štev. zo.
v Ljubljani, v soboto, dne 25. januarja 1908.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej	K 26-—
za pol leta „	„ 131—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2 20
V upravništvu:
ia celo leto naprej	K	22 40
za pol leta „	„	11-20
za četrt leta „	„	5 60
ia en mesec „	„	i go
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St, 2 (vhod Jez
__dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
ClpraVlliŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—t-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. tlpravniSkega telefona Stev. 188.
DeielnozbORke volitve.
Kakor svetel žarek zlatega jutranjega solnca je zažarela deželnozborska volitev v celjskem okraju v naše politične razmere. Vedeli smo, da liberalizem hitro gi-ne tudi na Štajerskem, a nepričakovano iiitri razvoj nas je prepričal o nepremagljivosti naših idej in pa o vrlem delu naših somišljenikov. Kajti brez dela se ne zmaga, zlasti ne v takem okraju, ki je bil od nekdaj liberalna last in kjer je še ob zadnji državnozborski volitvi zmagal liberalec. Bil je časten dan za našo kmečko organizacijo, na katerega smo ponosni od Soče do Drave, od morske obale do sinjih planin. Hvala stotera vrlim možem v Savinjski dolini, ki so dosegli ta krasni uspeh!
Liberalci so potrti, a ne le to — tudi osramočeni, ker se je zopet pokazalo, da je vse njihovo delo samo prazno vpitje brez vsake veljave. »Nova Doba« je pisala dne 22. januarja:
»Kandidatu Narodne stranke je v celjskem volivnem okraju, kakor zatrjujejo časnikarska poročila, zmaga zagotovljena. Klerikalci sicer delajo z največjim pritiskom, ali ne bo se jim posrečilo pridobiti zase tega okraja, ki je bil že od nekdaj v rokah naprednih ljudi. Savinjska dolina je pač res trdnjava Narodne stranke, in kakor je tu zmagala pri državno-/.borskih volitvah, zmagala bo tudi pri de-želnozborskih. Sicer bo štajerskemu deželnemu zboru še letos potekla ustavna doba, a vzlic temu je bilo dobro, da se je udeležila narodna stranka teh volitev, kajti za bodoče splošne deželnozborske volitve ji bo sedanja dopolnilna volitev prava šola, obenem pa tudi merilo njene moči.«
»Nova Doba« je tako pisala iz same ljube nevednosti. Drugače pa »Narod«, ki je lagal tako temeljito in poučno, da si ne moremo odreči škodoželjnega veselja, da ne bi ponatisnili tukaj, kaj je pisalo liberalno glasilo dne 18. januarja t. 1. Tu je čital slovenski svet:
»Narodna stranka«, ki šteje jedva leto dni, odkar se je rodila, si je v tem kratkem času priborila na Štajerskem tako veljavo, da je postala faktor, pred katerim bo v doglednem času morala preje ali sleje kapitulirati Korošceva klerikalna struja.— Priznati se mora, da so na Štajerskem dokaj ugodnejša tla med ljudstvom za na-
predne ideje, kakor kjerkoli drugje na Slovenskem. Vendar bi pa to ugodno razpoloženje v narodu nikakor ne bilo zadostovalo, da bi si »Narodna stranka« utrdila svoje stališče med širokimi ljudskimi sloji, ako bi ne bilo takoj sprva segla po najboljšem sredstvu za propagiranje svojih idej — po izborni, do zadnjih podrobnosti izvedeni organizaciji. Okrajne in krajne organizacije so stranki že pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah priborile sijajno zmago v dveh okrajih, a priborile ji bodo sijajni uspeli pri volitvah v deželni zbor. Predhodnica splošnih deželnozborskih volitev, ki bodo prihodnje leto, je nadomestna volitev 23. t. m. v celjskem okraju. Ta volitev bo med klerikalno in »Narodno stranko« nekaka poskušnja za splošne deželnozborske volitve. Kdor bo pri tej volitvi zmagal, bo izšel tudi nemara iz splošnih volitev kot zmagovalec. Kateri izmed obeh strank bo pripadla palma zmage? Ta sodba ni težka! Z veliko gotovostjo se namreč lahko že v naprej trdi, da je zmaga kandidata »Narodne stranke« g. Josipa Zdolška toliko kakor zagotovljena! Mislimo, da se ne bomo zmotili, ako trdimo, da bo probujena Savinjska dolina, ki je prva trdnjava slovenske narodne misli na Štajerskem, odločila z ogromno večino zmago kandidata napredne »Narodne stranke«. Ako uvažujemo, da se je tudi v laškem okraju za »Narodno stranko« marsikaj preokrenilo na bolje, da sta ji po pretežni večini zagotovljeni največji občini Trbovlje in Loka, če upoštevamo nadalje, da je vranski okraj zanesljivo na strani »Narodne stranke« in da bo tudi v gornjegradskern okraju skoro do polovice volilcev oddalo svoj glas naprednemu narodnemu kandidatu, potem lahko s približno gotovostjo trdimo, da bo za »Narodno stranko« 23. januar dan sijajne zmage! — Napredne ideje zmagujejo na Štajerskem in nositelj naprednih idej je tamkaj poleg inteligence slovenski kmet. In na Kranjskem? Tam silijo, kakor se čuje, takozvani inteligenti pod klerikalni jarem! Sramota!«
»Takozvani inteligenti«, ki jili je nazadnje »Narod« tako grdo brcnil, in ves ostali slovenski svet ve pa danes, da je pri dopolnilni volitvi dne 23. januarja t. 1. dobil liberalec Josip Zdolšek samo 1331 glasov. kandidat »Kmečke zveze« Fr. Ter-glav pa 2676 glasov, torej še štirinajst glasov nad dvotretjinsko večino!
To je velikanska zmaga!
S tem je tudi odločena usoda Roble-kovega državnozborskega mandata. Ta okraj je za liberalce za vedno izgubljen, in g. Roblek bi mogel zdaj vedeti, pri čem da je. Liberalna stranka je sojena iz njenih lastnih ust. Mi smo zadovoljni.
Zdaj pa se ozrimo na Kranjsko!
Tu je vse tako lepo mirno, kakor da bi ne bilo nobenih volitev, in če ne bodo v Ribnici liberalci kakšnega »špasa« uganili, ne bomo skoro vedeli, da imamo volitve. Zaupniki posameznih okrajev se mirno snidejo, prijateljsko pogovore in zedinijo za svojega kandidata. Tako se je zdaj že izvršilo vse mirno v večini okrajev, bjud-stvo ve, kaj hoče, in kandidati so možje, ki so ali splošno znani ali pa vživajo v svojih okrajih največje zaupanje. Kakor sedaj kaže, bo delegacija Slovenske Ljudske Stranke imela res zelo demokratično lice, kajti v večini bodo posestniki z dežele, zastopniki učenih stanov, ki so doslej igrali prvo vlogo v vsaki stranki, stopajo v ozadje. To je zunanje znamenje, da je stranka res ljudska stranka, ki iina v vseh krajih svoje globoke korenine.
Ce gre v kmečkih občinah doslej vse gladko, je pa po mestih zavladala nekaka panika. Liberalna stranka je namreč tudi po mestih prišla ob kredit. V Ljubljani sta se odpovedala oba dosedanja poslanca: Grassellija so liberalci pahnili v stran, da bi dobili mesto za dr. Trillerja, ki se ne upa kandidirati v Kranju-Škofji Loki in je zato pribežal v Ljubljano. Hribar se je umaknil iz Ljubljane, kjer so tla postala prevroča, v trgovsko zbornico, kjer je še najbolj varno, ali pa, kakor trdijo najnovejše vesti, popolnoma izgine. Iz Dolenjskega je pobegnil dr. Tavčar, kajti horna-tije zaradi belokranjske železnice so mu tu postale pregrenke in mož se ne upa prikazati dol, ker se skozi vse zadnje zasedanje absolutno prav nič ni zmenil za svoj volivni okraj in bi bilo še njega sram, da bi zdaj hodil beračit za mandat, ki se ga je dejansko že izkazal za popolnoma zaspanega. Mož je že vajen bežati. Svoj čas je tako z Gorenjskega ušel in je pribežal v dolenjska mesta, kjer so mislili, da so zadeli veliko loterijo, ko so njega volili; zdaj je po neslavnem poslančevanju ušel tudi odtod in ljubljanski liberalci so mu dali streho za zadnji štacjon njegovega političnega križevega pota. Več nade ima, kakor Triller, ki ga nihče ne mara. Je vsaj
prijeten človek, dasi je ravnokar imel smolo, da je pri konsumih izgubil 1000 K in vsled tega razburjenja izgubil Zirovni-kovo pravdo.
V gorenjskih mestih na tihem klije ponižna vijolica dr. Vilfan, doslej še čisto skrivno, nad Kranjem-Škofja Loka vlada velika tihota, v notranjskih mestih stikajo liberalci glave in premišljujejo, kamu naj naklonijo grenko breme brezupne kandidature, le v Idriji jc brez premisleka zopet učitelj nesel svojo kožo na trg za liberalce. Učitelja je najmanj škoda, si misli liberalna inteligenca, in učitelji so menda tudi tega mnenja, sicer ne bi Gangl šel v ogenj po kostanj za liberalce v Idriji, ko že noben drug več noče.
To je gotovo, da je tudi v mestih liberalizem tako omajan, da si bo meščanstvo temeljito premislilo, ali naj se še poda v boj za liberalce. Obrtni stan po mestih in trgih je danes že po večini v taboru Slovenske Ljudske Stranke — to je gotovo. Samo uradništvo nosi zdaj odgovornost za vse, kar bi se proti ljudstvu zgodilo. Odgovornost je velika, in bilo bi v skupnem interesu vseh, ako bi se tudi uradništvo odločilo za stranko demokracije in ljudskega dela, kajti ravno uradništvo je energične demokratizacije najbolj potrebno. Dosedanji napredek v mestih nam že sedaj jamči, da bo liberalizem pri prihodnjih volitvah tudi v mestih štel svoje izgube. Pa ne prorokujmo! Bomo govorili ob pravem času!
Kakšno pa bo razmerje v bodočem kranjskem deželnem zboru? Doslej imamo o tem samo dve izjavi, ki ju vestno in resnicoljubno beležimo.
Nemško glasilo opozarja liberalce na to, da so »v koaliciji z nemškimi poslanci« svoj čas šli v boj proti obstrukciji, da so se »rama ob rami z Nemci« borili proti S. L. S. Dalje opozarja nem. glasilo liberalce na to, da sta »koalirani slovensko-liberal-na in nemška stranka« objavili skupno izjavo, v kateri sta razložili, kako silno škoduje brezdelnost deželnega zbora konsti-tucionalnim pravicam ljudstva, kako občutna je njena škoda za gospodarski in kulturni razvoj dežele in kako težko odgovornost si nakopljcjo obstrukcionisti.«
Ko je nemško glasilo tako opozorilo liberalce na tesno zvezo, v kateri so bili v zadnjem deželnozborskem zasedanju in kako strogo so obsojali liberalci tedaj
LISTIEK.
Kako je nastal pust?
(Pravljica.)
Pred sto in sto leti je živel v daljni deželi zelo mogočen kralj. Ker je bil dober in pameten, ljubil ga je narod in ker je bil razven tega tudi hraber in *;rčen in je umel sukati meč. bali so se ga njegovi sovražniki in tako sta vladala v njegovem kraljestvu vedno mir in zadovolj-nost. Prava sreča kralja in vse dežele pa jc bila mlada princezinja, edina kraljeva hčerka, cvetoče dete, sedemnajst let staro, lepa, ko jutranja zarja, ki zdrami s poljubom speče cvetke. V njenih modrih očeh so spale lepe pravljice, večne sanje, čiste ko kapljica rose na nežni, nedolžni liliji in spalo je v njih vse veselje življenja. In na mehkem, baržunastetii ličicu je ležala vsa otročja radost in veselje in tako milo je bilo njeno obličje, ko bi jo poljubila bila večna spomlad.
Kralj je ljubil dete z vso iskrenostjo svoje duše. Saj mu je bila to, kar starcu lep spomin na brezskrbna leta mladosti. In ni jc bilo najti gube na njegovem obrazu in temnega oblaka na čelu. Z mehko ročico jc zbrisala z obraza vse mlada princezinja. .
Nič ni bilo torej čudnega, da so prihajali od vseh krajev sveta kraljeviči in knezi snubit princezinjo in se bojevali za njo v turnirjih. Toda mlada princezinja ni hotela zapustiti svojega oč-ita in vsi princi in snubci so morali brez uspeha oditi. Nekateri so se vdali v svojo vsodo. drugi so šli v kak samostan. - Eden pa je prisegel princezinji osveto. Bil je tih in mrk princ z Jutrovega. Hladne so bile njegove oči in iz njih je gledala upornost in sovraštvo.
Princ je bil zvest svoji prisegi. V njegovi deželi je bival zelo znamenit čarovnik, ki se je bahal, da je potomec modrih Indijcev — na tega se je princ obrnil. Čarovnik je bil ves vesel, da je mogel služiti mlademu sinu svojega kralja in je začel listati po svojih čarovniških knjigah, delal čudovite kroge in redka znamenja, zaprl se v tihih nočeh v svojo sobo in klical vse hudobne duhove podzemlja na pomoč, da se mu je slednjič res posrečila njegova hudobna čarovnija.
Iz daljave je začel pluti počasi velik, temen oblak, razširil sc je nad pokrajino in deželo starega kralja iu legel na prebivalce zadovoljne in srečne dežele. Kjer sta kraljevala doslej mir in zadovoljnost, bila je sedaj sama puščoba in brezmejna žalost.
Ni bilo več cvetočih mest in listi dreves v gozdu so se začeli grbančiti in od-
padati in nobena cvetlica ni več cvetela. Zelena livada je zginila, vse je bilo zavito v neprodirno meglo. Ljudje niso več videli solnca. Zakrival ga je črn, temen oblak in tudi modrega neba niso videli več. Ni bilo veselja in ljudje so hodili okoli kakor sence iu nič ni moglo razveseliti njih tužnega srca. Še ženiti so se nehali in mladost je odšla, bogve kam. Tudi čebele niso več brenčale po travnikih, črički so utihnili in nobeni p u t i se ni zljubilo znesti jajca.
Kralj ni prišel nič več med svoje ljudstvo, tudi ni hotel sprejemati ministrov in nobenega ni odlikoval; uboga princezinja je točila grenke solze in postajala od dne do dne bledejša.
Od povsod so začeli hoditi k kralju učeni in slavni zdravniki, da bi ozdravili in odpravili strašno bolezen, toda nobena pijača ni pomagala iu z nobenim zdravilom niso mogli pregnati bolezni. Zdelo se je, da hoče kruta usoda, da izumrje vsa dežela in da vse pogine!
Zgodilo se je pa, da je prišel nekega dne — bilo je pozimi in zunaj je ležal visok sneg — v to deželo tuj fant, vesel popotnik, kakoršnega še nikdo ni videl v tej deželi. Obleko je imel vso rdečo, na zlatih, kodrastih laseh je imel kapo, ka-koršno nosijo glumači in vedno je bil ži-datic volje. Pel je živahno pesmico o vin-
cu in veselju in ni mogel mirovati vedno je veselo skakal in plesal.
Žalostni prebivalci nesrečne dežele so gledali zelo začudeno mladega, vese-laga popotnika toda niso se mogli veseliti njegove živahne narave. Še hudi so bili nanj. nabili so ga iu ga peljali pred sodnika. Toda ta ni znal razsoditi, ker se v deželi doslei nikdo ni upal smejati, kar je pomnil. Zato je sklenil vso stvar kralju povedati. Z veliko težavo se mu je posrečilo. kralja ganiti, da bi pustil vsiljeuca pred prestol. Kralj je poklical ministre in vsi dvorniki so se zbrali v široki in visoki marmornati dvorani, ki je bila vsa neprijazna in otožna; po kotih so visele pajče-vine, pokrite s prahom. Poleg resnega iu mrkega kralja je sedela bleda kraljičina. Okna dvorane so bila vsa zagrnjena, da se še zlate uniforme generalov niso svetile. Ko so bili vsi zbrani, sta pripeljala tujca dva beriča, ki sta moško in zelo resno stopala. Odvzela sta mu vezi, s katerimi je bil v ječi zvezan in ga peljala pred prestol. Kralj je dal malomarno z roko znamenje in minister je začel brati obsodbo.
Toda ni še dobro končal, ko plane, v začudenje vseh. mladi tujec kvišku in pravi: »Kaj pa vam jc vendar, oj nesrečniki? Alo hočete vse svoje življenje nositi na nosu črne naočnike in nič vedeti o veselju življenja? Ali hočete biti vse svo-
vsako obstrukcijo, pa da liberalcem sledečo lekcijo:
»Slovenska liberalna stranka je slednjič posnemala klerikalno postopanje, katero je prej tako obsojala in je z obstrukcijo izsilila, da se je zasedanje zaključilo. Če zdaj pazno zasledujemo namigavanje v volilnih oklicih »Slovenskega Naroda«, silovite ugovore proti vsaki volivni reformi, ki bi zožila liberalno posest, ni neopravičena bojazen, da bo tudi delovanje prihodnjega deželnega zbora kmalu onemogočeno, če se ne posreči z energično uporabo poslovnika obstrukcijo ukrotiti.«
Mirno je vtaknil v žep »Slov. Nar.« vse, kar je pisalo nemško glasilo o sloven-sko-nemški zvezi, samo »energična uporaba poslovnika«, ki naj zlomi obstrukcijo, ga je razburilo, in odgovoril je v tonu ranjenega medveda, da se hoče »sila delati narodno-napredni stranki« ter grozi:
»Zoper silo in krivico je dovoljeno vsako sredstvo in garantiramo jim, da v Ljubljani ne bo nihče 24 ur igral »deželno-zborskega Abrahamovvicza.«
Kaj se pravi to drugega, kakor da se hočejo liberalci tepsti? Uporabo deželno-zborskega opravilnika proglašajo za »silo in krivico«, zase pa proklamirajo pravico uporabiti »vsako sredstvo«, da preprečijo uporabo poslovnika, to se pravi, da preprečijo delovanje deželnega zbora. Šc več: Oni se sklicujejo na svoje ljubljanske pristaše, da bodo pomagali s silo razgnati deželni zbor z demonstracijami in silovitostmi, tako da niti 24 ur ne bo mogel zborovati.
To je odgovor liberalne stranke.
Volivci mest in trgov! Vi imate zdaj besedo! Svobodno vam je, če hočete glasovati za take kandidate, a odgovornost pade na vas. Liberalci se hočejo v deželnem zboru tepsti. Tega jim ne moremo braniti. A pomislijo naj. da je pri vsakem tepežu eden tepen; mi že vemo, kdo bo tepen, pa tudi liberalci to lahko izvedo, če prečitajo kandidatno listo S. L. S. in — svojo!
To je torej edini program liberalne stranke: Razgnati hočejo s silo deželni zbor, da se ne bi glasovalo o volivni reformi. Drugega namena in programa ta žalostna in brezupna stranka nima. In na ta program se je doslej upala proglasiti za kandidate samo trojica: Tavčar, Triller, Plantan. Radovedni smo, kdo se še predrzne kandidirati na ta program!
Mi smo pripravljeni na vse.
Nastopite, nasprotniki volivne reforme! Sprejeti boste, kakor zaslužite! Na naši strani je pravica, pravo in zaupanje v zmagovitost ljudske sile!
Žrtve liberalizma.
Ni mogoče, da bi šli mimo usode poz-nanjskili Poljakov, ne da bi globlje pogledali odkod toliko pomanjkanja čuta za pravico, tako malo pravne zavesti v državi in javnem življenju. Friderik Paul-sen je to vprašanje nedavno sprožil, ko se je obravnavalo o aferah Peters in Putt-kammer, nemških upraviteljev v afriških naselbinah. Modroslovec povdarja, da se je namesto dosedanjih upravnih načel uveljavila nekaka državna morala, ki smatra za dobro vse, kar je državni, oziroma nacionalni ideji v korist, za slabo pa, kar se s to mislijo ne sklada. Bismark je to moralo začel, Nietzsche izkušal 1110-droslovno utemeljiti. Peters, ki jc v Afriki
zamorce sam pretepal, tako dolgo, da jim jc koža kakor cunja visela od telesa, se je skliceval na izreke velikega kancelarja, nemška javnost pa mu je ploskala. Toda nekaj je Paulsen prezrl — oboji, karnerun-ški zamorci in poznanjski Poljaki, so žrtve liberalizma.
Prvobitno in vodivno načelo liberalizma je, da človeških misli in dejanj ne ravna in ne ureja nadčloveški pravec, nobena božja objava in postava. Samosvojost je edina postava za liberalca. In vendar mora biti kje kakšno ravnilo za človeška dejanja, da se liberalizem ne prelevi v anarhijo, v brezvladje. Po liberalnem načelu je tak pravec država. Vsako pravo nastane po tem nauku potom pogodbe in dogovorov, čuvar tega pa je država. Zato brez države ni prava. Iz države izvira, zato nad in izven države ni nobenega prava. Iz tega sledi, da za državo nobeno pravo ni sveto, nedotekljivo in neizpre-menljivo.
Na gospodarskem polju je liberalno načelo danes vsaj načeloma opravilo, njega spoznavna načela so ovržena in jih v teoriji nihče več ne izpoveda. V političnem življenju pa določuje liberalizem še dandanes smer in smisel postavam. Postava o ločitvi cerkve od države od Brianda, de-volucijski zakon glede na cerkveno premoženje od istega, postava Jules Ferry, ki je začela na Francoskem laizacijo šole, njej po bistvu sorodna lex Apponyi, ki zatira tiemažarsko šolstvo, vse to so otroci istega očeta, nič različni od Bismarckovih majskih proticerkvenih postav in izjemnih zakonov proti socialistom. Semkaj spada tudi razlastenje Poljakov. Na vesti jo ima protikrščanski liberalizem. Protestantski konservativci so s tem, da so za ta zakon glasovali, pokazali, da se je krščanstvo v današnjih luterancih že zdavna preživelo.
Značilno je, da je Biilowa razlastivna postava obenem protikatoliška postava. Razlastili bodo na Poznanjskem katoliške posestnike iu naselili protestanške. Lahko bi postavo naslovili: »FJostava v svrho iztrebljenja katoličanstva in pospeševanja protestanstva v vzhodni marki.« Vsak zakon, izraščeti iz liberalnega duha, je nujno protikatoliški. Lex Apponyi hoče uničiti katoliško šolo med Nemažari, lex Jules Ferry je razdjala krščansko šolo med Francozi. Jasno se tu vidi, kako je ravno katoličanstvo varuh narodnih pravic, liberalizem pa načelo brutalnega nasilja v korist tistega plemena, ki je slučajno v premoči. Načelo »absolutne narodnosti« je načelo liberalne nestrpnosti.
Izplača se pri tej priliki opozoriti na breznačelnost liberalizma. Leta 1815 se je sklenila pogodba med Prusijo in njej pripadajočim delom nekdanjega poljskega kraljestva. Ta pogoba, ki je imela mednaroden značaj, ker so jo potrdile tedanje velevlasti, je Poljakom zagotovila avtonomijo. To je trajalo do leta 1867. Bis-marek je v tem času že delal na to, da se nemške državice zedinijo v zvezo. V tem letu se mu je posrečila severnonemška državna zveza in ustava, ki je leta 1870 postala za vso Nemčijo veljavna. To ustavo je Bismarck leta 1867 nameraval predložiti severnonemškemu državnemu zboru. Zato pa je v prvi vrsti moral pridobiti zase Poljake, ki so se bali za svojo avtonomijo, ako pristopijo zvezi. Bismarck je zato naročil namestniku na Poznanjskem, da I3o-Nake pridobi za zvezo. Namestnik je nato izdal sledeči razglas v poljskem in nemškem jeziku:	^	„—
je življenje bolni? Proč s črnimi naočniki, vzemite moje rožnordeče!« In že je bil pri kralju in mu predrzno potegnil z nosa črne naočnike, ki mu jih jc hudobni čarovnik pričaral iz pekla s pomočjo hudobnih duhov. Namesto črnih pa mu je nataknil svoje lesketajoče, rožnordeče. Nakrat je začutil kralj, da se mu pretaka nova in sveža kri po žilah; povrnil se mu je stari ponos in kamor je pogledal, vzrl je samo vesele obraze in živahnost in ko je pogledal skozi okno, vgledal je na vrtu vse polno pisanih cvetlic in zaslišal ljubko petje ptic. Objel je in poljubil tujca in se srčno smejal njegovi obleki, plesu in skakanju. In strgal je temna pregrinjala z oken in solnca svetli, zlati žarki so sc razlili po dvorani in jo napolnili s svežo svetlobo.
Princezinja in vsi drugi so nosili še črne naočnike in niso videli lepote, kakor kralj. Čudili so se njegovemu obnašanju, toda knalu jim je bilo pomagano. Tujec je hitel od enega do drugega in povsod zamenil črne naočnike s svojimi rožno-rdečimi. Vsi so hoteli imeti rožnordeče naočnike in tujec jih je delil radodarnih rok. Hej, to je bila radost v deželi! Povsod je bila godba, povsod so pili in plesali povsod se je razlegal smeh in ploskanje in tudi ljubezen se je povrnila v deželo in z njo še prišli pesniki in ženitev. Princezinja je postala lepa, kakor je bila
prej in ko je sosednjega kralja lepi sin poprosil za njeno roko, oblila jo je rdečica in naslonila je glavo na mladeničeve prsi. Svatba je trajala celili osem dni in vse se ie vršilo, kakor v raju. Tudi tujec je moral biti na svatbi; pri tej priložnosti ga je vprašal tudi kralj, ki mu je podaril visok red, kdo ie pravzaprav in kako mu je ime. In tujec je odgovoril:
»Jaz sem princ Karneval in prihajam iz dežele, kjer vlada vedno nekrateno veselje. Sedaj je pa tudi prišel čas, da moram iti s svojim spremstvom domov. Ampak, ker mi pri vas ugaja, obljubim vam, da pridem vsako leto o tem času. In če se vam medtem ubijejo moji naočniki, prinesem vam novih!«
Nato se je srčno poslovil od kralja, neveste princezinje in od vseh ostalih: kralj je pa ukazal, da se imenuje red. katerega je podaril tujcu, temu na čast »Karnevalov red.«
Princ Karneval je ostal mož beseda. Naslednje leto je prišel ravno o istem časti. kakor je obljubil. Prinesel jc s seboj rožnordeče naočnike in jih razdajal med ljudstvom. In spet ni bilo veselja nc kraja ne konca.
In princ je ostal do danes mož beseda. Vsako leto pride v deželo z godbo in plesom. In tedaj odlože ljudje lahko črne naočnike iti nataknejo princovc rožnordeče,
»--— Ne poslušajte onih, ki vas
podpihujejo, češ, da bo v nevarnosti poljska narodnost, ako vstopite v severonem-ško zvezo in da je dolžnost poljskega naroda protestirati proti vtelesenju poznanj-ske provincije v severonemško zvezo. Poslušajte rajši glas našega premilostnega kralja, ki kot vaš deželni oče niti oddaleč ne misli, da bi storil količkaj v škodo vaši narodnosti in vašim pravicam . . . Tudi v severonemški zvezi boste nemoteno ostali Poljaki, govorili svoj materni jezik, gojili svoje navade in katoliška cerkev bo slej-koprej uživala isto svobodo in varstvo, kakor jo je vedno v pruski domovini . . . Pri očetovskem srcu našega ljubljenega kralja boste vedno našli najboljšo zaščito za svojo narodnost in pravice!«
To je bila kraljevska beseda, v kraljevem nalogu izrečena in zajamčena od njegovega prvega dostojanstvenika v deželi. Zdaj je ta kraljevska beseda prelomljena. Isti liberalizem, ki jo je izgovoril, jo je zdaj požrl. K nam prihaja ta pogubni duh v obliki zahtev po svobodi v špli in v rodbinskem življenju. Zagovorniki svobodne šole hočejo razlastiti stariše njihovih najsvetejših pravic v vzgoji, razporokarji nameravajo razlastiti rodbino njenega nrav-nega znaka in svetosti. V vsej fronti moramo razviti in raznetiti boj proti tem težnjam. Zdaj imamo priliko, da to storimo v naši deželi, ki jo je liberalizem zdaj izkoriščal za svoje namene do mozga. Ni dvoma, da bo zmagala zdrava ljudska zavest, ako slednji mož pribiti na krov in se vsi zavedamo, da se ne gre za gospodstvo v deželi, ampak za njeno kulturno in gospodarsko sanacijo.
Ustanovni shod »Zveze aprilskih mladinskih organizacij na Dunalu".
Dunaj, 19. jan. 1908.
Zadnji katoliški shod je zasnoval načrt, kako združiti avstrijske mladinske organizacije na enotni podlagi v skupno »Zvezo«. Danes zboruje na Dunaju ustanovni shod »Zveze avstrijskih mladinskih organizacij«. Kakor ob katoliškem shodu, tako je tudi danes velika gotična »Ljudska dvorana« v mestni hiši tesno polna — v ogromni večini sama nadepolna navdušena mladina.
Tajnik dunajske mladinske organizacije, Mayer, otvori zborovanje s pozdravom na navzoče. Z znano svojo mlade-niško navdušenostjo razvija pomen »Zveze«. Današnji dan je kot dan ustanovitve »Zveze« velepomemben v zgodovini avstrijske katoliške organizacije. Junaško, veliko delo združitve na enotni podlagi je storjeno. Posamezne organizacije so slabotne, delo se razbije, v skupnem nastopu, v masah pa je moč. In to naj bode »Zveza« — združitev vseh najrazličnejših stanovskih in strokovnih mladinskih organizacij! Naloga »Zveze« bode, podpirati posamezna društva, centralizirati delo, razdeljevati posameznim društvom važna vprašanja v pretresovanje in razgovor itd. Treba bo »Zvezi« enotnega glasila. »Zveza« bo tudi skrbela, da se zbira in izdaje gledališke igre. l.e idealno, najboljše, največje delo bo program »Zveze«. Zaupanje v Boga in lastno moč nas bo podpiralo.
Nato se voli predsedstvo »Zvezino«. Z vzklikom so izvoljeni: Nitsclimann (predsednik), Lederhilger (I. namestnik), Moosburger (Gradec) (II. namestnik), Mayer (tajnik), Wallner (tajnikov namest-
Pismo Boltotuga pepela.
Boltatu Pepe pri »Otvoritvi Belokranjske
Gespud redeliter!
Tu je čudn, jest ke še nism biti nekol u Amerik.pa tkulapreli-
pustam učas glili tku ževim, kokr Ame-
rikanci: kedr greja naš ldje spat. grem jest rugu-vilt ukul; kedr pa naš ldje ruguvilja
in delaja, grem pa jest spat al pa mačka luftat.
Nahter scer ceu let tku delaja, kokr jest prehpustam, ampak tist maja pu navad kašn tak uržah, de drži: al kandedate zberaja, kokr kuliarce fržou, al pa pr R.or-
nik), Grassegger (blagajnik), Zanzal (blagajnikov namestnik).
Predsednik Nitschmann zahvali zbo-rovavce za zaupanje. Prebero se došle brzojavke in drugi pozdravi. Poslanec He-meler pozdravlja »Zvezo« v imenu kršč,-socialne stranke. Mladinska organizacija se začenja prav mogočno gibati. In prav je tako! Katoličani so vedno nekako boječi. Nič se ne oglašajo, naj se jim gode še take krivice. Zato se zdi, kakor da bi mase ljudstva res. bile v nasprotnem taboru. In vendar ni tako! Zato pa neustrašeno na dan! V masah je silna moč! Stranka krščanskih socialcev bo vedno krepko podpirala »Zvezo«, saj ima ž njo sorodni program.
Nato se preide na dnevni red. Poslanec Drexel bi imel govoriti o »boju zoper umazanost v tisku, umetnosti in govoru«, pa je zadržan. Poslanec Kemetter začne svoj govor. Podaje nasvete novi »Zvezi«. Spominja na krasen govor, ki ga je imel ob katoliškem shodu na tem mestu dr. Krek. I^rimerjal je delavsko mladinsko organizacijo IJronieteju. Nesla bi naj ogenj navdušenja v krščansko organizacijo. In to tudi naj v resnici stori »Zveza«. Varuje se pa naj, da ta plamen ne postane nevaren plamen strasti. »Zveza« naj bode »jeu-nesse dorče«, pridobi si naj poleg ognja navdušenosti tudi lastnosti zlata. Predvsem ii je potrebna plemenitost. »Zvezi« je k zdravemu življenju zlasti potreben altruizem, nasproti egoizmu. Treba je, ako zahtevajo razmere, žrtvovati korist in ugodnost posameznih društev v prid celoti. To bo zlasti treba, ko se bo ustanovilo skupno glasilo. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje, da se izvrstno uspevajoči list »Arbciterjugend« razširi v glasilo »Zveze«. »Zvezinim« udom je treba tudi poštenosti in uljudnosti, zlasti proti sodru-gom. Gojiti mora »Zveza« tudi svobodo. Neomejene prostosti ni. Pravo prostost si bo mladina pridobila, ako bo znala brzdati svoja neredna nagnenja. Pri tej priliki poživlja govornik v imenu zadržanega dr. Drexel-a, naj zastavi »Zveza« svoje moči in sile za delo zoper umazanost v slovstvu, umetnosti, govoru in obnašanju. Ako bodo mase, združene v »Zvezi«, zopet in zopet zahtevale, da se postavno za-tre umazanost v tisku in podobi, mora to imeti uspeli. I^osebno veliko pa bo organizirana mladina dosegla, ako se krepko in odločno postavi po robu umazanemu govorjenju in obnašanju med tovariši, doma, povsod, kjer nanese priložnost. S tem bodo storili tudi važno narodno delo. Nič namreč bolj ne podkopuje moči narodu, ko nenravnost. Govornik obljubi, da bo njegova stranka vedno mislila in delovala z mladino.
Poslanec Wolny razpravlja o pravkar dovršeni reformi obrtnih šol in o nedeljskem počitku. Obrtni strokovni pouk se je vršil doslej v nedeljo od 8. do 12. ure dopoldne. S tem je prišel obrtni vajenec ob svoj nedeljski počitek, obenem pa mu je bilo skoro nemogoče, izpolniti svojo versko dolžnost. Ravno njegova stranka je dosegla, da se ta pouk odslej vrši ob delavnikih zvečer. S tem je dan obrtnim vajencem popoln nedeljski počitek, morejo pa tudi službo božjo obiskati. Delavska mladina pa. vzgojena na krščanski podlagi, je zagotovilo blagostanja obrtnega stanu.
Govori še Orel, urednik mladinskega lista »Arbciterjugend«. »Zveza« potrebuje enotnega dela na znotraj in na zunaj. Na
manu kapic narud rešujeja. Jest pa za taka reč nism, kokr veja, zatu pa sam prehpustam in še tekat sam, če je res kej prou pusebnga, mal zabelaštram. — Letaš pa bo neki prou pusebnega in zatu jest na smem falet, čeprou meh tem cajtam ud iiašga gespuda barona influenca nalezem.
Ta druzga februarja u pevsk društu »Iblana « prstimala u »LJnion« cn vclck špetakel. Ta dan u za puskušna vuzila be-lakranjska železnea pu »Unione«. Ke h takm špasm ldje rad prtisneja, prou nč na cviblam, de u tud ta večer use drl u »Union« in de u cug tku natlačen use sorte Idi, de uja vagoni kar škripal.
Jest Boltatu Pepe iz Kudeluga s um na usaka viža tud ta špas špogu in um pruo gvišn pršou; če u mogoče in če m ga u moj prjatu Boltatu Tonček pusodu, šc clu u frake. Kua pa tu stri, če zlezem spet enkat iz sojga brloga na Kudelum in grem med vesele Idi; sej sm že ud samga večn-ga sedejna in grimajna tku shujšu, de me uja kumi spuznal. Škodval tn gvišn na bo. če sni prou bi švindlih nature. Če se uni glili predouh furu iz belakranjskm cugam pu »Unione«, se m zna začet tkula pu pu-nuči mal vrtet u glau, pa tu se zna zgudet tud ta drugm, ke niša tku švindlik nature, kokr sem jest, zatu se pa tega prou nč na bujim. Pršli uja pa ta večer na utvuritu belakranjske železnee tku ud kraja usi Brlakranjci u »Union«, koker m jc pisu
znotraj naj »Zveza« zlasti razglobi organizacijo. Naj bode »Zveza« šola za nove agitatorje mladinske misli! Na zunaj hoče in mora »Zveza« vršiti socialno delo. Eno je že storila, še preden je bila ustanovljena, reformo obrtnih šol je dosegla. Zavzeti se hoče »Zveza« za one stanove, ki doslej še niso našli zastopstva, zlasti za srednješolsko mladino. V tem vprašanju hoče posebno začeti krepko delo. Pobrigati se hoče »Zveza« tudi, da se spremeni postava o skušnjah delavskih pomočnikov. Tozadevna, sedaj veljavna postava je nevarna za obrtni stan.
Tajnik Mayer še na kratko povzame glavne misli vseh treh govornikov ter s pozivom na delo zaključi zborovanje.
Zborovavci zapojo cesarsko pesem in »Zvezino« himno. Po zborovanju prirede v dvorani in na trgu »Dr. K. Luegerplatz« zborovavci uredniku Orlu burne ovacije.
Tedenski pregled.
Deželnozborske volitve. Liberalna stranka spušča na dan razne članke, ki pa le razkrivajo, kako brezmejno lažnjiva je ta stranka, ki si upa vsak hip tajiti to, kar je nekoliko prej delala in pisala vpričo vsega sveta. Razpalost in gnjiloba te stranke mora biti zelo velika. — Zaupniki kamniškega sodnega okraja so soglasno postavili za kandidata S. L. S. dr. Kreka. — Kandidat za novomeški oktaj je g. Dular. — Liberalen kandidat za dolenjska mesta je disciplinirani notar Plantan. — V Škocijanu pri Turjaku je bil izborno obiskan volivni shod S. L. S. Poročal je dr. Šusteršič. Volivni shod je bil tudi na Bučki in Kostanjevici. Kandidatom za kmečke občine Kranj—Škofja Loka je kmečka zveza proglasila gg. drž. poslanca Dem-šarija in župana Zabreta. Za mesto Idrija je soc. dem. kandidat Etbin Kristan iz Ljubljane. — Za belokranjske kmečke občine so postavili župani kandidatom g. Fr. Šukljeta. — Ribniški liberalci imajo kandidata v osebi Načeta Mrharja.
Po svetu. V Zagrebu je vse ogorčeno na novega bana Raucha, ker je vojaškemu poveljniku na njegov pozdrav odgovoril nemški in pa prezrl hrvaški službeni jezik. Hrvaško čakajo burni časi.
Francosko so privedle proticerkvene roparske postave v globoko brezdno.
Laizacija države« stane francosko ljudstvo mnogo denarja prisluženega s krvavimi žulji. Ker so odpravili redovniške šole, so morali za nove svoje šole izdati silne vsote. V šestih letih je šlo poleg rednih izdatkov za šolo še 716 milijonov frankov izrednih izdatkov. Za leto 1907 iznašajo stroški za laiško šolo 220 milijonov frank. Mestna pariška uprava mora vsako leto žrtvovati nad osem milijonov fr. samo za šolo. Ljudstvo je začelo godrnjati nad porabo tako velikega premoženja. Vlada je hotela potolažiti narod in zato sklenila zapleniti cerkveno premoženje, češ da se bodo ogromni stroški za šole nekoliko pokrili. Hotela pa je tudi iz tega denarja narediti zavarovalnico za onemogle delavce. A tega cerkvenega premoženja je največ prišlo v roke likvidatorjev. Kako so si računail samo en zgled. Nek lik-
moj prjatu, ke sva učas skp pu Belakranj • skm za živina mešetarla.
Men je use glih kuku in kaj. Jest um šou ta druzga februvarja u »Union« h utvuritu belakranjske železnce, če se usi štrik putrgaja, zatu ke men pevsk društvu »Iblana« na src leži, in kdour b rad iz mania kej guvuru in me za kašn svet pu-prašu, nej pride ta večer u »Union«. Du puntiči um za dubit in za guvort u ta velk dvuran, pu punuči um za dubit pa u keu-dre, če um pa tekat tud še za guvort, tist pa na vem, ke na vem, če na dubim tacga švindlna ud vozne pu bclakranjsk železne, kokr sa ga dubl un dan nehter ud drsajna na Blejskem jezere, de sa diviga kozla, ke sa ga iz jezera putegnil, prašal, kdu je kok se piše in ke revež ni inogu tu puvedat, sa začel pr nem dukumente iskat in ga nisa mogl preh spuznat, de je divi kozu, dokler jm res ni spustu ene par kuzlovskh dukumentu pu tleh. Tu sa mogl mt vorng švindl u glau in tacga švindlna me Buli ubvar tud pr utvuritu belakranjske železnce ta druzga februarja u »Union«. Ce mam prou rad »Iblana«, in če prou je »Iblana« ta nar bi fest pevsk društu, kulkr jh puznatn, tacga švindlna u glau s pa na želim.
Ke že glih guvarema ud pevskli društu. pa se dejma še mal tud ud ta drugeh iblanskh društvu poment, sej jh mama tulk, posebn izubraževalnh društu u Iblan, de že res na verna, kam iz nitn.
Izubraževalna društva sa hedu pu-trebna in jest jh na usa muč tibrajtam, če
vidator si je zaračunal samo za pisarenje nič več kot 27.000 frankov! Država je mislila narediti dobiček, pa ga imajo le likvidatorji, — država pa zgubo. Tako daleč privede državo boj proti cerkvi. Druga žalostna posledica pa je ta, da je ljudstvo, zlasti mladina do mozga izkvarjena, in da se uporni duh proti postavnim oblastvom vedno bolj širi.
Italija se je v Afriki zopet enkrat pošteno urezala. Nameravala je mirnim potom prisvojiti si Lugh, mesto na meji med Abesinijo in italijansko kolnijo Somali, abesinski rodovi so pa pregnali italijanske vojake iz Lugha.
Na Češkem kandidirajo soc. demokrati v praškem predmestju Holeševic urednico soc. dem. ženskega lista Karolino Mach.
Srbija dela na to. da se polasti Bosne in Hercogovine.
Na Pruskem so v zbornici sprejeli razlastivni zakon, po katerem bodo vzeli Poljakom mnogo zemljišč in naselili na njih Nemce. Tako so postali Prusi pravi bratci Francozov, ki tudi nimajo čuta za pravičnost. Kakor Francozi in Prusi sedaj nastopajo, ni nastopal najbolj divji narod. Taka razlastitev se imenuje oropanje, in je pravo premišljeno tolovajstvo.
V Avstraliji vlada silna vročina. — V Čikagi pa razsaja influenčna epidemija.
Gospodarske stvari. Iz Amerike se je povrnilo v Evropo čez četrt milijona ljudi. ker je denarna stiska zaprla tovarne, in so odpustile delavce. — C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je dovolilo za popravilo velikega altarja v tukajšnji cerkve sv. Jakoba državno podporo 2000 K iz državnega umetnostnega kredita. — V Št. Ru-pertu je bil tečaj za zboljšanje gospodarskih razmer. - Kmetijski tečaj za kamniški okraj bo v Mengšu v Gospodarskem domu. — Na Krki se je ustanovila mlekarska zadruga. — Veterinarski svet za kmetijsko ministrstvo je sklenil zahtevati, da se za konjski smrkelj uveljavi zakonita določena odškodnina za vse prizadete. — Kmet. ministrstvo svari kmečko ljudstvo pred selitvijo v Ameriko, ker so ondi še vedno žalostne razmere.
Osebne vesti. Poročil se je g. dr. Za-krajšek, okrožni zdravnik v Škofji Loki z gdč. Milevo Lavrenčič iz Novega mesta.
—	Umrl je sivolasi toskanski nadvojvoda Ferdinand IV. v Solnogradu. Storil je mnogo dobrega za reveže. Življenje sta mu grenila po svojih ekstravagantnih junaštvih znana Leopold WoIfling in pa Lu-jiza grofica Montignoso, sedanja gospa Toselli. — Sv. Oče je nekoliko obolel na revmi. -- Dr. Luegerjevo zdravje ni nič kaj povoljno. — V Ameriki je daroval novo mašo Mihael Pirnat iz Dravelj nad Ljubljano. Azistirala sta mu dva njegova bra-ta-duhovnika. Na Vrhniki je umrl starosta občinskega odbora gospod Mihael Tomšič, usnjar in posest. — Ponesrečil se je Janez Kos v Vel. Kalu žup. Mirnapeč. Nanj se je vsula plast kamenja in zemlje.
—	Umrla je vpokojena učiteljica ^dč. M. Kralj, rojena Ljubljančanka. — Častnim članom občine Št. Vid sta bila soglasno izvoljena gg. vodja in svetnik Povše, in rektor zavodov dr. Franc Ušeničnik. — Zupan v Radovljici je zopet g. dr. Janko Vilfan. — Župnijo Sv. Jošt nad Vrhniko
soja doužnost dobr izpounujeja. Ta nar bi nucn med usm izubraževalnein društvam pa je gvišn leberaln izubraževaln društu u Udmat: tu je tist društu, ke ma tku douh titl, de seže ud šentpeterske šrange pa dol du Tumačuga. U tem društu nisa tku tes-nasrčen, de b izubraževal sam tiste, ke sa udi društva in ke not plačujeja, ampak iz-ubražujeja tut take Idi, ke nč not na plačujeja, ampak še clu pr društu kašn krajcar zaslužja za ta al pa una pustrežba.
Ni še douh ud tega, ke sta dva muža ud tega društva začela ena deklca, ke je mende hudila u društu pajčune umetat in bukle u vornga devat na ena prou nucna viža izubražvat. Ta deklca je pr en prlož-nast ene buklce tku narodu zalužila, de jh na tiubena viža nisa mogl najdt. Ke sta tiste dva muža skus tu sprevidla, de je nhna deklca še tise glih premal izubražena, de b znala iz nhnem bukiam ukul hodet, sta ja začela tku izubražvat, de je bla ud same izubraženast usa plava. Jest, ke nism ud-bornk nubenga izubraževalnga društva, na tnorm prou vedet, ud kere plati se more ldem izubraženast not utepat, de več izda in nuca; mužje udmatskega izubraževalnga društva na leberaln in napredn podlag uja tu že bulš vedi, zatu se pa nočni mešat u nhna metoda in raj pučakam, de um vidu kulk ta metoda izda. Čez en cajt se u že pukazal, pol u pa šele guvuru
Boitatu Pepe iz Kiidehiga.
je dobil g. Franc Erzer, žup. upravitelj v Košani. — G. Ogrin iz Vrhnike je dobil koncesijo za zidarskega mojstra v Ljubljani. — Utnrla je gospa Marija Trček ob sv. Petra cesti. — Župnijo Turjak je dobil gospod Alojzij Bobek, župnik v Godoviču.
-	Zadušila sta se v Škofji Loki v svoji hiši Jožef Šink in žena.
Društva. Tobačno delavstvo je imelo v > Unionu« svoj dobro obiskani shod, kateremu so 4 državni poslanci »Slov. kluba« prisostvovali. — Muzejsko društvo za Kranjsko je imelo svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen dr. Valter Šmid namesto profesorja Komatarja. — Izobraževalno društvo v Radovljici je ustanovilo telovadni odsek. — Pravila za izobraževalno slov. katol. društvo v Senožečah je vlada potrdila.
Raznoterosti. V fari Velika Dolina se je pojavila difteritis. — Enorazredna šola v Trzinu se razširi v dvorazrednico. — V deželni bolnici ljubljanski je bilo leta 1907. oskrbovanih 9257 bolnikov, v ostalih dež. dobrodelnih zavodih kranjskih 1024, torej skupaj 10.281 oseb. Mrličev je bilo v pre-tečenem letu v vseh zavodih 585. Ljubljanska deželna bolnišnica spada glede, števila bolnikov med prve bolnišnice v Avstriji in je vedno tako napolnjena, da manjka postelj. — V dobrnskih toplicah na Štajerskem so našli tri nove vrelce. Vsled hude zime na Ruskem napadajo kar cele črede volkov posamezne vasi in sela.
—	Po dunajskih bolnišnicah nastavijo pet ženskih zdravnic. — Poštna hranilnica je te dni obliajala 251etnico svojega poslovanja. — V Loškem potoku so radi bolezni zaprli šolo za 14 dni. — Zaga je zgorela v Zmincu pri Škofji Loki Valentinu Su-šniku.
Godovi prihodnjega tedna:
V	nedeljo 26. januarja: Sv. družina, Polikarp, škof, Pavla, vdova.
V	ponedeljek 27. januarja: Janez Zla-toust, cerkveni učenik.
V	torek 28. januarja: Julijan, škof. Marjeta, devica.
V	sredo 29. januarja: Franc Sal. škof, Konštantin, mučenik.
V	četrtek 30. januarja: Martina, dev. Janez miloščinar, škof.
V	petek 31. januarja: Peter Nol., spo-znavalec.
V	soboto 1. februarja: Ignacij, škof, Efrem, cerkveni učenik.
Pismo z dežele.
Gospod urednik! V predzadnji sobotni številki ste v uvodniku napisali sledeče:
»Posebno uradništvo po naših mestih in trgih si mora zdaj odgovoriti na vprašanje, ali more in sme po svoji vesti in dolžnosti glasovati za stranko, ki ob-struira vol. reformo, ki jo je vlada predložila. Uradništvo je oni faktor, ki ima nalogo skrbeti za postavni in mirni razvoj dežele, in zato bi delalo uradništvo proti dolžnosti svojega poklica, ako bi odločevalo za stranko, ki je najhujša in sedaj edina zavora postavnega razvoja.«
To ste zapisali. In prosim Vas par-dona: Zelo naivna je bila ta misel. Tudi politiška ne. Zakaj povem Vam: Ta Vaš apel ni pridobil nobenega glasu: uradniki se niso zmenili zanj. In povedal Vam bom zakaj. Poslušajte, prosim?
Tudi uradnik je dandanes svobodni državljan. Nad vse gnjusno je, če se hoče duhovniku krajšati njegove državljanske pravice. Torej nobenemu stanu ne gre jemati svobodnega izvrševanja pravic, ki jih daje državna uprava svojim državljanom.
Prihodnje deželnozborske volitve bodo znamenite. V znamenju reakcije in napredka se bodo vršile. Kdo je za voliv-no reformo, kdo je proti nji tako se vpraša. Še več: Kdo je za demokracijo, za izjednačenje državljanskih pravic?
Kakšno je uradništvo na Kranjskem? Kdo ve? Jaz vem. Povedal sem Vam. gospod urednik, v svojih pismih že marsikaj o tem poglavju. Zato Vam povem še to: Ne zato, ker je predložila vlada r.ačrt za volivno reformo, temveč zato bi moralo uradništvo glasovati z ljudstvom, ker je volivna reforma potrebna in koristna pri izzidavanju demokracije.
Kakšen vzrok navajam zato? Demokracija ie življenski interes prav za uradništvo. Zakaj Ic v demokraciji more tudi uradništvo priti do Večjega upoštevanja.
Nedavno mi je nekdo rekel: Radoveden sem, koliko časa bo naša inteligenca še duševno lenarila. Naivno vprašanje. Rečem takole: Toliko časa, dokler ne bo ljudska, to se pravi demokratično čutila in živela.
Primer: Današnja volivna pravica za kranjski deželni zbor, ima gotovo vrsto volivcev razdeljene na posebne škat-
ljice. V eni teh škatljic je inteligenca, kjer ima premoč uradništvo. Dolga leta že je uradništvo navajeno čepeti v tej svoji škatijici. Vse druge škatljice so zanj in-feriorne. Zelo ljubosumna je naša inteligenca na to svojo politiško kajžo. Če bi kdo prišel mimo in vsled svoje nerodnosti to škatljico prekucnil, bi padla iz nje njena vsebina. Kam pa naj zleze potem malo. ozko, omejeno življenje tiste škatljice, ko pa nima prav nobenega stika z ljudstvom, ki mu ie kmetovo koprnenje po demokraciji nerazumljivo?
Ne čudite se, zakaj res mično je, kar bom sedajle povedal. Slovenski inteligen-cija sploh potrebuje dandanes politiške in družabne vzgoje mnogo bolj, kakor kmet in delavec. Zakaj i kmetsko i delavsko ljudstvo je v tem oziru že prehitelo tako-zvano inteligenciio, ki hoče po vsi sili ostati v svoji ozki in omejeni škatijici in v njej tudi žalostno poginiti.
Vendar mora tudi inteligenca in predvsem uradništvo priti končno do sklepa, da je samo v demokraciji in napredku iskati spasa in lepše, svobodnejše bodočnosti. To se pravi in concreto: Z ljudstvom glasovati, z njim marširati.
Torej ne vsled tega, ker je vlada predložila volivno reformo, temveč zaradi tega, ker naj bo uradniški stan enako drugim stanovom - svoboden, bode moralo uradništvo prejalislej v korist lastne samoobrambe in bodočnosti povzdigniti svoj glas za volivno reformo. V ta namen pa je pot do ljudstva odprta. Široka je.
Danes vedo to oni uradniki, ki čutijo z ljudstvom, ki poznajo njegovo koprnenje; ie oni. ki jim vera ljudstva ni v za-ničljivi posmeh, temveč jim je v vspod-budo, bodo, ostavši zvesti svoji notranjosti, nastopili solidarno z ljudstvom za reformo, za demokracijo.	Agresist,
iz slovanskega sveta.
si Žalostne številke. »Birž. Včd.« podajajo le-te številke o samoumorih ruskih dijakov in študentinj. Starost mladih samomorilcev ne presega dobe od 13 do 15 let; pri mladeničih na to starost pripada 43 odstotkov, pri dekletih 75 odstotkov splošne številke samomorilcev. Blizu 81 odstotkov fantov se obeša in okoli 75 odstotkov deklet skoči v vodo.
si Kako se godi katoliški cerkvi |ia Ruskem. »Kurj. Lvovskemu« se iz Varšave brzojavlja, da je generalni guberna-tor izdal odlok, ki prepoveduje vse slovesnosti pri sprejemu katoliških škofov pri kanoničnih vizitacijah. V guberniji lubel-ski in sedleški je dalje ob tej priliki prepovedano še posebej petje in godba, raba narodnih barv, zastav in znakov, in to pod kaznijo trimesečnega zapora ali 3000 rubljev globe. Kakor »Kurj. litewski« javlja, v vilenski guberniji so bile prepovedane vse procesije, sploh vsa javna slovesna božja služba, dalje so bila za-tvorjena nekatera sirotišča in ena bolnišnica; menihom se je izročil odlok, po katerem se morajo takoj izseliti. Razun tega se toži 20 duhovnikov radi »oporu proti tozporjadženj praviteljstva«, dva višja duhovnika sta se poklicala v Peterburg. H koncu svečana se bode v Vilnu vršil pravoslaven sabor, ki se bode med drugim posvetoval tudi o prestopih h katoliški veri. Vse to priča, da ruski despotizem začenja po svoji bolezni zopet madovati.
si Izseljevanje v Sibirijo. Nikoli se iz Rusije v Sibirijo ni izselilo toliko prebivalcev kakor lani. V prvih devetih mesecih je šlo čez Ural 540.000 izseljencev, vc-č.iidel sami kmetje, ki so šli z družino v nove kraje podirati gojzde, orati ledino in ustanavljati nova gospodarstva. V dveh letih, ko je trajala vojska z Japonsko, se je izselilo samo 100.000 oseb in poprej v nekoliko letih 200.000. Tekoče leto bodo med izseljenci prvikrat tudi Rusi iz Avstrije in to staroobredci iz Bukovine. Njih soverci, moskovski trgovci, jim pripravljajo pot; poslali so »todake« na Amur, da pregledajo in izberejo kraj ter kupijo 9000 desjatin (Desjatina 1-8 orala) zemljišča. Pri Omsku in drugje v zahodni Sibiriji je že precej nemških naselbin, v usu-rijskem kraju na bregu Tihega oceana so se naselili Rumunei ij Besarabije. Ne bode trajalo dolgo in evropski izseljenci, ki grejo sedaj za zaslužkom v Ameriko, bodo šli v Sibirijo. Za bukovinskimi bodo šli gališki, ogrski Rusi in za temi drugi narodi.
si Lakota na Ruskem. Kakor je že »Slovenec- poročal, prihajajo iz nekaterih gubernij žalostne vesti o stradanju ljudstva. Žito je čimdaljc dražje, tako, da v nekaterih krajih so se že začeli nevarni nemiri med stradajočim ljudstvom. Kakor »Rus« poroča, najbolj nemirno je ljudstvo na Uralu. Enake vesti prihajajo tudi iz bogatih krajev samarske in saratovske gu-
l
bernije, kjer je ljudstvo že obupalo vsled slabili letin, ki so bile v zadnjih letih. Na neki postaji libavo-romenske železnice je nastal vsled lakote »babskij bunt«. Ženske iz bližnjih vasi so se zbrale in niso dovolile nakladati v vagone žito, ki je bilo določeno za izvoz. Morali so priti orožniki, ki so razgnali seljanke.
si 45 stopinj mraza. Sibirski vlaki prihajajo v Moskvo z velikim zakasnjenjem in so pokriti z ledom. Na severu Sibirije je namreč 45 stopinj mraza, tako da se ne more dobiti nikjer voda za parne stroje, ker je voda zmrznila celo v studencih.
si Oskar Iskender t. Te dni je v Sofiji umrl časnikar Oskar Iskender. Umrli je uredoval v francoskem jeziku v Sofiji izhajajoča lista »La Bulgarie« in »Cou-rier des Balcans« ter je ljubil z vso gorečnostjo Bolgarijo in kjer je mogel, branil je njene koristi. Iskender je umrl v največji bedi; rodil se je v Carigradu in je dovršil modroslovne študije v Italiji.
si Tri nove univerze ustanavlja ruski učni minister in sicer v Bostovu na Donu, v Permi in v lrkutskem. Univerze so potrebne, ker kadar nastopi čas miru in pokoja, univerze v Moskvi, Peterburgu in Kijevu bi bile prenapolnjene.
si Rusko poslanstvo v Tokiu se bode obnovilo. Poslanec bode imel 60.000 rubljev plače; pomagali pa mu bodo: en svetovalec, dva tajnika in eden dragoma n.
•si Češka revija »Naše Slovensko« na Ogrskem prepovedana. Ogrska vlada je prepovedala poštno pošiljatev na Ogrskem praški reviji »Naše Slovensko«. — Četudi je izdajateljstvo lista to prepoved pričakovalo, vendar ga je presenetila. Revija se izdaja zlasti za informiranje češkega naroda in tujine o razmerah na Slovaškem. Izdajatelistvo revije pa upa, da ta prepoved listu ne bode škodovala.
si Žitna banka. Češki državni poslanec g. dr. Karol Holy, najemnik veliko-posestva v Štepanovicah pri Klatovih na Češkem, peča se z mislijo ustanovitve »žitne banke«, o kateri je v strokovnih listih pisal in v raznih mestih predaval. Te dni je bil povabljen v poljedelsko ministrstvo, da bi tam pojasnil svojo misel o žitni banki. Po njegovi pojasnitvi je minister obljubil, da še izve mnenje strokovnjakov v enketi, kjer se bode stvar pretresala. Žitna banka bi imela velik gospodarski pomen.
si Češki delavci v Švico. V Švici so sezidali prvo tovarno za porcelan. Delavce za tovarno so poklicali iz Češkega; ilovico bodo tudi dobivali iz Češkega.
si Slovaki v Čikagu. Ameriška »Hrvatska Zastava« javlja, da je bilo po zadnjem štetju ljudstva v Čikagu 2,200.000 prebivalcev, med njimi je pa do malega pol milijona Slovanov in sicer 209.229 Poljakov, 139.520 Čehov, 77.470 Rusov, 37 tisoč Hrvatov.
si Čudna stava. Iz Moravske Ostave se »Hlasu Naroda« poroča: Dva poljska delavca v Mihalkovicah sta si izmislila čudno igro. Drug drugemu je zasul troho dinamita na roko in . . . »kdor bode vzdržal, kadar dinamit poklic, dobi stavo«. Prvikrat se igra ni posrečila; učinek druge igre pa je bil grozen. Delavec, na roki katerega je tovariš vžgal dinamit, je sicer stavo dobil, toda dinamit mu je roko popolnoma zdrobil. Tisti, ki je stavo izgubil, je seveda hitro izginil.
si Preganjanje Slovakov. Slovaške »Narodne Noviny« imajo zopet dve tiskovni pravdi. Urednik je tožen radi svojega članka »Krutosti iz strahu« iu pa radi članka Bjornstjerna Bjornsona, »Največja obrtnija Ogrske«. - Tudi »Nar. Hlasnik« je tožen radi istega članka izpod peresa Bjornstjerna Bjornsona.
si Lupine iz naranč. Sezona naranč se je že začela in zato lvovski odbor »To-warzystva Szkoly ludo\vej» poživlja poljsko občinstvo, da zopet marljivo nabira lupine naranč, ki se bodo prodale v korist omenjenega šolskega društva. Lani se je nabralo 2778 kg lupin, ki so se prodale za 883 K 32 vin.
si Koliko je Nemcev v Galiciji. Gali-ški Nemci so začeli v zadnjem času vzdi-govati glavo in zahtevajo pravice, ki jim po njihovem številu nikakor ne pripadajo. Tednik »NVienicc-Pszczolka« je v zadnji številki podal natančne statistične podatke o galiških Nemcih ter h koncu svojega članka piše: Iz vsega jc jasno, da v resnici nemških prebivalcev v Galiciji ni niti 80.000; v primeri k skupnemu prebivalstvu v Galiciji (7.849.261) ne tvorijo niti eden odstotek. Vse, kar se smatra za Nemce ali kar rabi pri občevanju nemški jezik — so židie. Vsled napačnega snia-tranja Židov za Nemce nemški zemljevidi označujejo z nemškimi barvami takšne kraje v Galiciji kot nemške, kjer se nobenemu o Nemcih niti ne sanja. Ako se je za ne celih 50 tisoč Nemcev zahtevalo enega poslanca v Galiciji, koliko poslancev bi potemtakem morala imeti narod-
nost poljska ali rutinska? Zahteva nemške srednje šole za 13.340 Nemcev v Biali in bialskem okraju ali pa 14.488 Nemcev v okraju strijskem, droholiškem, samlovskem in da je ravno taka predrznost kakor več drugih nemških terjatev. Ako bi se imela ustanoviti ena srednja šola za 15.00ft prebivalcev, potem bi jih Poljaki v Galiciji morali imeti 250 in ne samo 50! — In koliko bi jih morali imeti Slovenci in drugi avstrijski Slovani!
C. IN KR. ARMADA.
Vojaške konference.
Včeraj dopoldne je zborovala na dvoru vojaška konferenca. Posvetovanja je vodil cesar. Udeležujejo se konference nadvojvoda Leopold Salvator in Friderik, vojni minister Schonaich, annadna nadzornika grof Ukiill-Gylleband in baron pl. Albori, namestnik načelnika generalnega štaba Langer in generalni kavalerijski nadzornik Brudermann. Konferenca je trajala do 1. ure popoldne. Sklepalo se je o imenovanju novih generalov. Tretji generalni armadni nadzornik postane dosedanji poveljnik drugega dunajskega armad-nega zbora fcm. Ferdinand Fiedler, poveljnik drugega dunajskega armadnega zbora postane poveljnik požunskega armadnega zbora fcm. baron Steininger, poveljnik petega požunskega armadnega zbora pa postane fcm. Jul. bar. Latscher.
Povišanje častniških plač.
Glede na povišanje častniških plač se poroča, da sta se približali obe vladi in vojni minister. Pogajanja se nadaljujejo. V ponedeljek pride Weckerle na Dunaj, da nadaljuje pogajanja.
Novi predpisi o napredovanju v službi.
Cesar je odobril nove predpise o napredovanju v službi in o kvalifikacijskih listinah. Bistvena so določila o izrednem avancementu. Po novih predpisih bodo smeli prositi vpokojeni častniki za višjo šaržo, kadar jo doseže njihov neposredni naslednik. Šarži fcm. in generala kavale-rije si je pa pridržal cesar sam za posebno zaslužne fml., ko jih vpokoje.
Iridenta in avstrijska armada.
Znani iridentski italijanski poslanec Barzilai objavlja v »Regione« članek glede na ojačenje avstrijske armade ob italijanski meji. Opozarja vlado, da naj pazi na trozvezo, da ne ostane namesto zaščit-nice miru zagata Italiji.
Po svetu.
Društvo pod »pantofljem«. Društvo junakov »pod pantofljem« v Liden na Angleškem je imelo te dni banket. Društvo šteje 43 članov. Po banketu je bilo v društvo sprejetih osem novih članov. Vsak, kdor hoče postati član društva, se mora zavezati, da bode: 1. Svoji ženi skuhal za-jutrek, 2. pomil posodo, ako nima služkinje, 3. cepil drva, 4. po noči, kadar žene ni doma, čuval deco.
Grobar, ropar mrtvecev. Na Sedmo-graškem so zasačili grobarja na prote-stantovskem pokopališču v saški Reen, ko je ponoči odkopaval mrtvece, odprl krste in oropal mrtvece oblek in drugih dragocenosti. Svoj nečloveški posel je opravljal že več let. Sedaj po vrsti preiskujejo vse grobe in rakve, da doženejo, koliko takih tatvin je izvršil.
Škandalozne razmere pri newyorški policiji. Kakor poroča list »Daily Tele-graph« so zopet prišli na sled senzacio-nelnim razkritjem glede podkupljivosti policijskih uradnikov in sodnikov v Ne\v Yorku. Policijski uradniki in visoki policijski funkcionarji, ki imajo skrbeti za red in nravnost, so izpustili vse prijete osebe proti visokemu honorarju. Uredniku nekega newyorškega lista, ki je vse početje odkril, so ponudili veliko svoto, ako molči. Uvedli so strogo preiskavo, dozdeva se, da je v to afero zapletenih tudi več visokih uradnikov.
Tragična nezgoda maloruskega pesnika. Znanega maloruskega pesnika An-drosova je zadela nesreča, ki je najbrže za vedno uničila njegov pesniški talent. Pred nedavnim časom so ga v neki vasi aretirali orožniki ter odvedli v zapor. To je tako silno delovalo na nadarjenega in popolnoma nedolžnega pesnika, da ga je zadela kap. Čez par dni so ga izpustili na svobodo. -Vsa njegova leva polovica telesa je mrtva in tudi na dului jc bolan. O vzroku aretacije se ne ve.
Samoumor radi anonimnega pisma, v Stockerau-u se je obesil bogat posestnik Karol Zinster, ker jc dobil anonimno pismo, v katerem ga je nekdo spomnil na sodnijsko afero, ki jo je imel pred par leti Opozoril ga je, da naj zapusti mesto. Zinster si je to pismo tako vzel k srcu. da sc je obesil.
Samoutnorov na Dunaju leta 1907 je
bilo 1203. 464, in sicer 356 moških in 108
ženskih, je bilo izvršenih, 739 pa poizku-šenih. 171 se jih je obesilo, 129 ustrelilo, 53 zastrupilo, 47 jih je skočilo v vodo, 43 jih je poskakalo iz višine, 14 se jih je zabodlo, 6 se jih je dalo povoziti, 1 in sicer ženska, pa se je zažgala. Vzroki saino-umora so bili: v 79 slučajih bolezen, v 53 omračenje duha, v 25 nesrečna ljubezen, v 32 beda, 36 se jih jc sploh naveličalo živeti, v 35 slučajih so bile vzrok slabe materijalne razmere, v 9 družinski spori, v 9 strah pred kaznijo, v 1 žalost za sorodniki, v 71 slučajih pa so vzroki neznani. Resnično znamenje časa veliko-mestnega življenja!
Čez pol stoletja zopet med svetom.
Frankfurter Zeitung« od 18. decembra poroča iz Ne\vyorka: Franc Hoffmann, ki jc preživel v državnem zaporu 47 let, je prišel danes tu sem. V starosti 20 let se je priselil sem in je že v prvih tednih svojega tukajšnjega bivanja udeležil se nekega umora, vsled katerega je bil obsojen v dosmrtno ječo. Od tega časa ni prišel iz ječe Sing-Singa. Ko pa je včeraj zjutraj prišla pomilostitev od guvernerja, je zapustil ječo z novo obleko in denarjem, ki si ga je prislužil v njej. Ko pa je prišel na kolodvor, sc je tako prestrašil novih prikazni, ki jih je videl na svojem kratkem potu, da jo je ubral po najkrajšem potu nazaj v kaznilnico in prosil ravnatelja, naj ga vtakne zopet v njegovo staro celico, ker se ne spozna več v svetu. Dovolilo se mu je, da prenoči v Sing-Singu. Danes, popoldne pa ie prišel v spremstvu nekega paznika semkaj, in se oglasil pri nekem človekoljubnem možu, ki naj bi starca za ostale dni življenja uslužbil za lahka dela na vrtu. Stari mož se je krčevito držal roke paznika. Cesto, po kateri so dirjali tramvajski vozovi, avtomobili in drugi vozovi, si je upal prekoračiti šele tedaj, ko je nek policist ustavil promet. Ko je nad glavami čez neko ccs,to, katero sta prekoračila, švignil železniški vlak, se je odtrgal prestrašen in smrtnobled od paznika in skočil na obcestni tlak. S solzami v očeh je končno prosil paznika, naj se ga vendar sprejme nazaj v ječo, kajti on ne bo mogel živeti med svetom. Ker ni Hoffmann nikdar bral časopisov in se tudi ni smel razgovarjati s soujetniki, ni na ta način ničesar izvedel o napredku v prometu in podobnih poljih človeške delavnosti. V 47 letih se je pač vse spremenilo in stopil je v svet, ki se mu je zdel popolnoma nov. Pazniku se ie končno posrečilo, da ga je spravil na oddaljeno posestvo, kjer bo lahko v miru preživel svoje zadnje dni.
Pismo iz Amerike.
Iz Milvvaukee, (Wcst Allis), Wis., se nam poroča: Dve slavnosti praznoval je slovanski narod 22. decembra pr. 1. v Milwaukee. Dopoldne blagoslovila se je nova poljska cerkev, zidana v čast slovanskim apostolom sv. Cirilu in Metodu; popoldne položil se je temeljni kamen riovi slovenski cerkvi »Marija, Pomočnica kristjanov« na West Allis. Dež je sicer lil kakor iz škafa, pa to slavnosti ni posebno motilo. Točno ob 3. uri popoldne pripeljal sc jc nadškof Messmer s svojim tajnikom; sprejela so ga pod vodstvom župnika Smoleja slovenska podporna društva sv. Janez s 140, sv. Jožef s 40. hrvatsko društvo »Nada« s 160 člani; vsa društva bila so v paradi s slo,-venskimi zastavami. Med sprevodom do stav-bišča igrala je slovenska godba narodne koračnice. Tudi mnogo članov »Narodno-na-predne Jcdnote« se je slavnosti udeležilo. V slovenskem govoru kazal je.župnik Sniolej srečo občine, ki zida svojo cerkev in imenoval slavnost, dan vstajenja in prerojenja Jugoslovanov vMilvaukec. Angleški govor nadškofa je moral zaradi hudega dežja izostati. Ljudstva jc bilo, da se je vse trlo. Duhovnov prišlo je 15. Listina, ki se je položila v temeljni kamen, se glasi (v slovenskem, latinskem in angleškem jeziku): Pod papežem Pijem X., nadškofom Messmcrjem, predsednikom Ze-dinjenih držav Rooscveltom, mestnim županom na West Allis Walsh, župnikom Smolej in njegovima odbornikoma Mlakar in Ritonja začel jc leta 1907 slovensko-hrvaški narod graditi si svojo cerkcv »Marija Pomagaj« in je na kvaterno nedeljo v adventu, 22. dcc. 1907 položil temeljni kamen ob asistenci 15 duhovnikov nadškof Messmer sam. — Položili smo v temeljni kamen tudi lani kovane novce, kakor tudi sedaj v finančni krizi tako pro-slulih »skriptov« ali »chekov«, s katerimi so nas banke mesto pravega denarja zalagale. Daj Bog, da se pričeto delo — vsi stroški bodo znašali 130.000 K — tudi srečno v čast božjo in ponos Slovencem in Hrvatom dokonča.
Volivno sibnnie.
Zahvala.
Dne 23. januarja je volivni okraj Ce-Ije-Konjice z izvolitvijo g. Alojzija Ter-glava jasno dokazal, da zaupa »Slovenski kmečki zvezi« in odobrava njen program. Sijajna zmaga ji nalaga vsled tega prijetno dolžnost, da izreka vsem cenjenim voliv-
cem, zaupnikom in agitatorjem in prijaznim časnikom globoko čutečo zahvalo za častno zaupanje in trudapolno delo, katero se ji je ob tej volitvi izkazalo. Slovenska kmečka zveza bo sedaj še z večjim navdušenjem in krepkejšo samozavestjo delala za vresničenje svojega programa, ki zasleduje srečo našega dobrega katoliškega, slovenskega kmečkega ljudstva. Z velikimi upi gleda v bodočnost. Zmaga pa nas ne bo uspala, ampak nadaljevali bomo svoje delo za ljudstvo ter se osobito pripravljali na prihodnje deželno-zborske volitve. Bog blagoslovi naše delo in čuvaj naš ljubi slovenski narod!
»Slovenska kmečka zveza.«
Slovenski Štajer, dne 24. jan. 1908.
Nezaupnica poslancu Robleku.
Izvolitev našega kandidata Alojzija Terglava pomeni uničujočo nezaupnico državnemu poslancu Narodne stranke g. Francu Robleku. Ako je v njem čut za politično čast, mora sedaj položiti svoj mandat, kajti volivci so mu dali pri detelno-zborski volitvi dne 23. januarja jasno razumeti, da ga ne marajo več. Kakor je bilo razvideti iz »Narodnega Lista«, »Slovenskega Naroda« in »Domovine«, upala je Narodna stranka celo gotovo na zmago. Km. stranki kljub temu ni upadel pogum, posegla je krepko v agitacijo, njen kandidat in naši državni poslanci so hiteli od kraja do kraja, naši zaupniki so bili neprestano na delu in dne 23. januarja je Kmečka zveza dobila plačilo za svoje pridno delo, zmagala je tako sijajno, kakor si sama nikdar ni upala na tako odlično zmago. Sedaj gleda z jasnim obrazom v bodočnost. Bližajo se nam splošne deželno-zborske volitve. Ako bo Kmečka zveza delala kakor doslej, tedaj ji je zagotovljen uspeh na celi črti. Prva posledica kmečke zmage pa se mora pokazati, da Roblek odloži svoj mandat, ker je dobil tako izrazito nezaupnico od svojili volivcev.
»Slovenski Narod« zopet potegnjen.
V eni zadnjih številk pripoveduje »S. N.« z vso resnostjo, da misli »S. L. S.« na Goriškem kandidirati tudi g. dr. Derma-tio. Kandidat dr. Dermastia bi bil za liberalce nevaren celo na Krasu, zato povsod sanjalo o njem. Za sedaj pa jih potolažimo in jih zagotovimo, da dr. Dermastia ne misli še kandidirati, ker mu do pasivne volivne pravice ne manjka le 2 dni, kakor liberalcu dr. Lavrenčiču, ampak 2 leti. Danes je že po pravici prišlo v pregovor, da se da »Slovenski Narod« od vsakogar potegniti.
Program profesorja Reisnerja in notarja Plantana.
Za Plantana in za inteligenco je šel torej v boj v Novem mestu profesor Reis-ner. Iz njegovega govora pa moramo pribiti doslovno besede, ki jih je govoril. Dejal je: »Imeti moramo za poslanca moža, ki se bo vojskoval zoper cerkev in Rim. Mi tako dijake vzgajamo.« Da profesor Reisner res tako dijake vzgaja, to bodo potrdili oni, ki jih je vodil po gostilnah in pri tem porabil vsako priložnost, da je izvrševal svoj program. Še noben profesor v Novem mestu ni v tem oziru toliko storil, kakor Reisner. To se pozna pri dijakih.
Pa naj se učna oblast bavi z vzgoje-slovnimi principi profesorja Reisnerja! Mi vprašamo volivce dolenjskih mest, ali je res pri njih prva potreba vojska zoper cerkev in zoper Rim? Ali dolenjska mesta nimajo sto važnejših stvari, ki čakajo ureditve in rešitve? Od liberalcev niso imela dolenjska mesta niti najmanjše koristi. Zato jih je njihov dosedanji poslanec dr. Tavčar pustil na cedilu in jo je popihal v Ljubljano. Niti zmenil se ni nikdar za dolenjska mesta. Toliko je bilo zanj vpitja, ko so ga volili, a za to niso bili niti vredni, da bi jih bil kdaj pogledal, in zdaj se liberalni poslanec od njih niti poslovil ni, še »z Bogom« jim ni rekel, ampak kar pustil jih je na cesti. Tako je naredil dr. Tavčar, in zdaj se naj dolenjska mesta pehajo za discipliniranega notarja Plantana, ki ni niti senca dr. Tavčarja? Če volijo dolenjska mesta zopet z liberalci, so lahko zagotovljena, da bodo skozi celo bodočo dobo popolnoma osamljena in zapuščena, še bolj nego so bila doslej. Po deželi bodo zmagali itak povsod kandidati S. L. S., in ti se ne bodo menili z notarjem Plantanom in z njegovimi žalostnimi bojevniki. Mislite torej meščani na svoje potrebe in ne dajte se zapeljati ljudem, ki jim je prospeh dolenjskih mest deveta briga in ki letajo le za svojimi fiksnimi idejami!
Volivni imeniki.
Čujemo, da bodo imeniki volivcev razpoloženi za kmečke občine 27. t. m. za mestne občine pa 1. februarja. Naj naši zaupniki na to pazijo, da ne zamude
roka reklamacije!
V mestnem okraju Kranj-Škofja Loka
kandidira »narodno-napredna stranka zopet Cirila Pirca.
Shod liberalnih zaupnikov
sklicuje »narodno - napredna« stranka v Ljubljano, dne 2. februarja.
Nace Mrhar proglašen za naprednega duha.
»Naš list« je proglasil Naccta Mrharja in Rusa za liberalca z vso njuno stranko. Pravi, da takozvana Slovenska gospodarska stranka, ki kandidira Načeta Mrharja, in Slovenska kmetska stranka, ki se baje organizira na Notranjskem, sta samo dva dela »naprednih duhov«, ki »bodisi v mestih, bodisi na deželi pod raznimi praporji. a z istimi ali vsaj bistveno skladnimi težnjami nastopijo prvič v borbo proti kleri-kalizmu, proti reakciji«. Kar delata gospodarska in kmetska stranka, katerih programa sta le integralna dela liberalnega programa, je vse v korist narodno-napred-ni stranki. »Izrazi so lahko različni, a pomen isti. Razna pota vodijo v Rim; glav-no je, da dospcmo tja. V tein smislu pozdravljamo torej kandidaturo mož vseli naprednih praporjev ... V boj proti kle-rikalizmu itd. . . .« Tako je torej Hribar-Oovekarjev list proglasil Načeta Mrharja in Rusa s celo njuno gospodarsko stranko in vse notranjske neodvisne kmete, ki sc bodo porodili te dni, za prave napredne duhove in čistokrvne liberalce. To bodo tajili, da ni res!
Čast, komur čast!
Hvala Bogu, časopisov in časnikarjev pa imamo Slovenci, vseh baz in vseh vrst. Rekord izmed vseh pa je, kakor na odru, tako tudi v časopisju dosegla Govekarjeva kobila »Naš list«, ki jc po smrti »Slovenije« nekako oficielno glasilo Hribarjevega liberalizma. Danes nam došli, z dne 25. februarja datirani »Naš iist« zatrjuje z vso gotovostjo, da bo v četrtek, dne 23. februarja na Štajerskem zmagal Zdolšek, za katerega so se kratkomalo izrekle vse občine, klerikalni »nevedni« Terglav bo pa propadel. Tako ga pa še ni nobeden pihnil, kakor »Naš list«. Nov dokaz, kaj sc sme vse zaupati bravceni liberalnih časopisov. ki morajo tudi to verjeti!
Zakaj je Zdolšek propadel?
Strašno klavrna sta naenkrat postala »Narod« in »Narodni list«. Takoj sta začela filozofirati o vzrokili propada liberalnega kandidata. Seveda, da je liberalna stranka tepena, tega ne priznata, ampak prorokujeta veliko liberalno zmago — prihodnjič. Poraz Zdolškov razlaga »Narod« s tem, da sc liberalci sploh nič brigali nišo za to volitev. Volitve stanejo mnogo denarja, in liberalci so to pot štedili in prihranili svoje zaklade za bodoče volitve Tedaj pa planejo z denarjem v boj iu si vse prisvoje.
Posebno tehten vzrok Zdolšekovega poraza ie pa našel «Narodni list«. On piše:
»Vzrok neuspeha tiči v tem. da jc kandidat narodne stranke Zdolšek n a e n i strani res obolel in tako zamudil mnogo shodov, kjer bi se bil ljudstvu predstavil, n a d r u g i strani pa ni pokazal glede shodov dovolj energije.«
Zdolšek je bil torej na obeli straneh napačen, kakor pečenka, ki je na eni strani osrnojena, na drugi strani pa sirova. Take seveda nihče neče.
Poraz liberalcev na celi črti!
Včerajšnji »Narod« se ob silnem porazu, katerega so zopet doživela njegova prerokovanja pri ravnokar dovršeni dopolnilni volitvi v štajerski deželni zbor tolaži tako-le:
Državnozborski volilni okoliš celjski, v katerem jc preteklo spomlad tako sijajno zmagala »Narodna stranka« s svojim kandidatom Roblekom, tvorita samo sodna okraja Celje in Vransko, ki sta po pretežni večini napredna. Deželnozborski volilni okraj pa je veliko obsežnejši; tvorijo ga poleg svojih okrajev Celje in Vransko še okraji Laško, Šmarje, Konjice in Gornji grad. Vsi ti okraji so po pretežni večini klerikalni, kar se je zlasti pokazalo pri zadnjih državnozborskih volitvah. Zato se ni čuditi, da so pri včerajšnji volitvi ti štirje, po pretežni večini klerikalni okraji popolnoma udušili dva napredna okraja Celje in Vransko.
Tako »Narod«. Tudi ta »Narodova« tolažba je samo — papirna. Na naše brzojavno vprašanje se nam poroča iz Celja: »Terglav ima večino tudi v celjskem in vranskem okraju, ki je Roblekov volilni okraj.« — Blamaža »Narodova« in liberalcev je torej popolna.
AVSTRIJA.
VoIIvna preosnova za češki deželni zbor.
Novoizvoljenemu češkemu deželnemu zboru predloži vlada, kakor poroča >'Kons. Korr.«, takoj predlog o volivni pre-osnovi češkega deželnega zbora. Najbrže se ustanovi četrta kurijo in pomnoži število poslancev od 242 na 300. Virilista postaneta rektorja obeh tehnik. Velepose-stvo razdele v šest skupin. Ustavoverci dobe 21, konservativci pa 33 poslaniških mest. Rešiti se mora tudi vprašanje o dež. poslancih trgovskih zbornic. Ce dobe trg. zbornice dež. poslance, zahtevajo agrarci 15 mandatov za deželni kulturni svet.
Srednješolska enketa.
Sekčni načelnik dr. Juraschek dvomi, da omeji novi srednješolski tip naval na srednje šole. Ustanoviti se morajo zavodi, n. pr. po zgledu ženskih licejev. Gen. major Meixner izjavi, da se mora rešiti vprašanje o enoletnih prostovoljcih v celoti in v zvezi z dveletno vojaško službo. Baron Czedik se toplo zavzema za realne gimnazije. Priporoča, da naj se zviša šolnina. Dvorni svetnik Huetner želi, da naj ostanejo gimnaziji, a da naj se modernizirajo. Ravnatelj Waniek brani gimnazije pred napadi na enketi. Pernerstorfer se zavzema za stare gimnazije. Zeli, da se črta ve-ronauk, kar je pri Pernerstorferju samo-obsebi umevno. Dr. Karol Tumlirz nagla-ša, da se enketa premalo peča s šolskimi razmerami na deželi.
Predsestvo upravnega sodišča.
Po Schonbornovi smrti izpraznjeno predsedniško mesto upravnega sodišča še ne bo takoj zasedeno. Proti Bactiuehemovi kandidaturi delajo na Korberjcvo imenovanje.
Italijanske utrdbe ob Italijanski meji. — Italijansko vohunstvo.
Italijansko obrežje ob Jadranskem morju, osobito pa beneške lagune, so že nekaj časa sem popolnoma pripravljene za vojsko. Utrdbe so preskrbeli z novimi topovi, lagune so zaprte z minami in s torpedi. Izdelani so tudi načrti za napad in obrambo glede na skupno sodelovanje italijanske armade in mornarice. Grade se podmorski čolni za obrambo pristanišč in lagun. Italijani imajo v Avstriji veliko vohunov in so zelo dobro poučeni o vsem, kar se zgodi v naši armadi. »Italia mili-tare e marina« nam to dokazuje. List objavlja dopis iz Avstrije, ki izvaja: »Avstrijskemu generalnemu štabu ni ostalo prikrito, da je italijansko obrežje od Benetk do Brindisija našpikano s težkimi topovi.Zato pa hoče bolj utrditi opirališča avstrijskega brodovja in pa dalmatinsko obrežje. »Vojaške oblasti so premestili v Šibenik, ker niso bile dovolj varne v Zadru.«
OGRSKA. Stranke in poslovnikova izprememba.
Neodvisna, ustavna in ljudska stranka so se izjavile, da glasujejo za poslovniko-vo izpremembo.
Košut in prestolonaslednik.
V	seji neodvisne stranke je poslanec Hofmann opozoril na Ugronov članek v »Magyar Nemzetu«, ki žali prestolonaslednika. Ugron je rekel, da članek nima tendence proti prestolonasledniku, ki ni niti imenovan. Košut pravi, da se prestolonaslednik ne udeležuje strankarskih bojev. Prepričan je, da ko pride čas zato, se pusti prestolonaslednik kronati in priseže na ustavo in bo držal prisego. Ogrski narod mu bo zvest kot svojemu ustavnemu kralju.
Krvava volitev sodnika.
V	občini Kovarcioc so ranili orožniki pri volitvi sodnika več rumunskih volivcev.
Ogrski državni zbor.
V	včerajšnji seji ogrskega državnega zbora so sklenili, da se postavi na dnevni red Nagyjev predlog o poslovnikovi izpre-membi. Nato so dokončali glavno razpravo o vojaških novincih in odobrili neiz-premenjeno vse paragrafe.
DRŽAVNI ZBOR.
Poročila v proračunskem odseku.
Nemški radikalci so nevoljni, ker niso dobile nemške svobodomiselne stranke nobenega poročila o naučnem ministrstvu. Z zadevo se bo pečal nemški odbor deve-torice.
Krščanski socialci in vlada.
Z Dunaja sc poroča, da izjavi današnja »Reichspost«: Krščanski socialci nc mislijo, da pomnože svoja mesta v ministrstvih. Mislijo pa na to, da odpokličejo svoje zaupnike v vladi, ker vlada ne izpolni svojih obljub ob imenovanju kršč. soc. ministrov. Beck mora odpraviti vse.
kar vznevoljuje kršč. socialce. če ne nastane, česar Beck ne želi.
Proračun.
Beck se prične prihodnji teden pogajati z voditelji strank glede na parlamentarno rešitev proračuna.
Gosposka zbornica.
(iosposko-zbornična narodnogospodarska komisija je izvolila za načelnika Karola Habietineka, za namestnika pa profesorja Ernesta Ludviga. Komisija za mladinsko postavodajo je izvolila za načelnika Ignaca pl. Rubra, za namestnika pa grofa Bylandt-Rheidta, načelnik juridične komisije je Ruber. V ponedeljek se po-' svetuje juridična komisija o noveli državljanskega zakona, v sredo pa proračunska komisija o sladkornem davku.
HRVAŠKA. — BAN ODSTOPI?
Sekcijski načelnik za uk in bogočastje Mi\icli je izdal komunike, kjer naznanja, da se bo srednja šola tudi na Hrvaškem v smislu banovega kulturnega programa preosnovala. Bivši podban dr. Nikolič odločno zavrača mnenje, da je prejšnja Pejačevicheva vlada sama bila nekoliko kriva železniške pragmatike. — Saborske volitve so bodo vršile 26., 27. in 28. februarja. — »Srbobran«. glasilo Srbov, združenih s Hrvati v koaliciji, zavrača očitanja banova, da Srbi zasledujejo glede na Bosno protidiuastične težnje. — Državni pravdnik je proti 20 meščanom v Požegi naperil tožbo, ker so uprizorili demonstracijo proti velikemu županu Jankoviču. — »Hrvaška korespondenca« objavlja: Baron Rauch je že pri koncu. Sicer vodi še posle in izvede tudi volitve, a Wekerlc mu išče že naslednika. V poštev pridejo člani neodvisne stranke Nagy, fcm. Tom-čič in Hideghetty. Ogrska vlada je baje zvedela več stvari, ki niso Rauchu v čast.
NEMČIJA.
Za splošno volivno pravico.
Socialni demokrati so predložili državnemu zboru resolucijo, ki naroča kanclerju, da naj se uvede za državni zbor in za deželne zbore splošna, enaka, tajna in direktna volivna pravica za vse državljane ne glede na spol, ki so stari nad 20 let.
Nemški državni zbor.
Konservativec grof Scherin-Lowitz je predlagal, da naj se 1. aprila 1908 zniža sladkorni davek za 10 mark.
RUSIJA.
Novo rusko brodovje.
Oktobristi, kadeti in član skrajne desnice Puriškevič izjavljajo, da bodo nastopili proti vladni predlogi glede na posojilo za zgradbo novega brodovja.
Kadeti
nameravajo preosnovati strankina pravila
tako, da jili potrdi vlada.
Zopet odkrita zaloga orožja in dinainita.
V pokovski okolici so našli v hiši črevljarja Pisareva skladišče orožja in razstreliva. Zakopane so bile bombe, pa-trone in velika množina dinamita. Pisareva so zaprli.
Japonski načrti.
»Novo Vreme« poroča, da hočejo dati Japonci »Moskovski zemljiški kreditni banki« na razpolago 15,000.000 rubljev, da konkurira na Daljniem Vzhodu »Rusko-kitajski banki«.
RUSKO-AMERIŠKA ZVEZA.
Trdi se, da sc ruski diplomati resno pečajo o zvezi med Rusijo in Severno Ameriko. Pogajanja niso več v povojih. Zveza bi imela naperjeno ost proti angleško-ja-ponski zvezi. Ovira zvezo zgolj, ker nima Rusija načrta o vojnem brodovju.
MENELIK GROZI FRANCOZOM.
Abesinski neguš Menclik je rekel francoskemu poslaniku, da goljufa francoska družba, ki gradi železnico iz Djibutija v abesinsko glavno mesto. Vzeti ii hoče dovoljenje za zgradbo železnice. Francoska vlada naj mu pošlje pošteno družbo, čc nc zgradi sam železnico. Menelik jc zelo vznevoljen na Angleže, Francoze in Italijane. Zahteva, da prekličejo svojo pogodbo. ki so jo sklenili 13. decembra 1906.
Dnevne novice.
+ Čudni nasveti. Liberalci morajo vedno imeti svojo kost, da jo glodajo. Zdaj glojejo Gregorčičeve poezije in pesnika A. Medveda, ki prireja njih izdajo za družbo sv. Mohorja. Pišejo pa liberalci kar brez glave. »Naš List« n. pr. piše: »Ako dovolimo, da sc poda le izbirek Gregorčičevih poezij, bodo klerikalni celoti prav iaiiko in smelo trdili, da je bila Mahniče-
va kritika vendarle pravična. Zato moramo braniti vsako vrsto Gregorčičevih poezij in nc sinemo dovoliti, da se izpusti le ena pesem nesmrtnih pesmi našega Simona.« Štirinajst vrstic dalje pa piše: »Pred-smrtnic« ni treba ponatiskovati, ker so itak zelotne.« To jc liberalcem doslednost! Veste kaj, gospod Govekar! Kupite si kokoš. pomočite ji krempeljčke v tinto in pustite jo plesati po papirji; kar vam bo napisala, ne bo tako neumno, kakor je nasvet »Našega Lista«.
-f- Gospodom dopisnikom. Hvaležni smo za točna poročila o volilnem gibanju. Ker nam pa v listu za druge stvari zmanjkuje prostora, prosimo dopisnike, naj, kar se da kratko, sestavljajo svoja poročila.
+ Proftova afera. Govori se, da živi Proftova afera še dalje v svojih posledicah, katerih bridkost mora občutiti profesor dr. llešič, ki za kazen, ker se ie potegnil za pravice slovenstva, ni bil pomaknjen v osmi razred in ui dobil kvinkvenalne do-kladc. To je malenkostna maščevalnost, tembolj neopravičena, ker jc najvišja instanca sama dejansko priznala, da jfe zagovarjal dr. llešič pravično stvar. Gosp. deželni predsednik Sclnvarz si s tem ni pridobil simpatij.
-f Obrambeno društvo jc razposlalo v minulem letu skupno 1306 obvestil o napadih v liberalnem časopisju. Obveščeni so bili z malo izjemami le kranjski člani »Obr. društva«, ker so si Štajerci in Go-ričani ustanovili lastni ,Obrambeni zvezi'. —- Med slovenskimi listi, ki napadajo vse, kar je poštenega in krščanskega, pred-njači seve »Slov. Narod« (645), njemu pa sledita na vseh poljih »Soča« (151) in »Štajarc« (145). »Gorenjec« se je 113krat, »Notranjec pa 67krat obregnil ob poštene ljudi. Popravkov društveni člani niso pošiljali radi ter so doposlane jim informacije porabili raje v drugo svrlio; kljub temu je bilo sprejetih 53 popravkov, od teh pri »Štajercu« 19. »Slov. Narod« 11, »Soči« .S itd. — Članov šteje društvo pričet-kom leta 1908 skupaj 210. Društveni odbor je v več sejah reševal društvene zadeve. Časopisov je bilo naročenih 16.
i- Proč od socialne demokracije! V Mulin na Angleškem so zborovali zastopniki angleškega organiziranega delavstva, ki ima v 271 odsekih 1.420.413 članov. Vsa javnost ie napeto pričakovala, kako resolucijo bo sprejel ta zbor glede socialno-demokraških načel. Zbor angleškega organiziranega delavstva jc sklenil: »Stranka angleških delavcev odklanja z veliko večino predlog, da naj izpremeni svoja pravila v socialno - demokraškem smislu. Mi, britski organizirani dclavci smo nasprotniki Marksovemu nauku, ki zahteva podržavljenje izdelovalnih sredstev in odpravo kapitala.« Tako govori delavstvo najbolj industriahie dežele na svetu! Anic-rikanci in Angleži, kjer je največ in najbolje organiziranega delavstva, nečejo o socialni demokraciji nič slišati! Samo tam, kjer se jc jud polastil kapitala, časopisja in javnega mnenja, tam cvete socialna demokracija, naši ubogi rdečkarji pa si dajo še vtepati v glavo od svojih voditeljev, da jc to napredno in razredno stališče«. Ravnajte sc po neodvisnih angleških delavcih in iznebite so judovske komande!
Gostinčarjev govor o državnih uslužbencih objavlja v svoji drugi letošnji številki list »Der Staatsdiener«. O govoru piše, da se peča z vsemi vprašanji, ki zanimajo državne uslužbence. Govor jc temeljit iu stvaren. Za informacijo poslancem vseli strank o službenem in materialnem položaju državnih uslužbencev vseh kategorij jc Gostinčarjev govor posebne vrednosti. Poslanec Gostiučar, ki jc v zbornici tolmačil naše želje, zasluži, da smo mu hvaležni. Upamo, da njegova izborila izvajanja nc izginejo brez sledu v zbornici, marveč da jo vzpodbudijo, da pomore državnim slugam.
+ Nov vlak Reka—Ljubljana in Trst. Z Dunaja se nam poroča: Nad sto občin in gospodarskih zadrug jc po poslancu dr. Žitniku vložilo prošnje na ravnateljstvo južne železnice, da bi vpeljalo nov osebni vlak, ki bi odhajal iz Ljubljane pred 10. uro dopoldne in prihajal v Trst okolu 2. ure popoldne, oziroma v Reko ob 3. uri, iz Trsta pa odhajal po 2. uri popoldne in prihajal v Ljub Ijano proti 7. uri zvečer. Ravnateljstvo južne železnice sc je odločilo, da se novi vlak med Reko in Trstom skozi St. I'eter vpelje s I. majem tekočega leta, vlak med Ljubljano in Trstom ter nazaj pa gotovo s I. majem I. 1909. Ravnateljstvo bi rado žc letos ustreglo tudi tej želji, pa so sedaj šc tehnične in prometne ovire nepremagljive. Pripomnim še, da sc jc v tem oziru mnogo trudilo postojnsko županstvo. ki jc nabiralo prošnje.
-f »Primorski list.« Vesel pojav opazujemo na Goriškem; to jc naše časopisje. Pred vsem imamo pred očmi »Primorski list«, ki se je v teku lanskega leta vedno
bolj dvigal; z novim letom pa je postal naravnost izboren. Postal je pravi kmečki list, ki pa tudi z gorko besedo zagovarja koristi delavstva. Na Slovenskem smo imeli doslej dva izvrstna kmečka lista: »Domoljuba« in »Slovenskega Gospodarja«; dvojici pa sc je sedaj pridružil še »Primorski list«. Zato »Primorski list«, ki je glasilo »Kmečkih zvez« in »Slovenske krščanskosocialne zveze na Goriškem«, prav toplo priporočamo vsem našim somišljenikom in društvom. Kakor čujemo, se je število naročnikov »Primorskega lista« od novega leta do danes pomnožilo za 300 novih naročnikov. To je gotovo veselo dejstvo, posebno če pomislimo, da je začelo izhajati glasilo takozvane »Kmečke stranke« »Naš Glas«, ki pa je pravzaprav le časnikarska pokveka, ki se ne da niti od daleč primerjati z najboljšim in najbolj razširjenim slovenskim listom na Goriškem — s »Primorskim listom«.
+ Odstopiti namerava ves zagrebški občinski svet, kakor poroča »H. K.« Občinski svetniki so solidarni s podžupanom Mondekarjern, ki se noče banu Rauchu v imenu mesta predstaviti.
-j- Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. V kratkem bodo v Zadru zborovali dalmatinski poslanci, da se posvetujejo o uredbi uradnega jezika. Deželni odbor jc tudi poslal baronu Dečku tozadevno spomenico.
+ Štrajk pomorščakov pri »Dalmaciji« ni bil uprizorjen od hrvaške strani iz političnih vzrokov, temveč se gre tu le za zvišainje plač in starostno zavarovanje moštva. Tako »li. K.« iz Dunaja.
—	Iz Hotederšice. Liberalne oblake, kateri so leno, brez vetra stali nad našo prijazno vasico, so končno le prodrli žarki napredka. Po železni vstrajnosti in požrtvovalnosti našega preč. gosp. župnika Alojzija Jarca, ustanovilo se je za tukajšnje razmere prekoristno slovensko katoliško izobraževalno društvo. V .nedeljo, 20. t. 111. bil je ustanovni shod, na katerem je gosp. župnik ob splošnem zanimanju v poljudnem govoru pojasnil veliki pomen takih društev. Takoj na shodu se je vpisalo lepo število zavednih mož in mlade-ničev, kar zagotavlja društvu siguren obstoj in napredek. Prostor za društvo jo dal brezplačno na razpolago tukajšnji župan gosp. Ivan Petkovšek, za kar mu gre čast in hvala. Le tako naprej, zavedni možje in mladeniči z geslom: V slogi jc moč!
—	Poročil se je pristav južne železnice g. Franc Novljan z gdčno. Ivanko Zalar iz Ribnice.
—	Vabilo na redili občni zbor katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pri D. M. v Polju, v nedeljo dne 26. prosinca 1908., ob pol 4. uri popoldne v »Društvenem domu«. Vspored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Volitev dveh odbornikov in dveh pregledovalcev. 3. Poročilo telovadnega odseka. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Šolske vesti. Za prov. učiteljico na šoli v Sori je imenovana gdčna. Ana Grebene. Namesto obolelega učitelja gosp. Rudolfa Gašperin v Škofji Loki je imenovan za suplenta na šoli v Škofji Loki g. Ljudovik Jakofčič.
Smrtna kosa. Gospa Petrič iz Be-legamalna je umrla v visoki starosti 85 let.
Zaročila se je gdčna. Fani Intihar z Vrhnike z nadučiteljem g. Fegic.
Umrla je v Spodnji Šiški štev. 98 vdova Neža Zorman, stara 70 let.
—	Konjska smrkavost na Kranjskem. Odkar se je po konjih, ki so se rabili pri zgradbi bohinjske železnice, zanesla ljudem in kopitarjem silno nevarna kužna smrkavost, pojavljali so se že med zgradbo omenjene železnice posebno po Goriškem in v Trstu vedno in vedno slučaji te kužne bolezni. Zelo verjetno je. da se je bolezen začela že za časa angleško-bur-ske vojne, ko so kupovale angleške komisije konje za vojno po Rusiji, Galiciji, Ogrski in iste ukrcavale na ladje v Reki, kjer so se konji odbirali in slabi oziroma sumljivi izločevali — ter nadalje prodajali. In tako je najbrže po teh konjih zašla bolezen za časa železniške zgradbe tudi v naše kraje in tu povzročila silno škodo in obilo neprijetnosti. Po uradnih izkazih podajamo v sledečem kratek pregled o tej kugi na Kranjskem, ki posebno tudi kaže nevarne posledice prikrivanja kužnih bolezni. Okuženih je bilo v Škofji Loki 9, v Železnikih 9, v Spodnjih Bitnjah 4, na Ga-štaju 3, na Visokem 3, na Srednji Beli 1. na Praprotnem I. v Spodnji Suši I, v Dvorju 1, torej 32 konj v kranjskem političnem okraju. Dalje je bilo pet slučajev smrkavosti v radovljiškem okraju, in sicer 3 na Rečici in 2 v Zelečah. potem 1 slučaj v Kamniku. I slučaj v Iški vasi. 4 slučaji v Štepanji vasi pri Ljubljani in konečno 1 slučaj v mestu Ljubljana. Vrhu tega so pobili še šest sumljivih konj v kranjskem in dva sumljiva konja v radov-
ljiškem okraju, tako da lahko računrmo 20 tisoč kron škode samo na vrednosti konj, ki se je le v prav neznatni svoti povrnila iz državnih sredstev. Stvar je torej zelo resna, posebno če še priračunimo strašno žrtev mladega človeškega življenja v Škofji Loki, in treba bo velike pozornosti še tudi nadalje pri konjih, osliji in mulah.
—	Slovenski organlsti! Ustanovni občni zbor se vrši v četrtek, dne 13. februarja 1908, v hotelu »Union«. Dnevni red se še natančneje objavi. Že ustanovljeno društvo cerkvenikov sc bode tudi priklopih) našemu novemu društvu. Osnovni odbor deluje na to, da bode ta dan v resnici začetek naše organizacije!
—	Iz Istre. V Zdrenju prično to leto graditi novo župno cerkev, ker je stara že premajhna. Načrte bo izdelal državni arhitekt pri namestništvu v Trstu. — Poštne razmere so v Istri zelo — zanimive! Sela, ki imajo županstvo in župnije, so brez pošte, še brez poštnega sela, tako da dobe poštne stvari na vsake štiri ali celo več dni. Poštno ravnateljstvo sc ne gane, ker se prizadeti kraji tudi ne oglasijo. — Cerkveno pesmarico namerava izdati za istrske Hrvate predelano in pomnoženo škofijski ordinarijat v Trstu. Do zdaj so peli po cerkvah iz pesmarice zložene leta — 1867! Same zastarele pesmi in napeve. Istrska Ciril-Metodova družba ustanovi za Hrvate tekom leta v Sovinjaku in Dra-gaču ljudsko enorazrednico. Načrte je izdelal gospod župnik Červar kot družbin tajnik, v Zdrenju.
Šolska vest. Namesto obolelega šolskega vodje na Bukov ici nad Škof jo Loko, g. Janka Lebana, je imenovana za suplentinjo izprašana učit. kandidatinja gdčna. Ivana Mesec.
—	Novice iz Zagorja ob Savi. Ponesrečil se je v Kisovcu delavec Kreč. Pod-sulo ga je v premogovniku skoraj popolnoma. K sreči so ga še pravočasno rešili, da se ni zadušil. — Naše »Pazniško društvo« je priredilo plesno veselico 19. t. rn. pri g. Ranzingerju v Zagorju. Veselica se je prav dobro obnesla. — Šolska vest. Zagorska učiteljica gospa M. Levstik ima za par mesecev dopust. Poslali so ji za ta čas namestnico. — lnfluenca se je te dneve tudi pri nas začela splošno razširjati. Zelo veliko ljudi je bolnih.
Izobraževalno društvo v Mekinjah priredi dne 26. prosinca t. 1., ob pol 4. uri popoldne veselico s sledečim vsporedom: 1. Sokolska koračnica. 2. Vogrič: »Pomladni cvet«, valček. 3. Hruza: »Kod supea«. valček. 4. Niko Loboda: »Gozd šumi...«, brzopolka, svira tamburaški zbor »Pla-ninka. 5. »Revček Andrejček«, ljudska igra s petjem v 5. dejanjih, poslov. Bedenek. K obilni udeležbi vabi društveni odbor.
—	Opozarjamo cenj. naročnike, da poteka čas za obnovitev naročnine ter da uprava lista po preteku enega tedna ustavi list vsem, ki dotlej ne store s.voje dolžnosti.
Koroške novice.
k Proti občinskim volitvam v Vern-bergu, kjer so zmagali naši, so vložili na^ sprotniki protest.
k Pokopali smo v Celovcu 23. t. m.
bivšega učitelja na tukajšnji deški ljudski šoli, g. Petra Hriberška. Mož je bil slovenskega rodu in je ostal do smrti zvest veri in narodu. N. v m. p.!
k Shod se vrši jutri ob 3. popoldne v Podljubelju pri Kajzru. Govorita dr. Brejc in poslanec Grafenauer.
StojEiske neuke,
š Umrla je dne 22. t. m. v Šmartnem na Paki hčerka postajenačelnika g. Piano po dolgi in mučni bolezni v nežni mladosti v 11. letu. Ranjko Josipino je na njeni zadnji poti spremljala vsa šolska mladina kakor tudi veliko druzega ljudstva. Blagi in vrlo narodni družini Pianovi globoko so-žalje!
š Univerza zaprta radi influence. Ju-
ridična fakulteta v Gradcu je za štiri dni zaprta, ker so trije profesorji oboleli.
Razne stvari.
Pogreznena otoka.
Močan potres je obiskal Gopecbe zaliv. V morje sta se pogreznila otoka Obis-po Delfur in Cay Nuevo. Na otokih je bilo mnogo delavcev, ki so kopali guano. Sodijo, da jc izgubilo življenje najmanj 100 delavcev.
Potres porušil mestno hišo.
Kalabrijo je obiskal močan potres. Mnogo hiš je poškodovanih. V Bianci novi se je porušila mestna hiša.
Mladi roparji.
Štiri dečki neke angleške poboljševal-nice v blackpoolski okolici so dobili prosto popoldne, ker so se lepo obnašali. Po svo-
je so praznovali svoje počitnice.. Vdrli so v neko hišo na samem, kjer sta stanovali dve ženski. Drugo jutro so pa streljali na žensko, ko je šla po mleko. Ko je došel policist, so mu mladi tički zagrozili, da ga ustrele. Tudi streljali so na policijo. Ko so poizkušali vdreti, so streljali na policiste. Mladi roparji so pobegnili, a so jih dohiteli iu prijeli. V sobi, kjer so se ugnjezdili mladi roparji, so dobili ukradene vrvi, revolverje in diete. Dečki roparji, najstarejši 15 let, so izpovedali, da so nameravali dami zvezati, ju oropati iu pobegniti v Ameriko.
Pariška tržnica pogorela.
Iz Pariza prihaja poročilo, da je ondi popolnoma pogorela tržnica. Škode je nad milijon frankov. Več oseb je ranjenih.
Cement za bojne ladje.
V Rimu je predaval v klubu genueš-kih ladijskih inženirjev inženir Lovrenc Dadda o novi iznajdbi, kako bi se železni oklop na oklopnicah nadomestil s cementom. Dadda, ki se je udeležil tudi rusko-japonske vojske, se je skliceval, da so Japonci z velikim uspehom vporabljali v tej vojski cement. Z vporabo cementa sc ne bo povečala niti prostornina niti teža ladij; stale bodo pa mnogo manj, kakor pa pri vporabi Kruppovih plošč. Mornariški minister je odredil, da se napravijo s to iznajdbo poskušnje.
L)ubi]anske novice.
lj Javno predavanje. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer predava v »Slovenski kršč. soc. zvezi« g. Fran Terseglav. Vabimo k obilni udeležbi!
lj Posebni vlak koroških Slovencev v Ljubljano. K Meškovi narodni igri iz koroškega političnega življenja »Na smrt obsojeni«, nameravajo prirediti koroški Slovenci v dveh do treh tednih poseben vlak v Ljubljano.
lj Napad Turkov na Belokrajino. To dobo iz zgodovine Belokrajine bo uprizorila na maskaradi »Ljubljane« velika skupina. Videli bomo prizore iz one dobe, posebno junaško pobratimstvo hrvaških ple-mičev z Belokranjci.
lj Predprodaja »Vožnih listkov« za »Otvoritev Belokranjske železnice«, ki bo dne 2. februarja v veliki dvorani »Uniona« se prične prihodnji ponedeljek v trafiki »Uniona«..
lj Gospa Borštnik Zvonarjeva se je iz Bclgrada vrnila v Ljubljano. Imela je samo dopust in ostane na slovenskem odru, kar bo gotovo razveselilo vse prijatelje slovenske umetnosti. Od gospe Borštnikove, ki je danes počastila naše uredništvo, smo tozadevno informirani, da je bila edinole krivda intendance, da so se o njenem bivanju v Belgradu širile neavtentične vesti zato, ker ni intendanca slovenskega časopisja natančno obvestila, da ima gospa Borštnikova šestdnevni dopust.
lj Dunajski šramel »Goldamsel« svira danes in jutri zvečer v kleti »Uniona«.
lj Društvena godba ljubljanska kon-certuje jutri, v nedeljo ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« ter izvaja sledeče skladbe: 1. Koračnica. 2. Supee: »Pesnik in kmet«, ouvertura. 3. Parma: »Triglavske rože«, valček. 4. Meyerbeer: Velika fantazija iz opere »Hugenoti«. 5. Sabathil: »Kanalčki«, koncertna polka za pikolo. 6. Smetana: Šesterospev iz opere »Prodana nevesta«. 7. Offenbach: »Hoff-manove pripovedke«, fantazija. 8. Zaje« »Večer na Savi«, pesem. 9. Adam: »Ce bi bil kral j«, ouvertura. 10. Kmoch: »Na la-zurno modri Labi«, valček. 11. Niegl: »Slovanske cvetke«, potpouri. 12. Končna koračnica. — Vstopnina prosta.
lj Akademijo prirede ljubljanski bogo-slovci v ponedeljek, dne 27. januarja 1908, v proslavo 15001etnice sv. J. Zlatousta. — Spored: L I. D. Hruza: Sen. Glasbena slika. Tamburaši. 2. S. 1. Chrysostomus — lux ex oriente. Pronuntiabit M. Dimnik. 3.
1.	Haydn: Menuetto iz simfonije D-dur št.
2.	Za harmonij in klavir. A. Bukovič in F. Zabret. 4. Sv. J. Zlatoust v cerkveni in kulturni zgodovini. F. Trdan. 5. I. Quad-flieg: Justus ut palma. Dvoglasen zbor in harmonij. 6. Sv. J. Zlatoust kot ekseget.
A.	Snoj. 7. a) tcv /pujv-2-jv a<i'/.r.i^a. Hym-nus in bon. S. Chrysostomi ad Vesperas (ichos, modus IV. graecus); rhytmo antin-quiori ac harm. red. P. Gaisser (reetor Collegii Graeci—Romae). b) Veličaj duše moja. Cerkvenoslovanski koral v čast M.
B.	in sv. J. Zlatoustu; priredil Fr. Ferjan-čič. 8. Sv. J. Zlatoust kot govornik. A. Bukovič. 9. Ave mundi spes Maria. Stara koralna sekvencija; priredil Fr. Ferjančič. 10. Sv. J. Zlatoust — »Doctor Eucha-ristiae«. T. Klinar. 11. J. Modlmayr: Cerkev Kristusova. Enoglasen zbor, oktet in klavir. — Začetek ob polu 6. uri zvečer.
lj Kočevski knez Karol Auersperg so jc pripeljal v Ljubljano in stanuje v hotelu
»Elefant«. V tem hotelu se je nastanil tudi državni poslanec g. dr. Hočevar.
lj K vlomu v Jebačinovo blagajno se
nam poroča, da ni izključeno, da bi ne bili Wasinskega sotrudniki v kritični noči po-setili Ljubljano. Wasinski sam najbrže ni bil tu, dasi ga hoče mnogo ljudi spoznati. Istotako se je dognalo, da tudi Scharzer ni bil osebno prizadet. Schvvarzer, ki je koncem jeseni pod napačnim imenom stanoval na Dunaju in zelo potratno živel, zapravljal s prostitutkami, denar in se z avtomobili vozil okoli, je bil namreč od 15. do 21. decembra v graški bolnišnici pod imenom Jakob Jakoz. Ta zelo razširjena družba se je pojavila na Dunaju, v Gradcu, Zidanem mostu, Zagrebu, Sarajevu, Morite Carlu in v Trstu, iz česar se da sklepati, da tudi Ljubljane niso izvzelh — Schvvarzerjevi sledovi vodijo poleg Ljubljane na jug, a se izgube v Marseillu in Monte Carlu. Od tam je pisal svojim prijateljem različne karte, a omolknil, ko je bržkone čital o aretaciji svojih tovarišev. Poleg drugih je bil sotrudnik Wasinskega jud bronar Wolf Hiittner, znan tudi pod imenom frizer, majhen, šibek človek, rjavih las in brk in ima zelo debele in ven stoječe ličnice. Ta je, kakor cela družba sploh, povsod dobro živel, a oblečen je bil bolj priprosto, dočim sta bila Wasinski in Schvvarzer zelo elegantna. Vloma nista izključena tudi neki Ivan Sobolevsky in Feliks Miklascevsky, ki sta bila bolj slabo oblečena in sta izvršila nek tak vlom v Krakovu. Ljubljanska policija ima sedaj slike vseh prijetih in pobeglih znanih članov družbe Wasinskega, Adamskega,. Schwarzerja, Izraela Knoblocha, Uscien-skega, Hiittnerja in Kosturja. Sedaj v Trstu prijeti vlomilci Gvidon Ladich, Loren-zutti in neki dozdevni Kuret iz Zadra, za katerega se pa še ne ve, če je to njegovo pravo ime in se zato vrše še poizvedbe, niso v kolikor se da sklepati po obliki vloma in kolikor se je dognalo po intenzivnih poizvedbah tukajšnje policije, prizadeti pri Jebačinovi blagajni. Le-ti so blagajne povsod navrtali s centralnim svedrom, kar se pa v Ljubljani ni zgodilo. Kakor že znano, hoče več oseb spoznati Wasinskega, a našlo se jih je tudi več, ki spoznajo po slikah Uscienskega, Knoblocha in Hiittnerja. Na ta način je seveda le mogoče, da je bil ta ali oni član družbe \Vasinske-ga v Ljubljani prizadet v zvezi z navedenim vlomom. Tozadevne trudapolne poizvedbe pa še niso končane. Splošno pa so sedaj taki vlomi postali nekako moderni in niso posebno težavni pri slabše konstruiranih blagajnicah. Na Dunaju n. pr. se je zgodil v zadnjem času najmanj vsak mesec kak tak vlom. Tako je bilo v neko blagajno vlomljeno v Ottakringu šele 17. t. m., kjer so tatovi odnesli 1300 K denarja. Tudi tam sta bila v več krajih storilca Wasinski in Schwarzer pri omenjenem vlomu pa je policija prijela tri mlade fante v starosti 16 do 18 let. Slabši značaji o takih vlomih čujejo in ko tudi v njih za-koprni srce po ne preveč napornem zaslužku, poizkusijo in »če rata, rata, če ne pa frata«. Le-te vrste vlomilce policija težko izsledi, ker so zelo oprezni. En sam običajno ni nikoli in kadar se posreči dobiti enega, je le vprašanje časa, kedaj pridejo na vrsto tudi njegovi tovariši. To se je pokazalo pri družbi Wasinskega in bo v dogledtiem času tudi zadnji sotrudnik kralja vlomilcev pod ključem.
lj Občni zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur« bo jutri ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, nakar vse gg. člane opozarjamo z vabilom k obili udeležbi.
lj Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 28. januarja 1908., ob 5. popol. v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: O dopisu c. kr. deželne vlade glede prepustitve vrta za vrborejo na pod-turnskem zemljišči za nadaljno dobo dveh let. O dopisu mestnega magistrata glede izboljšanja razsvetljave nekaterih cest. Glede oddaje električnega toka takim odjemalcem, ki rabijo tok iz mestne elektrarne le za reservo. V tajni seji poročili: O županovem dopisu glede določitve cen za razne stavbne parcele na zemljišču prejšnje vojno-erarske posesti ob Dunajski cesti. O prošnji nekega uslužbenca za bolniško podporo. O prošnji nekega policijskega uslužbenca za vračunanje izven mestne službe prebitega časa v službeno dobo. O prošnji Marije Bukovičeve za razširjenje skuharske obrti. O prošnji Frana Zabukovca za prenos, gostilničarske obrti
Karavanski brati v Ljubljani prirede plesno veselico dne I. svečana t. I. v gostilniških prostorih gosp. Fcttra, Flori-janske ulice št. 6. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 40 vin. za osebo.
lj Veliki pustni korzo v Ljubljani. Po mnogih letih bode letos na pustno nedeljo, dne L marca zopet prirejen veliki pustni korzo. Kdo sc ne spominja onih časov, ko so bili še pustni korzi v polnem
cvetu, to je bilo naslada in veselja za staro in mlado. In letošnji pustni korzo bode prirejen z vsem prvotnem sijajem ter se je v to svrlio sestavil mnogoštevilen odbor, katerega naloga je vse predpriprave izvršiti. Da pa bode udeležba tem večja in sijajnejša, se je določil dan na pustno nedeljo.
Ij Lep uspeh domače živinoreje. Pred kratkim kupil je tukajšnji mesar g. K. Čer-ne od posestnika Janeza Adamiča v Ponikvah pri Laščah 12 pitanih prešičev za 2404 K. Živali so bile domače, reje in res izredno dobro dopitanc.
lj Na mestnem drsališču pod Tivoli-jem svirala bode jutri dne 26. t. m. od pol ,]. do pol 5. ure popoldne ljubljanska društvena godba.
Ij Zopet vlom. Danes ponoči je dosedaj še neznan storilec v hotelu pri »Južnem kolodvoru« v Kolodvorskih ulicah št. 43 ubil šipo pri steklenih vratih, ki vodijo na dvorišče, potem vrata, v katerih je znotraj tičal ključ, odklenil in tako prišel v restavracijske prostore. Tat je potem v salonu pri omari, kjer ima gospod Seidl po dnevi denar, skušal vlomiti predal, kar se mu pa ni posrečilo. Drugi predal pa, kjer je mnogo različnega jedilnega orodja, je tat vlomil, a ni ničesar odnesel. Tudi v točajnici, kjer ima natakar denar, je vlomil v omaro, kjer pa istotako ni dobil nobenega denarja. Iz vseh okolnosti je sklepati, da je tat iskal edinole denarja, a je moral oditi brez plena.
lj Plesni venček priredi »Društvo trgovskih in poljedelskih uslužbencev« v soboto, dne 1. svečana 1908, v »Meščanski pivovarni«, Sv. Petra cesta št. 47. Spored: Domača godba na pihala, srečolov. ko-riandoli, šaljiva pošta in ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v., za člane polovica, ena dama prosta. Cisti dobiček je namenjen za obolele člane. Za dobro postrežbo jamči g. Ivan Dahs, gostilničar.
—	K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
lj Mestni policijski urad je izdal poleg že zadnjič navedenih izkazil in dokumentov lani 397 spričeval o lepem vedenji, dočim jih je bilo leta 1906 izdanih 379.
Ij Izgubljene in najdene reči. Kuharica Terezija Štrukljeva je izgubila prost bankovec za 10 K. — Hlapec Franc Cajhen je izgubil srebrno verižico, vredno 20 K.
—	Neka dama je izgubila črn ovratnik iz astrahana, vreden 20 K. — Izgubljeno je pooblastilno pismo.
lj Tatvina. Kupovaleu starih cunj Antonu Belcjanu je bila ukradena predvčerajšnjim iz dvorišča na Dunajski cesti številka 30 dvokolnica, vredna 10 K. Tat je še neznan.
— Zabavne vožnje avstr. Lioyda vide oglas.
lj Tatovi, ki so vlomili pri Jebačinu — aretirani! Tik pred zaključkom lista smo dobili že dolgo časa pričakovano vest, da se je zasebnim detektivom vendarle posrečilo priti na sled tatovom, ki so vlomili pri trg. Jebačinu. Odkritje bo senza-cijonelno. Danes zjutraj smo dobili o tem v naše uredništvo prvo poročilo ter smo poslali poizvedovat o podrobnostih našega poročevalca, ki se je takoj odpeljal. Ob zaključku lista nam naš poročevalec telefonira kraj odkod nas prosi zamol-čati — in nam poroča, da je zasledovanje tatov v najboljšem tiru, a več sedaj še ne more povedati, da se računi onih, ki so prvi prišli na sled, popolnoma ne prekrižajo ter da se zanimivo družbo res prime in pripelje v Ljubljano. Občinstvu bo treba potrpljenja le še par dni. Več se bo poizvedel«) na maskaradi »Ljubljane«, dne 2. februarja.
SOT Ali ste že ponovili naročnino na „Slo venca"? Blagovolite to takoj storiti, da se Vam list redno dopošilja.
Telefonska In brzojavna poročila.
ZA HIŠNE POSESTNIKE.
Dunaj, 25. jan. Včeraj in danes, sta načelnik »Društva hišnih posestnikov v Ljubljani« dr. Vinko Gregorič in načelnik županske zveze Anton Belec oglasila se pri notranjem ministru Korytovskemu in pri ministrskemu predsedniku Becku radi odpisa ali da se za sedaj vsaj odgodi termin odplačila. Zgoraj imenovana gospoda je predstavil ministrom načelnik »Slovenskega kluba« dr. Šusteršič. Vsi ministri so podali dobrohotne izjave in je takorekoč gotovo, da se termin odplačila odgodi,
IMENOVANJE.
Dunaj, 25. januarja. Izvanredni profesor na graški univerzi dr. Karol Štrekelj je imenovan na isti univerzi rednim profesorjem slovenske filologije s posebnim ozirom slovenskega jezika in slovenske literature. Imenovanje velja od I. aprila 1908 dalje. DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA GORIŠKEM.
Gorica, 25. jan. Danes popoldne so se zbrali na povabilo vodstva S. L. S. veleposestniki pristaši S. L. S. iu tudi agrarne stranke, da se posvetujejo o kandidaturah za prihodnji deželni zbor. Na predlog grofa Žige Attemsa so z navdušenjem in soglasno postavili v veleposestvu naslednje kandidate: Franc Zuchiatti, župan in veleposestnik v Medani, Bolko, veleposestnik v Crnicah na Vipavskem in Anton Mozetič, veleposestnik v Solkanu.
BOJ PROTI MATURI.
Dunaj, 25. januarja. V srednješolski enketi so se danes izvršila važna glasovanja. Vprašanje, ako naj se maturo ohrani v sedanji sestavi, je dobilo manjšino, večino tudi ni dobila popolna odprava mature. Sprejet je predlog, naj se maturo bistveno predrugači, oziroma olajša. Naučni minister je izjavil, da bo še za letošnjo maturo v lastnem delokrogu dal tozadevna določila. LJspeh enkete je, da se bo pismena matura odpravila, pri ustni maturi se pa uvedejo olajšanja.
KRŠČANSKI SOCIALCI.
Dunaj, 25. januarja. »Reichspost«, glasilo krščanskih socialcev, piše, da stranka nikakor noče novih vodilnih mest v ministrstvih, odpoklicala bo iz vlade skoro gotovo še sedanje svoje zaupnike, ker Beck še ni izpolnil pogojev, pod katerimi so krščanski socialci vstopili v ministrstvo. Beck naj to izpolni, sicer doživi vihar.
USTRELJEN FRANCOSKI ČASTNIK.
Tanger, 25. januarja. V Rabatu je bil ustreljen neki francoski častnik.
POROČILA V PRORAČUNSKEM
ODSEKU.
Dunaj, 25. januarja. V torek bo v proračunskem odseku že poročal dr. Wittek o dvoru in ministrskem svetu. Nato poroča dr. Žitnik o proračunu finančnega ministrstva.
DR. LUEGERJEVA BOLEZEN.
Dunaj, 25. jan. Dr. Luegcrju je zopet nekoliko bolje. Noč je mirno prespal.
POROKA.
Dunaj, 25. jan. Danes se je vršila poroka najmlajše hčerke predsednika gosposke zbornice kneza VVindischgraetza z grofom Karolom Apponyjem.
PROTI ANARHISTOM NA ŠPANSKEM.
Madrid, 25. jan. Senatu je bil danes predložen načrt zakona, po katerem bo vlada lahko preganjala anarhistiško časopisje, zapirala anarhistiške klube in anarhiste lahko izgnala iz Španske.
KAZEN ZA ONE, KI SKRIVAJO BOMBE.
Odesa, 25. jan. V neki gostilni je policija našla bombo. Novi mestni glavar je odločil, da se bombo ondi razstreli, kjer so jo našli. Gostje so morali iz gostilne, nakar je policija bombo v gostilni razstrelila. Novi mestni glavar je odločil, da bodo odslej vedno razstreljene bombe na tistih mestih, na katerih jih bo našla policija.
ATENTAT NA PODMORSKE ČOLNE.
Pariz, 25. jan. Predvčerajšnjem se je neka mala ladja ponoči približala v tulon-skem arzenalu izdelovalnici podmorskih čolnov. Komaj je straža preprečila, da se ni izvršil atentat.
NAS1.
Rim, 25. jan. Pri včerajšnji razpravi je priča Basilc izpovedal, da si je Nasi v delavnici ministrstva naročil n. pr. celo kuhinjske nože za svojo ženo na račun ministrstva. Uradnik naučnega ministrstva Corradini ceni škodo, ki jo je Nasi na ta način prizadel državni blagajni zgolj pod naslovom »Za vezavo knjig«, na 15 tisoč lir. Nasi jc, ko je demisioniral, iz mi nistrstva odnesel več stvari.
ABESINIJA.
Rim, 25. jan. Minister za zunanje zadeve je dobil brzojav od italijanskega poslanika prj Mencliku, ki javlja, da je bil v bitki pri Lughu ubit tudi italijanski stotnik Molinari.
VIHAR V NEW YORKU.
New York, 25. januarja. Včeraj jc tu divjal tako silen vihar, da je nanosil na ceste devet palcev visoko snega. Ves promet jc obtičal. En mož je na cesti zmrznil
Kapljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Govorniki! Predavatelji! Na vsakem shodu se spominjajte ,.Slovenca" in ga priporočajte. Nadelo za časopisje!
ŽITNE CENE. Budimpešta 25. januarja.
Pšenica za april.......12 66
Pšenica za oktober......10 76
Rž za april.........10 85
Koruza za maj........7 05
Oves za april . . .....8 23
Efektiv: brez prometa.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 806 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
24
26
Caa op»-lOTanja
9. *vei.
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra r mm
749 7
48'fi 46 8
Tompe-ratura
Celziju
- 29
-8-2 -0 8
VetreTi
sl. szah.
si. jvzh. sl. jug.
Nobe
11
jasno
megla jasno
0-0
Srednja včerajšnja temp. —u'8°, norm — 2 1»
Zahvala«
Ginjeni po premnogih dokazih sočutja ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega sina, oz. brata
Gustava Pucher
se srčno zakvaljujemo, v prvi vrsti č. g. kaplanu za premnogi trud in tolažbo med boleznijo, slav. učiteljstvu mešč. in ljudske šole, kakor tudi darovalcem vencev in pevcem, in sploh vsem, ki so spremili dragega k zadnjemu počitku.
Žalujoči ostali
Šentpeterska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se zahvaljuje tem potom vsem udeležnikom pogreba njene prezaslužne predsednice gospe
Marije Trček
poroj. Novak.
Posebno toplo se zahvali gg. zastopnikom glavnega vodstva, gg. odbor-nicam in odbornikom šenklavško-frančiškanskeintrnovsko-šentjakobske podružnice, gg. odbornikom šent-peterske podružnice, sl. pevsk. društvu »Ljubljanski Zvon" za ginljivo petje, ter vsem, ki so spremili drago ranjico k zadnjemu počitku.	220
Sveta maša zadušnica darovala se bode v pondeljek dne 27. t. m. ob 8. uri v cerkvi sv. Petra, h kateri uljudno vabi odbor.
V Ljubljani, 25. prosinca 1908.
Potrtega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuž-no vest, da je gospa
Uršula Olivotti
roj. Cuznar
danes ob 91/«. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v 51. letu svoje starosti mirno v Oospodu zaspala.
Pogreb drage ranjce bode v nedeljo, dne 26 januarja ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti na Rečici št. 68 na pokopališče na Bledu.	217 (t-t)
Sv. maše posmrtnice se bodo darovale v župnijski cerkvi na Bledu.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in spomin.
Rečica pri Bledu, dne 24. jan. 1908.
Jožef Olivotti
Na hrano in stanovanje
se sprejme tako] gospod proti primerni plači. Kje pove upravništvo „Slovenca".	197 2-7
Krojaškega ' 1
pomočnika
sprejme Josip Pavlin v Novemmestu
Prodasta se
Z hI
vKomnlhu.
Prva obstoji iz dveh lepih stanovanj, ima veliko dvorišče in nekaj gospodarskega po-slopia ter je vse v najboljšem stanu, primerna za kako obrt ali trgovino. Druga obstoji iz enega večjega stanovanja, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta in vrta za zelenjavo, primerno za kakega penzijonista. Prodasta se obe hiši skupno ali pa tudi vsaka posebej, pod zelo ugodnimi pogoji. Natančneje se poizve pri Antonu Svetic-u v Kamniku št. 88. 195 3—1
Izvrstno dolenjsko
belo Meče vino
iz lastnih vinogradov se dobi pri 199 1-1	J PffJlfep
v Leskovcu pri Krškem.
Jjclelovatelja kirurgičnih instrumentov
204 (1)
fjr. Jilav^a,
Ljubljana
ateljs 30 ortoped, aparate in bandaje. Priporočata svojo velijo zalego obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bi-Žejev, irigatorjev, aparatov za inhala-cije s P^o in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, k'Ine pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samo-klistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvanični poniklovalni Zavod z motornim obratom. Popravila Se izvršujejo tečno in ceno.
PFBFF-
oun
zaloga
se nahaja od 1 .jan. 1908
I jubljana, Šelenburgove al. 3.
Velespoštovanjem
132 3-t	F, TSCHINKEL.
Gospodična
Išče stanovanje s hrano proti primernemu plačilu. Če mogoče, najraje kje na škofovih parcelah, ali pa vsaj _v bližini kje. Ponudbe na upravništvo tega lista.	219
Mlad mož,
ki je absolviral kmetijsko šolo vešč tudi v vrtnariji išče primerne službe. Ponudbe »A. J.« na upravništvo Slovenca 221 2-1

Nadučitclj,
. -	27 let star, Seli se po tem potu spoznati 3 go-
V	sBodiino, ali mlado vaovico brej dccc. Pisma se
Jjj	prosijo, ako je mogoče, j- fotografijo. Naslov
j^-	pove uprava lista. 218 4—t
razpisuje za tekoče leto 1903
podpore Iz dr. Loschner - Maderleoe ustanove.
Pravico do njih imajo v smislu ustanovnega pisma edino vdove in sirote zdravnikov, ki so bili do smrti člani društva Z uradnim ubožnim spričevalom opremljene prošnje se imajo vposlati
do 10. februarja 1908
odboru društva.
Ljubljana, dne 23. januarja 1908.
Dr. Fr. Derganc,
t. č. tajnik.
Dr. V. Gregorič,
t. č. predsednik.
205 (1 -1)
i.K4\er
\ S\cVVW«
Št. 25/D. O. Praes.	Line, 16. jan. 1908
Gospodu
Ivanu Jax-u
tovarna za šivalne stroje
Line.
Tem potom se potrjuje, da se pri desetih komadih „Adler"jevih"pisalnih strojev, ki ste jih Vi dobavili za deželne urade v Lincu in so deloma v rabi že od januarja 1902, ni pokazala nobena večja napaka, akoravno so ti pisalni stroji deloma zelo velikokrat v rabi.
Ti šivalni stroji imajo zbok svoje enostavne konstrukcije in solidne izvršbe ter zato, ker se pokaže takoj razločna pisava, prednost pred drugimi konstrukcijami in se lahko najtopleje priporočajo.
Predsedstvo dež. odbora nadvojvojvodine Avstrijske nad Anižo
,08 2_,	Za deželnega glavarja : Gagern s. r.

regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
lastnem zadružnem domu y Ljubljflfll
na Dunajski cesti štev. 18
%m
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa ... K 50,486.935*14 upravnega premuženja............K 11 325.728*62
obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vloZnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1900 ... K 11,060.929"20.
Posojuje na zemljišča po 5 ■/« % * I '/2% na amortizacijo ali pa po 5 >/<°/o brez amortizacije; na menice po 6 "/0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga (JRADME URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.	201

Panorama international
206 Pod Trančo 2. i_j
Razstavljeno od nedelje 26. jan. do vštev. sobote 1. febr. 1908:
NOVI JORK
Dobro ohranjen
SDS" polilo 11 ^
se proda; kje pove upravništvo Slovenca. 209
Dober zaslužek
Zanesljiv potovalec za šivalne stroje se takoj sprejme pri tvrdki Jax, Ljubljana Dunaj-ska cesta.	207
Pekarija
s prodajalno in stanovanjem
se da v najem.
Vprašanja na g. Frana Bizja ka c. kr. paz nika v Idriji. 198 6-1
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. I
pod »Narodne kavarni". 1 Električni razsvetljava.
Gospodično,
ki je dovršila osemrazredno šolo in 2 razreda višje dek-iške šole, želi vstopiti v pisarno ali prodajalno. Bila je nekal časa že v prodajalni. Naslov pove upravništvo »Slovenca".	i86 3-2
Razstavljeno od 25. jan. do vštev. 1. ftbr.i
Finsko
dežela IOOO jezer.
Helsingforsi
203 3-1
Stenografa
za slovenski in nemški jezik najrajši strojepisca, sprejme takoj ali čimpreje
Dr. J. Brejc, odvetnik v Celovcu.
i
:

' " m ' *1 * — »''■«,■« » ■ • i**, ~ ii*--|i - f*n — ii • ij->-i_i r j" u i ij "im^i ru" ■.

Znfttmne uožnle flustr. Lloytta Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje II. od 26. februarja do 24. marca
:Južna Italija, Tunis, Riviera
preko Sirakuz, Tuniza, PhiUppeville, Ajaccio, Villefranche, Neapolja, Palerma, Mesine,.
itd. Cena za vožnjo po morju s hrano od 600 K naprej.
Potovanje III. od 4. do 21. aprila:
Velika noč na morju
191 5-1

■;
v Južno Italijo, Tunis, Tripolis preko Mesine, Palerma, Tunisa, Grigentl, TripoUsa, Malte, Sirakuz in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 450 K višje.
Potovanje IV. od 26. aprila do 26. maja
Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Alžira, Malage, Gibraltarja, Kadiksa, Madeire (Funchal) (Tenerife) >StaCruz) Las Palmas, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avs'rij. Lloyda na Dunaju I.. Karntner-ring 6, pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in v vseh potovalnih pisarnah.

' i "V	, 'i . ■ i ^	ii

Pozlatarsivo in podobarstvo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko
= Gotzl ml. (S Lebar =
ustanovila kiparsko (podobarsko) in pozlatarsko obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. 1.
Prvi družnik Dragotin Gotzl je poznat osobito po Kranjskem glede pozlačevanja oltarjev in drugih cerkvenih del ter je posloval v tej stroki preko 16 let pri svojem bratu Aleksandru Gdtzlu ter je izvežban posebno v novostih in polihromiji.
Drugi družnik Slavoj Lebar pa je že nad 15 let rezbar in kipar ter ima strokovno šolsko naobrazbo.
Priporočava se torej za vsa ta strokovna dela ter pošiljava razne načrte brezplačno na vpogled. — Izvrševala bodeva vsako izročeno delo vestno, umetniško, reelno in po zmernih cenah.
Priznalna pisma so vedno na razpolago.
V zalogi bodo vedno razna razpela in okvirji za cerkvene in druge podobe.	ig2
Z odličnim spoštovanjem
Gotzl ml. & Lebar
pozlatarsivo in podobarstvo.
Podružnica s w Spljetus, 8
Delniftka glavnica
si i K 2,Q00J0Q, i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
411 0|
______________. ______.	|2 |o obrestim.
Vloge na tekoči raiun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
fcsr* 5 10.
Rentni davek od vlog na knjižice plača banka sama.
PodPMŽiftllB^
3 V CelCJVfDRJI«, 9
s Rezervni fond s ; i i 8T 900.000. s s »
Idrijske novice.
i Zadnji »Naprej« piše: »Dober kšeft. V »Slovencu« poroča idrijski dekan, da je bilo zanj leto 1907 dobro. Rodilo se je 166 otrok (166 krstov je bilo!), umrlo 149 (to sc pravi zopet 149 pogrebov) in poročenih pa 36 parov. Sutnma summarum bi to zneslo okrog 3500 kron. Zraven pa še maše itd. Ni čuda, da se je dekan na vse pretege potrudil, da je bil izvoljen v cenil-no komisijo za dohodninski davek. Že ve, zakaj.« Kristan misli, da čim večje buda-losti bode v svojem listu napisal, tem bolj mu bodo verjeli. Od krsta se plača dekanu 10 kron, od vsacega pogreba zopet toliko in 10 kron velja vsaka poroka, pa znaša vse 3500 kron. Pripomnimo, da se je že enkrat na to polje podala »Jednakoprav-nost«, ki je tudi izračuniia, da se pri pogrebih dobi le od zvonenja 20.000 v nekaj letih. Odgovorilo se je z dobesednim prepisom iz računske knjige pri pogrebih. Ko se je nekaj imen navedlo in se videlo, kako malo je kateri plačal za vse stroške, ali pa še celo dolžan ostal, se je prosilo, naj se o tem ne piše več, ker so tako vsi prepričani, da se je liberalni listič debelo zlagal. Morda bode tudi sedaj kak sodrug spoznal, kako ga hoče Kristan potegniti, saj je bil že za botra pri krstu, je imel mrliča v hiši, ali se je poročil. Da bode lažje spoznanje, naj še mi ob kratkem pojasnimo. — Krščujejo v Idriji gospodje kaplani. Ker imajo na leto le 350 gld. plače, so jim pri krstu botri naklonili kako nagrado, ali pa tudi ne. Nikoli se ni kaj tirjalo. 1'rosto-voljno je dal kateri darilo po opravljenem krstu, ako ga pa ni dal. so ostali ravno tako prijatelji, kakor so bili prej. Če bi bil slučajno dekan krščeval in sc mu je kaj podelilo, je on to takoj v polnem znesku izročil gg. kapelanoina. — Pri pogrebih je revnim vse brezplačno. Tudi v hišo gre duhoven po mrliča in ga spremi na pokopališče, ne da bi se mu le en vinar plačal. Hoče pa kdo parado, tedaj se mu zaračuna natanko po potavi iz 1. 1816 in vsak-teri dobi spisan natančen račun vseh pogrebnih stroškov. Toda ta znesek je dekanu vn jegovo plačo zaračunjen, enako tudi pristojbine za poroke in oklice. Po 61etnein povprečnem znesku znaša vsa štolnina 96 gld. na leto, ker jc plača idrijskemu župniku in dekanu določena na 800 gld. in se mu štolnina v plačo všteje, torej od postavnih 800 gld. odbije, je razvidno, da pogrebi in poroke niso kaka »svojščina«, kot si jo v Idriji preskrbi rudar po opravljenem »šihtu«, in kak pri-boljšek ali nameček knjegovi plači, ampak le dopolnilo njegove stalne plače. Ko bi celo leto ne bilo iobenega pogreba za dekana, poroke ali oklica, bi on lahko zahteval od verskega zaklada dopolnilo 96 gld., kateri mu manjkajo k njegovim stalnim 800 gld. Razvidno je iz tega, da se dekan ni nič potrudil za izvolitev v cenilno komisijo radi svoje osebe. Tudi takrat, ko so sedeli najbolj zagrizeni liberalci v ce-nilni komisiji, mu niso prištevali štolnine k posebnim dohodom. Saj c .kr. okrajno glavarstvo natanko ve, koliko se mu radi štolnine na stalnih dohodkih odbije in v čem obstoji vsa dekanova plača.
i Zakaj Kristan to piše? Radi svoje velike plače mora malo razvneti sodruge nad drugimi, ki imajo po njegovi trditvi še več, kot 011. Pred par leti je on pribe-račil v Idrijo. Sodrug 11111 je dajal začetkoma hrano in stanovanje zastonj, potem so ga nastavili z malo plačo pri konsumu. Ko je spodrinil svojega tekmeca I^inaldo, je pa zahteval vedno višjo plačo. Kazal je pisma, da ga vabijo drugam in mu ponujajo veliko plačo. On pa sicer se za delavce rad žrtvuje in ostane v Idriji, ako se mu poboljša. I11 leto za leto so mu zviševali. Decembra meseca je dosegel, da so mu prisodili 200 K na mesec, vsaj tako se zatrjuje. Gladko pa že ni več šlo. Nekaterim se je začelo jasniti, rekli so, naj kar gre! A počil je glas. med rudarji: Kristan je taka glava, da ga hočejo v ministrstvu imeti, obdržimo ga rajši mi. kakor da bi ga Diinajčanom privoščili. I11 večina je bila iz zavisti do ministra za povišanje plače. A on je poskrbel tudi »svojej« za pogačo v novem letu. seve ne na svoje stroške, temveč čipkarice same naj jo spe-čejo. Pretečeni mesec so ji zvišali plačo za 20 kron na mesec, ker ima pri čipkarski zadrugi čedalje več dela. Na javnem shodu se je pa Kristan preveč izdal, ker je z br-zojavom potrdil, da je vso čipkarsko zalogo oddal centralnemu tečaju na Dunaj, in dekan je pojasnil, da se tudi za naprej od tam dobili naročila za 10,000 kron. — Lahko bi se sedaj komu oči odprle, češ, saj nima »ona« sedaj nobenih skrbi ne za zalogo, kam jo bode oddala, ne za novo delo, kje bode trgovce za nJega iskala. Vse torej pošlje na Dunaj, kakor naša -strokovna čipkarsku šola. In učiteljice
oskrbujejo vse to zastonj čipkaricam po mestu, kakor tudi onim v okolici. Pa čemu dajemo še plačo in celo zvišujemo jo takrat, ko se delo znatno olajša, ali skoraj preneha? Kaj imamo toliko preveč denarja? — Zato je treba sedaj pisati, koliko dohodkov imajo duhovniki, osobito še dekan, kako malo pa Kristan in »njegova«. Kakega kalina bo že vjel na limanice, mlajši rudarji že tako prisegajo na vse, kar Kristan govori ali piše. Naj bode na kakem shodu o tem razgovor, zadušili bodo nezadovoljneže mlajši, ker imajo krepkeja grla, on pa ona bosta pa le vlekla 300 kron na mesec in se sodrugom v pest smejala.
i 51 čipkaric soc. dem. zadruge je izstopilo, oziroma izgubilo članstvo. One že pol leta niso oddale nikakoršnih čipkarskih izdelkov zadrugi, tako poroča sam »Naprej«. To je sililo zoprno Kristanu in »njegovi«. Pisali so prej, kako uspešno deluje zadruga, koliko rezervnega zaklada se nabira, kako ugledno in ugodno stanje zavzemajo njih čipkarice. Sedaj pa kar naenkrat tak odpad! Najbrž so spoznale, kje se jih izkorišča, kje pa solidno za nje skrbi. Premajhna se jim je zdela ona nagrada, katero jim Kristan dovoljuje s tem, da se mu stafaža dela na raznih shodih. Poleg tega naj bi pa one te zabave tako drago plačevale, da bi zviševale od leta do leta nagrado oskrbnici zadruge, naj ima kaj dela ali pa ne.
i 10.000 kron se je rudarjem vsled novega izboljšanja za december več izplačalo, kakor prejšnje leto. Ker ima december največ praznikov se razvidi, da bode priboljšek na leto znašal okolu 130.000 K, ker mora rudnik založiti provizijo v bra-tovsko skladnico radi novega normala 80.000 kron, bode rudnik oziroma erar imel nad 200.000 manj dobička. Radi tega bode
i Uboga naša občina, ako se realka nc podržavi. Ze letos se je moralo vzeti na posodo okrog 40.000 kron kljub visokim dokladam, da je mogla plačati vse stroške za realko. Ker od čistega dobička pri rudniku plačuje erar občinske doklade, bode drugo leto še večja zadrega v mestni hiši, ker bode kakih 30.000 manj plačanega davka. Naj gre tako naprej, bomo težko iskali upnika, ki bi nam še posodil, da ne pridemo v konkurz.
i »Slovenski Narod« in »Naprej« napadata našega poslanca Arkota, ker je imel shod, na katerem je poročal o svojem delovanju. Ne odgovarjali bi iie enemu ne drugemu, kajti za nazore »Slovenskega Naroda« se dandanes širša javnost presneto malo briga, slavni »Naprej« je pa tako razširjen list, da od Godoviča dalje ne dela nadlege ne pošti ne prebivalcem. Vendar pa se nam zdi primerno zaradi ljudi satnih, zavrniti nesramne napade. Če je imel dekan Arko svoj shod, je to storil zato, ker je imel kaj pokazati; in če bi ne bil ničesar druzega storil, kakor da je s svojo stranko dosegel podržavljenje realke, je že storil toliko, da mu mora biti vsak Idrijčan hvaležen, najbolj pa liberalno-de-mokraška stranka, kateri je s tem odvalil veliko breme, katerega si je bila navalila s svojim uzorno - nerodnim gospodarstvom. Povejte, kaj so za Idrijo storili vaši Majroni in Ferjančiči; da živi tukaj nadsvetnik Čermak, bi lahko marsikaj povedal . Ljudje, ki so pricapljali v Idrijo, da se od nje pridno maste, ne morejo očitati brezdelnosti poslancu, ki je imel že a pri-ori težko stališče, kajti iz golega strankinega nasprotstva so »zastopniki« naše Idrije hodili okoli Hribarja in drugih, dasi so vedeli, da liberalna stranka v tem oziru ničesar ne zmore. S tem so izvestni ljudje Idriji le škodovali, ker pri takem postopanju zgube tudi tisti poslanci veselja do dela, ki kaj pomagati morejo, in v tem oziru je bila S. L. S., ki je kljub nasprotovanju idrijskih liberalcev storila za Idrijo toliko, kolikor liberalci nikdar niso in nikdar ne bodo, ker so njihovo delo le fraze in samoljubje. Najbolj smo se smejali v »SI. Nar.« besedi »ravnatelj« Kristan. Kdor Idrijo ne pozna, bi mislil, da je to najmanj kak rudniški ravnatelj z veliko odgovornostjo in visoko plačo, v resnici je pa od detnokraške milosti živeči vodja konsumnega društva, ki imponira pač tistim babam, ki po shodih poštenim ljudem na obleko pljujejo, razsodnemu človeku se pa milo stori, če vidi, kako so ljudje vsled vednega hujskanja podivjani, da takega stara Idrija še nikdar ni videla. Ker vedo, da se izven Idrije nihče zanje ne zmeni, pa love »uspehe« od naše stranke; Kova-čič še danes ni mogel plačati tisočaka, in kakor v tem oziru, tako so delali tudi na shodu poslanca Arkota, kajti vse uspehe so proglasili kot svojo pridobitev, z druge strani so ga pa zavrnili, da se »baha«, ker mu niso tnogli brezdelnosti dokazati. Radovedni smo, kak program razvijeta vaš Gangl in Kokelj; par visoko donečih fraz, drugega nič, kajti kdor nima za seboj šte-
vilnega kluba, ne more doseči ničesar in če so mu razmere in potrebe kakega kraja še bolj znane, kakor so zgoraj imenovanima. Povemo pa vam, da kakor ste s svojim liberalizmom pogoreli v državnem zboru, tako se vam zgodi v deželnem zboru in slednjič tudi pri občini. Saj mora vendar naposled spoznati največji krat-kovidnež, da stranka, ki doma tako uzorno gospodari, kakor dela pri nas liberalno-demokraška, tudi drugod bolje delati ne zna. Zato je dolžnost vsakega pravega Idriičana, da se upre nakanam gotovih ljudi, ki se silijo v ospredje le iz samoljubja, za koristi mesta jim je pa toliko, kakor za lanski sneg. Poslanec, ki jc pod težkimi pogoji pokazal dobro voljo, in ki med ljudstvom živeč tudi njegove potrebe pozna, bo tudi ložje izvršil nalogo, ki si jo je postavil, kakor pa človek, ki na novo stopa na pozorišče osamljen, neizkušen, brez zanesljivega kluba v ozadju. Mesto, da si liberalno - demokraška stranka prisvaja uspehe tujega dela, naj rajši pošlje depu-tacijo k ministrstvu, da razloži zadevo s špehom, naj skrbi, da se kmalu plačajo dolgovi in vodijo uradni zapisniki točno tako, kakor zahteva vsako pravilno ura-dovanje. Ljudje, ki so nam s svojo nerodnostjo nakopali dolgove, odpravili gledišče, naščuvali rudniško godbo, da se je razšla, odpravili žito in podivjali ljudstvo, naj pometajo pred svojim pragom, našega poslanca pa naj puste pri miru, ker 11111 je bilo resno za stvar, ne pa za fraze in lastno korist, kakor se godi drugod. Idrija pa pokaži ob volitvah s svojim nastopom svoje mnenje tako, kakor je storila 14. junija lanskega leta, ko jo je pred obličjem javnih oblasti liberalno - demokraška četa zasramovala.
.ljudska volja"
(Dopis iz ribniške doline.)
Vi, ki ste obiskali cirkus Barnuin, ste videli dedca, ki se je z medvedom metal, drugi je vo^il otroka v vozičku, in še marsikaj lepega in zanimivega ste videli, toda tega, kar se bo kazalo v nedeljo, dne 26. t. 111. popoldne v Ribnici, v dvorani gostoljubne Cenetove hiše, tega — pri moji kokoši — tega pa gotovo niste slišali. Poslušajte torej! Volitve so pred durmi in veseli predpust je tu. In zato nam bo »Slovenska gospodarska stranka« našega okraja pripravila brezplačno zabavo, h kateri so povabljeni vsi volivci kočevskega okraja; kazala se bo »Ljudska volja«. Ali ste jo že kdaj videli? Ne? l^rositn vstopite! Oglejmo si najprej častito družbo pod odrom. Tržani se v obče radi zabavajo in zato se jih je nabralo vse polno. Gg. učitelji in uradniki so prišli polnoštevilno, nekaj obrtnikov, par hišnih posestnikov. g. brivec, nekaj gosposkih kmetov iz okolice, gostje iz Sodražice iu Velikih Lašč, Travničani, na vsak način torej »izbrano ljudstvo«, tembolj ker je precej dam in vsi lovci iz ribniške doline. Sedimo še mi k njim! Drži se nas sicer duh po hlevu in navadnem tobaku, pa to »izbrano ljudstvo« bo z ljudstvom že potrpelo vsaj danes. Sedaj pa poglejmo na oder. Vidite, tam so naš župan g. dr. Schiffrer, imejitelj tega cirkusa. Poleg njih se širokoperi ne-doietni dr. Lavrenčič (o kolika škoda!), »treznomisleč in nesebičen inteligent« kolikor ga je. Dalje je še nekaj manj znanih obrazov, a tam bolj v ozadju sedi skromno kakor se ob tako svečanem trenotku in po prijetno-neljubih dogodbicah polpreteklega časa spodobi, gospod župan Nace Mr-liar. I11 ker »ljudska volja« hoče, bo mož tudi govoril in sedaj se zato pripravlja. A poleg njega se pa košati in razteguje veliko bolj mogočno, veliko bolj preširno, naš stari znanec iz Loškega potoka, nedo-sežni govornik gospod Ivan Rus, ali kakor se pravi, prava »ljudska volja«. Ta »ljudska volja« se že dolgo časa ponuja po okraju in — g. predsednik zvonijo — sedaj bo »ljudska volja« govorila. Poslušaj-mo! Ali ga slišite? Ali ste že čuli sploh kdaj tako pesem? Nebeško lepo je to! Ali ga slišite kako lepo govori o veri in spoštljivo o duhovnikih? Pred štirimi leti je Ivan Rus govoril na shodu pri Arkotu. O, pa to ni bi! I^us, današnja »ljudska volja«, to je bil vse drugi ptič, ki je drugače pel. Kako lepo govori o narodnosti, detnokra-tizmu, naprednosti (obrišimo si solze!) in in sedaj, — o groza, oči se mu bliskajo svetega ognja! — govori o ljudskih sleparjih v klerikalnem In liberalnem taboru. Glas se mu trese vsled razburjenja, ko biča korupcijo in oznanja sveti boj proti izkoriščevanju. Ali vidite kako »ljudstvo« kima in pritrjuje? In to »ljudstvo« bi kimalo in še bolj ploskalo, ko bi jim očital: vi ste osli! Sedaj se jc oddahnil. In sedaj? O! Ali čujemo prav? Živijo! Jakliča ima! Udri! Le po lopovu! Mar menite, da je to pošten človek? To je slepar! Lenuh! Nje-
mu je samo za dijete. Dijete zapravlja. (Višnikar kima.) Narod izdaja! Slavohlep-než in koristolovec je! (Ljudstvo ploska.) »Ljudski volji« pa ni za dijete! Njega sama gola sebičnost tira v javno življenje. O koliko dobrega je storil v Loškem potoku! Mar mislite, da trguje zaradi koristi in dobička? Ne! Osli! Iz samega usmiljenja kupuje od Potočanov travnike. Za zaslužek ne mara! Dobiček sploh odklanja! Zato pa naj pokaže »zbrano ljudstvo« pravo »ljudsko voljo« in izbere njega za kandidata. Ko je končal, so bile viharne ovacije in predsednik 11111 je častital. Sedaj se pa vzdigne drug mož v požrtvovalnem delu za narodov blagor in narodov ugled osiveli rodoljub g. Nace Mrliar. Kakor mu je pristajal pred leti naslov »lepi« Nace, tako bi 11111 smeli sedaj reči »častitljivi« Nace. Le poslušajte ga, kako skromno pripoveduje, koliko bi 011 že lahko storil za ljudstvo, za narod, katerega tako ljubi. Le glejte, kako je ljudstvo ginjeno. G. notarju se iskre oči v solzah, damam se dvigajo prsi, res svečani trenotki so to! Govori tudi o značaju in značajnosti. Bil je Vedno značajen, kakor je družba, kateri se ima čast predstavljati. Kaj vse obeta! Kratko povedano: po Bistrici se bo pretakalo vino in mleko, lesnike bodo rodile fige in pomaranče. Da! Njega pa Rusa bomo volili! Predstave pa še ni konec! Gospod dr. Lavrenčič vstaja, ki je ravno za dva dni premlad, da ni kandidat. Jaz imam dovolj! Dovolj sem navdušen! Kadar se dr. Lavrenčič začne predstavljati pobožno s Sv. pismom v roki, kakor se je v Loškem potoku, postane človeku kar slabo. Bežimo, saj itak vemo kaj bo. »Ljudska volja« bo izbrala Rusa in Mrharja za kandidate popolnoma prosto, ne tako kakor se je na zaupnem shodu »Kmečke zveze«, koder so izvoljeni zaupniki tajno po listkih glasovali o kandidaturah. Tako bo v nedeljo »zbrano ljudstvo prosto brez vsakega nasilja od kake tuje strani, ona dva moža, v katerih vidi po njili dosedanjem delovanju in po njih prepričanju vse one zmožnosti in prednosti, ki naj jih napravlja zmožne zastopati uspešno in pogumno (!) koristi svojega stanu, koristi slovenskega kmeta,« postavila za kandidate. »Igrava ljudska volja« bo prišla do veljave! »Nov duh« bo zavel v bodoči zbornici. Ali nismo srečni mi kmetje ribniške doline, ki smo lahko »resni in zavedni« možje, ako volimo Načeta in Rusa, a sicer smo pa le »zapeljana in zaslepljena ljudska masa!« Da bi bili mi šele potem »zavedni in resni«, ko bi volili Načeta in Rusa! Tako »zavedni in resni« pa nočemo biti: »Ljudska volja« naj postavlja v nedeljo kandidate pri Ce-netu, na dan volitve bodo pa odločile naše glasovnice!
Političen pogreb na Urtinlkl_
Ne bi pisali o tem, da ni stvar tako vrlozanimiva in podučna. Kar Vrhnika stoji, se še ni doigrala taka igra v javnem življenju, kakor se je doigrala ravno pretekle dni. Ne vemo. kako bi jo imenovali, ali žaloigro ali veseloigro. Zdi se nam, da je oboje. Kot komedija se je igrala, kot tragedija doigrala. Ako si nekdaj prišel na Vrhniko, si povsod slišal ime: Jelovšek, Špeliar. Špeliar! Zdelo se je, da je Jelovšek nekak ekstrakt vsega vrhniškega človeštva. Postal je vrhniški župan, predsednik krajnega šolskega sveta, predsednik okrajnega cestnega odbora, predsednik zdravstvenega sveta, deželni poslanec, cerkveni ključar itd. itd. Sploh: kjer je bilo treba čemu predsedovati, je predsedoval Jelovšek. On je bil oseba, ki bi lahko res tudi nekaj reprezentirala. A nekaj je Je-lovšku manjkalo politične značajnosti! Danes je tapljal prijazno po ramenih preprostega kmeta, danes je poljubljal kaplane, — jutri pa se je šel klanjat zagrizenemu sovražniku prvih in drugih, slovitemu Heinu. Mislil je, da bo najbolje izhajal, če bo z vsemi strankami držal, in zato se je izneveril S. L. S.
In danes? Danes je on tuj stranki, ki ga je posadila na konja, zato pa je tudi tujec na Vrhniki. Dvakrat je sklical zadnje dni občinsko sejo, dne 15. in 20. januarja, pri kateri je hotel doseči vsaj še častno občanstvo, a vselej so ga pustili njegovi lastni pristaši na cedilu, tako da se je od 34 odb. udeležilo seje samo 17. kljub temu, da so somišljenikov iskali celo z vozovi. Dasi je predpust, so sc pametni ljudje vendar morali enkrat naveličati te čudne komedije. Mož je polagoma izgubil vse: nehal je že pred časom biti predsednik krajnega šolskega sveta, izgubil je predsedstvo cestnega odbora, izginilo je njegovo predsedstvo zdravstvenega sveta, cerkveni ključar ni več, kot deželni poslanec je šel prisilno v pokoj pred zadnjo ero, ostal je edino še ud okrajnega šoiskega sveta, za katerega se je pa sam predlagal.
Jelovšek je politično hiral, vrhniški notar Komotar pa mu je hotel biti zadnji čas zdravnik, a prišel je prepozno. Četudi je Jelovšku in njegovi liberalni stranki povsod iskal zdravila in pomoči, je vendar moral Jelovšek izbirati na politiškem ma-razmu. In ko so dne 20. januarja Jelovško-vi pristaši po nesklepčni seji stali na trgu pred cerkvijo sv. Lenarta, je ravno v zvoniku zazvonilo mrliču, in nekateri so dejali, da zvoni Jelovškovi umrli slavi. Ne njegova prijaznost, ne Heinovi zajci, ne navdušenost njegovih pristašev ga ni mogla rešiti, ker danes zmagujejo le načela, in samo trdna prava načela. Ko bi mu bil notar Komotar dal ta prašek pravih načel, pa bi bil Jelovšek ostal, in Komotar bi dobil diplomo politiškega doktorja, in bi volil celo v prvem razredu, dočim sedaj voli v drugem. A sedaj je prepozno!
Isti večer 20. januarja je Jelovšek pri-moran podpisal svoj poiitiški testament in se je odpovedal svoji županski časti, in drugi dan se je poslavljal od vrhniških uradov ter nosil kot političen mrtvec svoje lastne ,parte' liste okoli. Storil je, kakor se godi pri Turkih. Če turški sultan hoče koga obesiti, mu pošlje prejšnji dan zeleno vrvico, češ: obesi se sam, če ne, te obesim jutri jaz. Tako je storil Jelovšek. Ker je vedel, da bo razgnan stari občinski odbor z njim vred, zato je prejšni dan odstopil rajši sam. Da bi bil to storil pred pol letom, bi s tem pokazal vsaj pičico odločnosti in samozmage, a če prisiljen stori ta korak zadnjo uro, to ni več znamenje junaštva.
Dne 21. januarja pa so hoteli Vrhničani izvoliti Jelovšku naslednika v osebi možatega Fr. Tršarja ml., a Jelovškovi politični dediči so to preprečili z odsot-nostno obstrukcijo. In tako so pokazali, da niti njim ni volja rajnega slavnega Je-lovška sveta, ki je nekoč dejal: »Ce jaz ne bi bil župan, bi bil najsposobnejši Tr-šar!«
Gospod komisar pa jim je pri zadnji volitvi zapretil, da deželna vlada in deželni odbor razženeta stari občinski odbor zaradi njihove obstrukcije.
Jelovšek je bil tepen z ravno isto šibo, s katero je nekdaj tepel vrlega rajnega župana Lenasija. Gd vse slave mu je ostal samo še zaslužni križec, ki mu ga je preskrbel svoje dni dunajski Hein. In ko stojimo ob tem nagrobnem križu, se nas nehote polašča neki neodoljiv elegičen duh, ker se vesela komedija končuje s tako žalno tragedijo. Kaj bo na tem grobu zraslo, bomo že poročali._
Občni zbor MM ljubljanskih hišnih posestnikov".
L j u b 1 j a n a , 24. jan. 1908.
V »Unionovi« mali dvorani zborujejo danes zvečer člani »Društva hišnih posestnikov« Zborovanje otvori in vodi. ker se mudi gospod načelnik primarij dr. Gre-gorič na Dunaju, g. Leskowitz, ki pozdravi zborovalce v obeh deželnih jezikih.
Društveno delovanje.
Gospod inženir Endlicher poroča o društvenem delovanju v minulem letu. Število članov se je povišalo od 180 na 229. Sicer to še ni veliko, ker je v Ljubljani 1600 hišnih posestnikov. Naglaša potrebo organizacije.
Odborovih sej je bilo 1.3. Pisarna je rešila 52 vlog in odpravila 50 pisem. Prodano je bilo .363 hišnih redov. Oglašenih je bilo 110 praznih stanovanj, od teh jih je pisarna oddala 62. Prometa s strankami je bilo nad tisoč. Mesca sušca se je podala deputacija pod vodstvom župana Ivana Hribarja k deželnemu glavarju o zadevi deželnih doklad. Odbor je vložil tudi prošnjo za odlog plačevanju potresnega posojila, a prošnja ni dozdaj še rešena. Deželni odbor je z odlokom dne 12. julija 1907 izrekel, da se sklep deželnega odbora z dne 24. novembra 1905 v zadevi oprostitve deželnih doklad za nekatera poslopja ne izvrši. Proti temu odloku se je odbor pritožil na c. kr. upravno sodišče na Dunaju.
Finančno ministrstvo se je prosilo za zvišanje amortizacijskega zneska od 15 na 30 odstotkov. Pri finančnem ministrstvu se je vložila prošnja, da naj se hišni davek zniža. Prošnja na vojno ministrstvo, da naj se erarična poslopja za smodnik prelože iz bližine Ljubljane, ni bila dozdaj še rešena. Potresnih posojil se je vrnilo 600.000 kron. Dohodkov je bilo prete-čeno leto 1662 kron. Stroškov 13.31 kron.
Izreče se zahvala g. dr. Krisperju, ker je brezplačno zastopal društvo glede na oprostitev deželnih doklad. Račune sta pregledala in v redu našla gg. računska pregledovalca Bahovec in Hudovernik. Poročilo o društvenem delovanju in o računskem zaključku sc odobri.
Društveni proračun za I. 1908.
Poroča gospod inženir Endlicher. Dohodki so proračunicni na 730 kron, stroški
pa na 1075 kron. Z ozirom na to predlaga, da naj se določi članarina onim hišnim posestnikom, ki dobe 1000 kron najemnine z 2 K, 2000 K 3 K, 3000 K 4 K in ki dobe višjo najemnino, pa 6 kronami. Gospod Leskou itz naglaša, da po članarini ne bodo prizadeti manjši posestniki. Po odboru predlagana članarina obvelja soglasno.
Volitev odbora.
Na predlog gospoda Tomana se vzklikoma zopet izvoli stari odbor in sicer gg. dr. (iregorič, Doberlet, Endlicher, Korzika, Haman, Lesko\vitz, ravnatelj Požar. Maurer, nam. Sušnik, Roger, pregledoval-ci računov pa gg. Ivan Knez, Franč. Bahovec in Josip Hudovernik.
Ker se k slučajnostim nihče ne priglasi, zaključi gospod Leskowitz zborovanje z željo, da bi rastlo zanimanje za društvo.
Sveta vojska.
V Maroku je proglašena sveta vojska. O sveti vojski obravnava posebno poglavje v koranu. Pravico razglasiti jo ima vsakokratni cerkveni poglavar ali pa posvetni vladar, ako je slučajno tudi glavar cerkve, kakor sta n. pr. turški sultan ali pa maroški. Te dni je v Evropo dospela vest, da se je sveta vojska proglasila v Marakešu, glavnem mestu juž. Maroka. Kako je prišlo do tega? Maroški sultan Abd el Azis je zadnji čas svojega vladanja postal čisto odvisen od Francozov. Njegov brat Muley Hafid je to priliko spretno uporabil. Raznetil je med Ma-ročani verski fanatizem in domoljubje. Prišlo je tako daleč, da so v Abd el Azi-zevi rezidenci, v Fezu, sultana odstavili in Muley Hafida proglasili za pravega vladarja. Gibanje pa je seveda naperjeno v prvi vrsti proti Francozom. Vzrok jc lahko najti. Francozi od nekdaj delajo na to, da si osvojijo vso severno Afriko in izpeljejo po Sahari železnico ter jo izkoristijo. Alžir so si podjarmili v težkih bojih, v pristaniških mestih maroških pa so si s pomočjo trgovinskih zvez in postojank pridobili odločilni vpliv. Ustavljajo se jim pravzaprav le berberski rodovi v pogorju, ki niso omehkuženi kakor pristaniško prebivalstvo. Ti rodovi so oreh, ki ga Francozi ne morejo zgrizti. Berberci so domoljubni, hrabri in predvsem zelo inteligentni. Francozi bodo tu naleteli na odpor, ki ga najbrž ne bodo nikoli štrli. V najugodnejšem slučaju bodo pogorskim rodovom morali priznati veliko avtonomijo. 1'oda položai za Francoze ni ugoden: proglašena je namreč sveta vojska.
Kaj jc sveta vojska in kaj o njej določa koran ?
Sveta vojska (»Zihad«) je po določilih koranovih splošno oboroženje vseh za boj sposobnih mohainedancev v svrho obrambe ali razširjanja izlama. Vsak mo-hamedanec, ki je dovršil 13. leto, mora zgrabiti za orožje in odnehati ne sme od vojske, dokler ni njen namen dosežen. Zene, otroci in starčki morajo skrbeti za živila.
Če je sveta vojska proglašena, je proti tujcem vse dovoljeno. Vsi vjetniki, ki nočejo sprejeti izlama. se morajo pomoriti. žene in otroci se pa prodajo v suž-nost. Posestva nevernikov se morajo uničiti, živina pa poklati.
Razun s pogorskimi rodovi, s tako-zvanimi kabili, pa bi Francozi v slučaju svete vojske imeli opraviti tudi z redno maroško vojsko. Redna maroška konjenica šteje 18.000 izurjenih, z repetirkami, sulicami in jatagani (bodalo) oboroženih mož. izredna pa 40.000 mož, Pehote (as-kri) je 12.000 mož; inštruktorji so italijanski, španski in tudi francoski častniki. Topništvo ima 17 baterij; od teh jih ima in nove topove. Domobranska vojska šteje 100.000 mož.
Čisto brez dvoma je torej, da se bo Francoska v Maroku zapletla v jako nevaren boj, ako sc kriza prej ne reši na drug način.
Objava.
m j 3
,'jj Ker krožijo o moji trgovini lažnjivi govori, češ, da mi je bilo sodnijsko zaplenjenih več sto hektolitrov vina, obenem da sem moral kot kazen več tisoč kron plačati, izjavljam, da je vse to sama gola laž mojih nasprotnikov, da bi s tem moji pošteni, povsem konkurenčni trgovini škodovali. Proti vsakemu takemu obreko-valcu laži, bom brez vsaccga izgovora takoj sodnijsko nastopil. Vsem velecenje-nim odjemalcem pa uljudno naznanjam, da popolnoma jamčim za vsa pri meni kupljena vina kot naravna, katerih imam na izbero več tisoč hektolitrov.
Spodnja Šiška pri Ljubljani
Viktor Bolailio,
vinska veletrgovina.
/rt/Ai i- «/km^ri/n>
JfaUvi ieti/o do£>/t\ po	in
iv /uvftf/fv-potovati	ot>rruey&
i> .%y.-U>i/iuii Mi>tv6oonske utiev A? )%nkut>rvtriiii/\yrrxnil(4 Attp SfliHfxfllitifci.it
.....i ■ . .................... ■ I
Istotam sprejmejo aa dobri in iana«lji« zastopniki.
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 231 v
■ajotntjft«
C
ii sonci
domačega izdelka
rlporoča po najnižji ceni in nejijop akovosti slavnemu p. n. občinstvu 1» preč. duhovščini
JOSIP VIOMUR
v Ljubljani ==»
?r*d škofijo Ste?. 19. — Stari trg ibi. 4 Prešernove ulice it»?. 4.
*w Popravita tois« ia o«na> m
Bolnica za živino.
Ordinacija od 9.— 11. dop.
: Telefon štev. 44.
143 8
200 3 -2
Lepo, čisto
puranovo perje kg i K
kokošje perje, kg —56 K gosje perje » 2 50 » gosji puh	» 10 — »
vse izvrstno, lepo suho, razpoSilja po brzovozni pošti ali povzetju	■—
FRAN PODLIPNIK trgovec, Brika Bosna. Razpisuje se služba
organista in cerkvenika:
na Sv. Gori P.Vače p. Litiji.
Prednost imajo izvežbani cecilijanci, oženjeni zaradi oskrbništva gostilne. Ponudbe ustmene ali pismene se sprejemajo v teku 14 dni.
Župni urad na sv. Gori
dn* 20. januarja 1908.
Andrej Zgaga
189 3- 3	župni upravitelj.
Dr. Kovacs*evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzrofiiiie ne?nost in belino rok v 3 dneh. — Lonfiek I K 20 v.
»International" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu In po rokah. -- Steklenica 6 K, RazpoSilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapes«, Liszt Fe-renez-tir 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah-
L kr. oblastveno potrjeno i* 6 ucilisoe za Rrojno risanja
branja <Jcsi/t
LJubljana. Stori trs it. 28.
9 Dom so tudi kroj po ilvotol meri. e

Af Prima trboveljski in dolenjski TSJS
Kosovni premog Srednokosni premog Orehovni premog Grufi&ni premog
po najnižjih cenah — na cele vagone po premogo-kopnlh cenah -- priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3. 2737 U
Dobra prodajalka
za manufakturno trgovino ki zna tudi šivati na šivalni stroj, se takoj sprejme pri Karolu SkaSa, trgovina z mešanim blagom, P.Kamnik, Gorenjsko.	13S 3 -3
V novih dveh hišah na Domobranski cesti, oddati je takoj ve£
moderno izvršenih
stanovanj
Vsako je popolnoma za se izolirano in obstoji iz 3 parketiranih sob, predsobe, kuhinje z balkonom, shrambe za jedila, kleti, podstrešja in pralnice. K vsakemu stanovanju pripada tudi del ograjenega vrta. Lega krasna. Cene primerno nizke. Pojasnila daje lastnik na Domobranski cesti št. I, I. nadstropje.	110 5—4
Učenca
zdravega in krepkega s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj v poduk špecerijska trgovina
I. Kušlan v Krarliu.
125 2 2
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje se odda za februarski termin ali takoj v Ilirski ulici &t. 22 na Škofijskem svetu. 147 4
a
Pozor!
2729 10-5
Pozor!
Čitaj!
Pakraške želodčne
_ kapljice. —
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osoblto se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od •
P« JuHšiča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Trgovina s travnimi semeni Franc Kastelic
vKandiji pri Rudolf ovem.
Uljudno naznanjam,dasemot«oril popolno urejeno	3
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Hudolfovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličnim spoštovanjem
Franc Kastelic.
Cerkveno opravo
in	70 6
električna svetila!
priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu I
Leopold Tratnik
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27.
IMna ve'ika zaloga. — Postrežba točna
15.000 m ostankov
8—20 m dolgih
najfinejših, brez napake, obeljeno, primerno za najfinejše telesno in posteljno perilo, nepokvarno
32 cm šir. rumburška tkanina 1 m 24 kraje. Oksford za srajce, prist. barv. 1 m 17 „ Flanela za srajce in bluze t m — I8V2 » Cefir za obleke, bluze, hišne in
otroške obleke, predpasnike 1 m = 18 „ 116 cm šir. Canafas, prist. barv.
I. kakovost.......1 m = 35 „
rjuhe brez šiva 2 m d., 150 cm. šir. 1 kom. 90 0 brisače za kuhinjo, rudeče karir.
1 dvanajstorica......1 kom. 95 „
navadne brisače za kuhinjo ... 1 kom. 18 „
Najmanjše naročilo 5 kg zavoj 45 m po povzetju. Vzorci se prilože le zavoju za poskušnjo. Če se naroči nad 50 K 3% popusta. 56 3 -5
Emil Fuchs
tkalnica za platna. - Nachod št. 16, KrkonoSi.
Dobra priložnost!
Gostilna, trgovina z mešanim tslasom
vse v jako dobrem stanu. 5 minut od nove železnice na Gorenjskem se odda takoj v najem. Posestvo se tudi iz proste roke proda. — Naslov pove upravništvo tega lista.	157 2—2
Dobre harmonike kron 4 80,
50.000 komadov prodanih-Nikake carine! Jamstvo!
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
št. 300%, 10 tipk, 2 reg., 28glas.,vel 24/12cmK4 80 št. 657'/., 10 tipk, 1 reg., 28glas.,vel.,30/15cmK5-20 št. 656%, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12cmK5'40 št. 305"/„ 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel.24 12cm K 6-20 št. 663'U, 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel.31/15cm K8— Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Hanns Konrad, rnzDošllIalnica glasbil,
Most št. IOIO (Č«&ko).
Glavni cenik 8 300 slikrmi dobi na željo vsakdo zastonj in poštnine prosto. 87 15—4
iz lastnih uinosratlou
prodaja od 56 litrov naprej M. Pipan u Ljubljani, ZoloKarjeve ulice štev. 9.
h
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2554 15
Drag. Heger
urar, juvelir in sp<lvep<
Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slavon.)
Iuan Jnx & sin
v LJUBLJANI
Dunajska cesta 17
* priporočata svojo bogato
zalogo šivalnih slrolev voznih koles in pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje
brezplačen.
83 3
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti iti vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	38 14 H.
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
miren: Giesstmfoi JSauertoruMi,
tslss. postaja, zdravila« kajtaitii« jerl Kariavlk vw> Proapekti tasionj in franko. V Ljubljani te dobiva v vseli jakarn&h, veteji ^serijskih prod&jalnie&h ia trfiDvinali s jectviauai i tatom.
Zaloga pri Mlhasl Kaatser-ia in PsSO' (.smik-a jisjljaal.	114 52-6jf*
ane
vsake vrste •« morajo skrbno varovati vsako nesnago,
ker se p u tej lahko va&kn tudi najmanjša rana razvije t zelo hudo, težko ozdravljivo ran.« £o dO let sc je izkazalo ntoiilno vlačno mazilo, tako imenovano pražko domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. Te vzdržuje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje Tuctje U bolečine, hladi in poflpe&uje zaceljenje.
■	Razpoill)a se vsak dan. —
1 pttfiica 70 rin., pol pušice 50 vinur ev. Proti predplačilu fe. S lb d« poSljejo i pusice, ali K 7 — 10 pašic poHnine Drosto D'i voako postajo avstro-
ogrske monarhije. VkI deli embalaZe lma)a zakonito iicponovimo varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRRGHER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarn« „pri črnem orlu" Prag«, Mala strana; ogel Nerudoveuf. £03
ZnlOKe » Irknnifth AT.tro-Onr.kr, » IJno- J
tjunl dobi pn lekunili Ptccoll, U pl. IrnSiicrj, H H»rdetJchl»({iiT, J Bny»
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre in čepice -m
v najnovejših laconaft in v velikih izberah
priporoča 112 52-28
Ivan Soklič.
Pod tr»n£o St. 2. Postaja elek. železnice.
r
l
Ugoden nakup
ostankov
40 metrov
cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepih vzorcev v dolžini od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju franko za 8 g Id. 50 kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—8 V. J. Havliček
v Podebradih, Češko.

J
ske kapljice proti krču v želodcu in črevih. Zanesljivo sredstvo za želodec, sestavljeno po zdravniških receptih iz najbolje učinkujočih zdravil. Proti boiečinam v želodcu in črevesih. Vzame se po 20-40 kapljic. — Cena steklenici 20 vin., 12 steklenic 2 kroni. 62 6—4 Prašek in sok proti kašlju, najbolje učinkujoč, po 1 K, tako tudi ribje olje, medicinalno, za kašelj al K in 2 K.
Edina zaloga in pošiljatev popošti vsak dan le
vlekami „pri zlatem orlu" kemika IHr. Ph„ Mardetsohl3ger-ja
Ljubljana, JurčiSevtrg, pri čevljarskem mostu
4 Kašelj! i_
»utf 2360 Ivclor- 21-13 \„J
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. 5345 not. potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
- - Kaiseip-jevih * -
karamel xa
--s tremi jelkami.
prsn
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavostl, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zavoj 20 in 40 vin., škatljlca 80 vin. dobivalo se V Ljubljanii Lekarna pri ,,Orlu" pri želez. mostu, deželna lekarna pri ,,Mariji Pomagaj", E Leuslek; Ubald pl Trnkoszy. Jos. Mayer, pri ,,Kroni" A. Bohinc, vogal Rimske In Blelvvelsove ceste ; Ivan Ojuričič v Metliki, Karol Andrijanič v Novemmestu, Karol Savnik v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri ,,Sv. Trojici" v Kamniku.
Čudež
indtssti* ije
(iliiv
New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-, čllu delavnih moči Pooblaščen sem Izvršiti ta nalog. ; Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti f temu, da se mi povrne
gld. 6-90 in sicer: 6 komadov najlinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinio; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom ang Viktoria čašic za podktado ;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najlin. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj Batno gld. 6'90.__
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 00. Amerlčansko pat. srebro je znano, je skoz In skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na nlkakrSnl slepariji, zavezujem se 9 tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek In naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanjsko In priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl Hiši amer. pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincljo proti pov- »f O zetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo tO kr. V	~
Pristno le z zraven natisnjeno varst- * 'S? i veno znamko (zdrava kovina).	^
Izvleček Iz pohvalnih pisem :	^.T fc^*
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Kožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. St. Pavel pri Preboldu
Dr. Kamilo B»hm, okrožni in tovarniški zdravnik. S poslanim namiznim orodjem sem zel6 zadovoljen. Mihael Kovačevič, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu.	Sarajevo, 22. oktobra 1904.
Odda se v najem dobro idoča
p e kar i j a.
Pri pekariji je vse pekarijsko orodje in dve sobi ter nekaj zemljišča. V hiši je tudi gostilna. Kdor želi vstopiti, naj se oglasi pri g. Alojziju Froti-lichu na Brezjah pri Mariji Pomagaj, p. Radoljica. 1343-2
Parna im DejheniM u Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
j I laško colo debele in od 5 eol i naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, po-
! stavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode in frize.
Krasne
BLUZE
največja izbira v svili in v drugem modernem
:: :: :: :: blagu tudi po meri. :: :: :: ::
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE z=
po najnižjih cenah.
M. KRISTOFIČ uoroč. BUČAR X
Ljubljana, Stari trg štev. 28. ^^
2727 10—10
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra* prhi j* (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. iurišič, lekarnar v Pakracu j št. 65. (Slavonija^. Denar se pošlje naprej 1 ali s poštnim povzetjem.
oooooooooooooooo
o
Vsak dan stfeže

---	V\
^"m-iutL,	'N
Z električnim obratom urejena tvornica
G. Skrbič
i« Zagreb«-4 llica stev. 40
priporoča
svoje slovite solidne in cene ža-luzije, lesene, tkane in platnene relete, železne in lesene za« tvornice za izložbe in prodajalne ter prosi, naj se tej solidni tvornici izvoli nakloniti največje zaupanje. Ceniki in proračuni zastonj.
O
o
G O O
o o o o o o o o o o o o o o o o
o____
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.
O
o
o o o o o o o o o o o o o
o o o o
o
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikerskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveno pleskarstvo.	2467 62-10
Anton Presker
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra eaita il. i*
•dllkavan a alata kolajno v Parizu I9SM
Pri nakupovanja
= suknenega zzz in mamifakturncga . blaga =
■a epoiarja na tnrdh*
HDGO IHL
v Ljubljani
dpitalak« ulice SteT. 4.
■ii N-a Velika aaloga ■■■ "a
suknenih ostankov. *
Hajbogatejio zalog« in najrazno-2005 62 2 vrstnojio Izbiro
Loadoaa ISOA.
r^S^t^ tfnftovnlfHe oEMi
Iz trpežasga la selldaega blaga m alzklk oeeak.
izgotovljene obleU
posebno aa kaveltks v največji ta bari po «dmlf*» cenah.
ItkiTltid asirira ivitrfjikif i tnitvt Islsurtikft »tint**
6™
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalca klavirjev in sodno za-prieeženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje In popravljanja
vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. BBsendorfer na Dunaju, Gebrllder Stlngi na Dunaju, Avgust FKrster v Ltibavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela Jamčim. — NaJnlžJ^ Izposojevainlna. — Delna plaElla.
Osebni kredit za uradnike , * častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejSih pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci Izključni t Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njem*vodstvu uradn. drultva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 1

priporoča
v največji izberi Katoliška tiskarna
Ljubljani
Itirieii, ueti« i« kmtrik-lijiki kljii»Tiič«ritTi.
BldrolICn« vidri Id sesalki
Josip Weib!
j. Spnltzcr-Ja lasi. IJUBLJm, Sloniksvi ulici 4
priporoča a« slavnemu občinstva la pračaatiti iuhovšinl v Izdelovanje vseh v ta stroka upadajočih predmetov: ilAne emreije u itraj, obhejllne atu, opsj« aa salrodTorm •fcatajne oeareije, Talna mta, balkoni, verande, stolpne krita, itadllalka, strela*
vod«, telesna okna, telesne stol* Itd. apedjallteta: valjiAni ssatorl ki solnAae plahte po njOnoveJšens (latama a aameirlgalni*! i 1M9 62—M	operami bres vijakov.
I. Južnostaierska Kamnoseška
Industrijsko družbo Celje m?
Nova ulica itev. II.	1044 36-1
Lastniki: Robart Diebl, Ant. Koleno, Fr. Strupi.
Stavbena in umetna kamnoseftka obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, fasad, nastavkov itd. Iz različnih kamenov in oementa. ftpeoiijalna delavnioa la podobarski atelije aa ametna oer-
kvena dela kakor: altarjev, prižnlc, obbajilnih miz, krstnih In kropilnih kamnov Itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, In hodnikov s lamotnlm ali cementnim tlakom
Izdelovanje
pohištvenih ploftč U različnih ter najbolj idočih marmornih vrat ▼ vseh oblikah
HnonobroJna zaloga grobnlli I spomenikov I
U različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih
narisih in po nalnUjih cenah.
I Haprava I
sidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakev (grobišč)
Popravljanja
apomenikov ter udelavai\Ja napisov v iste
■raieaje, psllranje la struganje kamena s stre|l
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zahte-vanie brezplačno
Holcenelfa Id najhitrejšo vožnjo v ameriko je j parnim Severonemškega Lloyda "	u
□ Bremena Neo-Vork
s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilbelm d. r w GrOSSe. asess Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 8r86 4
Edvard TavčoMu, o koioimiii mican h. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Ti&lerju".
Odhod iz Ljubljane Je vsak torek, Četrtek ia soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poltene reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mesiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Krasne kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in
nogavice itd. se dobe
2237 10 najcenejše pri
A.U1U0D M0Z6CIČ
Ljubljana, Stari trs 21.
Zelo trpežno opeko
kakor strežno, zarezno In narodno, za oboke In zldoue g priporoča u poljubni množini oboqqqqqqoq
"	A. ROBI, BOROVNICA.
Razpis.
V Idriji je izpraznjena služba provizoričnega deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih IbOO K in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek cOO K iz obč. blagajnice v Idriji znesek 800 in za dobo 5 let iz državnih sredstev znesek 400 K.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati živino in meso v Idriji ter ondi brezplačno nadzorovati živinske semnje, v ostalem sodnijskem okraju pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičnimi občinami.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili v starosti, znanju slevenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposob-ljenosti do
5. februarja 1908. I.
podpisanemu deželnemu odboru.
Lj ubij na 15. januarja 1508.	m 3_3
DEŽELNI ODBOR KRANJSKI.

Podpisan« ima v ialo«i najraznovrstnejfce trpežno, krasno
blago »a bandara, baldahine, raznobarvne plašča, kaanla, plnviale, dalmatika, velimo, albe, koreteljo, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v eerkvi pri službi božji. — Prevzem* tadi vezenje, prenovljenje »tare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poBteno po najnlljl eenl bandera ln vso drago obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovolt pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tajih tvrdk, dra-ttev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenei&o postrežbo in najnižje cene, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodiičnejšim spoStovanjam se priporoča 2922 2
Ana Hofbauer,
smejlteijica zaloge cerkvene obleke, orodja In posods
v Ljubljani, Wolfovo olloe 4.
t ltVMV>(. V J£V StVM V 3U. ¥ AC VJf V M V *
Zaščitna znamka „SldroM
LiiiitCipci
Nadomestek za
Sidro-Pain-Expeller
j. i,Wno priin.n. kot 1.vratno bol Malnjoi. la odToduo mašilo pri prshlaj.njit Itd ; eu» KO »., K 1 40 u. K > m dobi,, t vseh l.k.ro.k
Pri n.kapoT.nja t«^. po*».d priljubijtB.f. ■r^ttn u.j M jemlj.jfl I. .ri^n.ln. .Ukt.Btc. t Ik.tlj.b i u4. «1411 .o m.mko ..Sidro" p.Mi> .. i« ,.!.▼« ,r«j*l oriRlo.lul iid.l.k,
Rlchterjeva lekarna
pri .platem l.»n" v Prag! Eliaabethgastte štev. s nova
^ tC tallM r.ip.ItlJ.Bj., 9
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V AREN Žalec in Laško
priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — pošiljati?« no dom sprejem« resteurater ,porodnega t>eme" g. Kržifnlk (Telefon št. 82.) —
1604 28
Szantnerje,i črevlji Si
v kakovosti, lepi
in fini
Z
Največja zaloga
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
črevljev £ K**.: _80Spe Dokolenic (kamašen)^!^ffl Črevljev za domL^Mp°
KESS? ^u^fZffŽFiiS^. u^ljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana
- Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naroČila proti povzetju.
Trgovoi dobijo primeren popust.
Ivan Demšar
podkouskl Min izdelovatelj uozou u Ljubljani
*****

• t • *
Morije Terezije cesta i\. 6::
priporoča svojo veliko zalogo ufivnu kritih in nekritih, VUaUv |ično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v Pouk tudi več učence«.
114
3-3
OKLIC.
Oton Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer. - Kongresni trg 19. -
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnim" aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za pfese, gledališča, koncerte in svatbe.	2782 19-9
Postrežba tudi v hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po laajvišji ceni zme-, dene in odstrižene lase.
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, raznovrstnih čajev, konjakov, malage, Lncrimae Chriati, finega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako množino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za najboljši uspeh vsake esence po priloženem navodilu. Neugajajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26—9
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
iTguif Beni^-ar
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci,
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
g
I
1 1 M m

m
H
I
m
Z dovoljenjem c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani odd. 1. z dnč 11. januarja 1908, opr. štev. 1. 15,218 dovoljena
prostovoljno lovno dražbo
Valentina Accetto, posestniku in stavbeniku v Ljubljani, na Trnovskem pristanu štev.^H, lastnega posestva vi. štev. 140 kat. obč. Oradišče predmestje, obstoječega iz pare. št. 110 iste kat. obč. hiše štev. 31 z dvoriščem na Tržaški cesti v Ljubljani, v skupni izmeri 10 a 79 m2 se vrši
dne 27. januarja 1908 ob 10. uri dopoldne.
v notarski pisarni podpisanega sodnega komisarja. Vzkiicna cena znaša 50 000 K.
Prodajalec si pridržuje pravico takoj po končani dražbi najvišji ponudek sprejet
ali ne.
Vsak dražitelj mora položiti pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja vadij v znesku 2500 K v gotovini, hranilnih knjižicah ali v tuzemskih vrednostnih papirjih.
Na račun skupi'a se mora prevzeti pri zdraženem wmljišču vknjižene terjatve v glavničnem znesku 37.800 K s prip.
Natančnejše pogoje se izvč med uradnimi urami v pisarni podpisanega sodnega komisarja.
Ljubljana, dne 14. januarja 1908.
Dr. Franc llok.
c. kr. notar kot sodni komisar.

Vožnja traja -V^	_	c
dni g dni >	pnl.i^- pfffoVanj|n
znainovejšimi leta 1905in 06zqraiemmi velikanskimi parnimi
Pojasnila daje zastopnik lT^<SUI\lCj
hubljaria ^odvo^-uiice štv.28
^Odhod iz Jjubljane vsaKj ponedeleK,torekčetrte K j/ tednu.
f. fm
Slika*]* napisov Sivk ti pobištren pleskarja.
Vefta sMrka dr. ScMnfefdovfti ban v tubah za akadem. slikarja.
Elckrfcni obrat mmammmmmmammanmmmum
Tovarn« tn prodaja oljnatih barv, tirnega In laka
Brata EberI, Ljubljana
prodajalna !q kompfoln Ttltfon 154. Ptlavnlcai
Miklošičeva cesta št. 6 ^ Igriške ulic« St. 8
Umtmnorljmnu I. 1842.
Zalog« toplčev za pleskar)«, «■-kar]« In zidarje, fttedllnega mazila sa hrastove pode, karfeollneja Ud.
Priporočava m tudi sL občinstva sa vsa t najino stroko spadajoče delo t atesta ia na deželi kot priznan, roelao in fima
p« najnižjih cenah.
76» 63—ao
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s s Deimajska cesta nasproti kavarne „Europa". : s
Danes v soboto nov spored. "a£*
2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do G. ure popoldne predstava za dijake po zni-s s žani ceni. i i
M llfHL.MIL 11 1.1» UilMMMH
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2'50, po pošti 40 vin. več za zavitek.

•d
S	B
M	od
M	S
O	"
a	o
ud	a
ao	Od
g	«
3	S
M	2
"C
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla -sirup.
Je že 33 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanju in čisti kri.
Cena staklenici K 1 70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2649
' "	---------— I^^^MMMI^M..........------------------" ' 1 I'" t' ~ ~ *	---- ------------------VT/ -
Edino izdelovanje in glavna razpošiiiatev:Dr-Hellmann-owa lekarna „zun Barmherzigkeit", DUNAJ, VILli, Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in VolSperku.
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napolnjene. — Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cir. široka K 10-—, 12- , 15'— In 18-— ; 2 metra dolga, 140 cm široka K 14 —, 16'—, K 18 —. 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, SSemširok K 3'-, 3 50 in 4-—; 9 > cm dolg, 70 cm širok K 4\>U in 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri Tridelni mčdrocl Iz iime za 1 posteljo K »7- , boljši K 33 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6-1
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plznu Čeiko.
m Mnaa
<tf
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki /elo uspešno
TH9M0NEL SCILIAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalno ležkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanji teRa sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kaSija.
Vprašajte, prosimo zdravnika 1
I steklenica 2-20 K. Po poŠti franko proti pošil|utvi 2-SO K; 3 steklenici; pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvl 20 K,
j Izdelovanja In glavna zaloga
lekarna B. FIUGNER-Ja
2430	c kr. dvorn. zalagatelja 24—t
^	Praga III., St. 203 ---
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva, Izdelovatelja in na varstveno znamko
3M
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & Co. Draždanl In TeCIn n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 43
Slika '/a nav. velikosti.
Iffhtfllinltn brezplačno dopošil atev mojega ilust. LUIIlCVUJlG cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame nazaj za popolni znesek.
611 40
St. 365
srebrna dam-™ ska remont, gl 3-50
Št. 322
srebrna moška remont. 8-50
Št. 337.
srebrna s sidro ^^ 16 kamnov 5* dvojni plašč 6-50
Št 341, srebrna s sidro dvojni plašč 15 kam-Vte nov, posebno
močna 7—9-50
Anton Kiffmnnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L 5.» stajersko.
Najkrajša in najcenejša U0ŽI1]P, fllMliKO
0	z m°dernimi, velikimi brzoparniki iz
0	Ljubljane čez Antwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: »Finland", „Kroonland", „Vadorland', „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spaluice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomona, in traja vožnia 7 dni.
Odhod Iz LJubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske nlloe odslej 4tev. 26. od Jui- ^ noga kolodvora na levo pred znano gostilno pri
.Starem tišlerju". 320 Vi- 4 V
Marija Sattner,
Ljubljani, Dunajska essta it. 10, N. stop., II. nadstr. (Medl)atova hiša),
Izdeluj« o«l« oroaU kasni« v vseh liturgičnih barvah, pluvtjal«, obhajilu« borz«, Stol« in m aa ilnibo boljo potreba« ■tvari, priprott« in najfinej«, kakor (lati aaročilo, T svilnatem in ilatem Teu njo. — 11 d • 1 s j • tndi baadlcra ia baldahln« ter iivrfnje viakovratno urkTin perilo ii pristnega platna. Vporablja iibo 4«brt blag«, cm« pt ■«g«Aawtl alzk«, zagotavlja trpeino, testno delo in hitre poatreibo. Prenovljeni* starih paramentov tudi zadovoljno prst mm«.
f^iiUillii^HiUiližiiitiltiiiiiiMrMfiHHHniU
a
3

Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
'■3 sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim (jredistojmšivom kakor p n. občinstvu xa pre-vzetje ia solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva. slikanja na steklo
za stoklarstvo v figuralni in navadni orna-montiki, stavbno ter port&lno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi »j_u
Gl«čini ia prore^iini aram zeht««« zastonj. Spričevala ao»fib &>?rietsib dd m ms raipelaga p. a. sdjsaalces r tfltl
C
sr i
, ; i\ P (.

'O
.li. !(V1 -V'«
mii^!?mirn!rrn!?EEimmiw?immmnm
OSREDNJA BANKA
itsiu luaiuic, «eej»
'Vlog* knjižice in raftun 4 * ia 4»/_4 *. Kupovanja in prodaja vredn. papirjev. Uprava ia ftuvalna zaloga brezplačno.
1., Vippliagerstr. 22
__(Ustfedni banka £e«kych «pofi*«lon)
Poaofila okrajem, meetom, občinam In drugim javnim korporaetjara proti amortizaciji na A J* In ';,*/. upravne pristojbine. Finanoiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4'/, baa-kovnih obligacij, katere niivajo pupilarno sigurnost in se sm?jo rabiti za vsakovrstne kavcije.
.	Del. kap. 7,000.000'-
2	Teteginrai: „Sporobaaka".
^	Deponiranj* kavcij la
-	vadij raznib vrat.
«,	Cskont meojlc ««■•
~	denarnih zavodov.
•	Bankovn« informacije in svete brezplačno.
8
VZAJEMNO PODPORNO DRIBTUO U LJUBLJANI
Kongresni trg 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejoma hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31 O- to je. daje za 200 kron I4 0 9 kron 50 vin. na leto.
Drurtp hranilno knjižico so spreiomato kot gotov denar, no da bi so njih obrestovante prekinilo.
l^Miiai davek plH^Ji hrnnilnica sama.
t94q 52-1	Kanonik A. Kalmi 1. r., predsednik.
— JNji jHijfurHo jAa prilika, /.a Ntedonje!
Kanonik J. Šumnik 1. r., podpredsednik.
r* vj
P rj
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štcfc.