svojem delu. V ekumenskem gibanju -mora koncil predstavljati napredek in ne nazadovanje. Pomoč in ne oviro. Drugi govorniki so ugotavljali, da so .stališča do osnutka na splošno sedaj dovolj jasno prikazana in predlagali, maj bi odložili proučitev osnutka na drugo obdobje koncila ali pa napravili novega, ki bi upoštevaj stališča, glede katerih so vsi -soglasni. Takoj po seji -se je zato sestal predsedstveni svet koncila. V torek, 20. novembra, so koncilski očetje na 23. -seji nadaljevali s proučitvijo osnutka o virih razodetja v njegovi celoti. Večina se je ta dan izrazila v korist osnutka. Nekateri so pa znova izrazili predloge, -da bi izročili osnutek v študij posebej sestavljeni komisiji-Svetovali so tudi, da bi osnutek nadomestili s slovesno izjavo o svetem pis-pi-smu in o pospeševanju študija skupno z vzhodnimi očeti, ki imajo veliko biblično tradicijo. Ta nadomestitev, tako so pripomnili drugi, pa -bi vzbudila resna pravna vprašanja, ki niso predvidena v pravilniku. Glavni tajnik msgr. Felici je prekinij razpravljanje in sporočil, da bo predlog koncilskega predsedstva dan v glasovanje. Večina je bila za nadaljevanje razpravljanja o posa- meznih poglavjih 0snutka- Zato so takoj prešli na prvo poglavje, ki se tiče svetega pisma ih ustnega izročila V sredo, 21. novembra, je pred pričetkom dej 24. koncilske seje glavni tajnik msgr. "Felici pooblaščen od drž. tajnika kardihala Cicognanija, prebral poročilo v zvezi z glasovanjem prejšnjega dne, katerega rezultati niso- dosegli večine, ki jo zahteva pravilnik-Upoštevajoč -dejstvo, d-a :s0 dala mnenja, ki so bila izražena v ¡prejšnjih dneh -predvideti zel0 težavno in dolgo razpravljanje p osnutku -o virih razodetja, se je pokazalo koristno dati osnutek znova pregledati posebni komisiji in šele nato nadaljevati z razpravljanjem. Na željo svetega očeta bo ta komisija sestavljena iz kardinalov, članov teološke komisije in tajništva za zedinjenje kristjanov. Ta komisija bo morala spremeniti osnutek, ga napraviti krajšega in v njem bolj poudariti splošna načela katoliškega nauka, o katerih so že razpravljali ma tridentinskem in prvem vatikanskem koncilu. Ta komisija bo predložila novi osnutek koncilskim 'očetom v odobritev. Prijavljeni govorniki so nato govorili še o prvem poglavju osnutka o virih razodetja, ki govori o dvojnem viru razodetja. številni govorniki se niso dotaknili toliko bistva 'kot formulacije nauka, ki ga vsebuje to poglavje. Predlagali s0 n- pr., da- bi s6 spremenil že sam naslov osnutka, ki naj hi bil namesto „O virih razodetja“, samo „O razodetju“. Iz istih razlogov, namreč ker prvotni naslov ne ugaja vsem teološkim šolam, so predlagali, naj bi tudi naslov prvega poglavja ¡spremenili namesto „O dvojnem viru razodetja“ v „O svetem pismu in ustnem izročilu“. 'Seji je -predsedoval kardinal Ruffini, sveto -mašo je daroval msgr. Bukatko. Po razpravi o shemi o virih razodetja so koncilski očetje začeli pretresati ■vprašanje o sredstvih družbenega obveščanja. Osnutek za razprav0 je ¡pripravilo posebno tajništvo pod predsedstvom msgr. 0’Conorja, ki je že 4 leta predsednik papeške komisije za kino, radio in televizijo. Koncilska komisija za ta vprašanja, kateri predseduje kardinal Cento, je ¡pa razdeljena v dva odseka: v odsek za laični apostolat in v odsek za tisk in uprizoritve. Govorniki so poudarjali važnost ¡sredstev družbenega obveščanja tudi na pastoralnem, področju, ker nudijo ogromne možnosti za širjenje -evangelija, za -uveljavitev človeškega dostojanstva, za -socialno pravičnost in mir ter za zedinjenje med narodi in splošno vseh človeških in krščanskih vredn-ot, ki predstavljajo ¡glavne činitelje pristne omike. Prav tako so poudarjali važnost prispevka, ki ga lahko laiki nudijo na tem področju. Zato so naglašali nujnost, da sedanji čas zahteva, da je treba duhovno in tehnično izoblikovati vedno večje število laikov, ki bodo z vnemo in ¡pristojnostjo 'vršili apost. delo v različnih poklicih, ki jih nudi moderna tehnika širjenja misli. Pogansko pojmovanje življenja, ki je tako razširjeno v sedanji dobi, ima v veliki meri svoj izvor v uprizoritvah. Zato je potrebno, da se kat. duhovščina i-n laištvo trudijo za ustanovitev šol za krščansko oblikovanje režiserjev in igralcev. Posebno pozornost predstavljajo sredstva družbenega -obveščanja zlasti za misijonske dežele. Nekateri koncilski očetje so zagovarjali tudi po- Buenos Aires, 24. jam-uarjla 1963 1T6I6DIA 8 te V B M I J A Stran 3 Ilovice it Stievenije^ Novi člani Slovenske akademije zna-rnhsti in umetnosti so postali ing. Venceslav Koželj, profesor na Elektrotehnični fakulteti lj-u/blj. univerze, kot strokovnjak v elefctromagnetski problematiki, dr. Ivan Vidav, profesor matematičnih ved tudi na ljubljanski univerzi in ¡pesnik dr. Alojzij Gradnik, ki je lani praznoval 70-letnico svojega rojstva. Državna založba Slovenije je nedavno sodelovala na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Na razstavi so vzbujale pozornost zlasti naslednje slovenske knjige: čop: Svet med vrhovi, Kosova in Groharjeva monografija, Zbirka slovenskih klasikov, Kosova Zgodovina Slovencev, Spomeniški vod-