Novi hrvaški ban Pavel R a u c h (str. 139.) je zasedel svojo stolico. A Zagrebčani so ga pozdravili z burnimi protidemon-stracijami. Z novimi volitvami si je hotel ban utrditi stališče, pa se mu ni posrečilo. Od svojega očeta, ki je bil tudi hrvaški ban, pravijo, da je podedoval „železno roko".
Nobel, slavni iznajditelj dinamita (glej str. 89. v drugi številki „Dom in Sveta"), je svoje velikansko premoženje zapustil v kulturne in znanstvene namene. Spomenik, ki so mu ga postavili v Hamburgu, nam kaže idejo njegovega življenja: Prosveta se dviga iz razdirajoče sile, ki "si jo je podjarmila.
tretih in fino opazovanje v pokrajinah dičita slike mladega Dubrovčana; najbolj so nam ugajale morske slike od dalmatinske obale.
Koncerti moravskih učiteljev. Moravski učitelji so si osnovali svojo izborno pevsko zvezo, ki je dosegla izredno višino popolnosti. Božične počitnice je porabilo to društvo za izlet na jug in je koncertiralo v Ljubljani in v Trstu. Krasota glasov, originalnost v prednasanju, zlasti pa velika preciznost in disciplina zbora pod vodstvom prof. Vacha so uprav očarale naše občinstvo, katero je videlo in slišalo tu posnemanja vreden zgled.
Konstantin Veličkov, bolgarski pisatelj in bivši naučni minister, je 17. novembra nagloma umrl v Grenoblu na Francoskem. Odpeljal se je iz domovine v tujino, da bi živel tam do svoje smrti, ali dolgo ni čakal. Pred nedavnim so bolgarski listi poročali, da je Veličkov v sofijskem gledišču pri predstavi neke ruske igre Ostrovskega začel kričati in tarnati nad svojo domovino, ki je njene urade primerjal k opisanim razmeram v igri Ostrovskega. Videlo se je, da sloveči književnik in politik bolgarski ni več zdrav, ker njegovi živci so bili bolni. Porodil se je 1. 1856. in se je izobrazil v turških zavodih zlasti v carigrajskem liceju. Dovršivši študije je postal doma učitelj. Udeležil se je bolgarske vstaje, a bil je vjet in zatvorjen v odrinsko ječo. Evropska komisija ga je oprostila. L. 1879. je postal poslanec in začel izdajati političen list „Naroden glas". Leta 1896. je postal minister v liberalno-narodnem kabinetu dr. K. Stojlova. Pred nekoliko leti je ustanovil literarni list, ki pa ni dolgo izhajal. Izpod njegovega peresa je izšlo nekoliko dram („Svetoslav i Nevenka", „Otečestvo") in romanov („Angelina, „Nin-čenzo", „Listi iz Rima"). Veličkov je tudi mojstrsko prevel Dantejev „Pekel" in Sha-kespearjevega „Hamleta". Kot pisatelj je bil Veličkov eden izmed najbolj nadarjenih predstaviteljev bolgarske sodobne ideje: Obenem z Vazovom je bil ustanovitelj tiste nove smeri v bolgarski književnosti, ki je povzdignila bolgarsko slovstvo k stopinji, na kateri se danes nahaja. Telesne ostanke umrlega slavnega književnika so prepeljali v Sofijo in pokopali z veliko častjo. Mir na praha mu!                                           Fr. Št.
CS9653
Svatopluk Čech.
PORTUGALSKA KRALJEVA RODBINA: KRALJ KARLOS I. IN PRESTOLONASLEDNIK LUDOVIK FILIP,  OBA UMORJENA, IN KRALJICA AMALIJA.
V Pragi je umrl dne 23. februarja t. 1.
veliki češki pesnik Svatopluk Čech. Za dva dni je prekoračil svoje 62. leto. Ko je praznoval svojo šest-
Dva Gregorčičeva večera je priredila „Glasbena Matica", pri katerih so se pele izključno le skladbe, zložene na Gregorčičeve besede. Bil je krasen glasben vžitek, poln miline in onega ljubeznivega duha, ki veje iz Gregorčičevih poezij. Posebno so uspele nove skladbe g. Fcersterja, o. Hu-golina Sattnerja in Jakoba Aljaža, ki so pomnožile naš umetniški repertoar z novimi efektnimi točkami. Dr. Ilešič je v poetiškem govoru slavil Gregorčiča.
G. Marko Rašica, mlad talentiran slikar, je razstavil zbirko svojih slik v „Katoliški Bukvami".   Realizem v por-
desetletnico, je dobil mnogo čestitk, med njimi tudi eno od tedanjega učnega ministra Bienertha. „To je dobra sprememba," je dejal Čech, „da zdaj tudi ministri čestitajo češkim pesnikom." Vedno ni bilo tako, in Čech je bil izmed prvobori-teljev, ki so se bojevali za pravice češkega naroda po geslu:
Jen krokem zmužilym dal, k velke, jasne mete, ven z siku našeho, kdo skubra zbabele — neeht v boufi nepfatel jsme sami v širem svete: vyš čela bez bazne a k pfedu vesele!