Leto XVI. V Celju, due 12. marca LJHtö. 1. Stev/Ìft DOMOVINA Uredništvo je" v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat ;na teden, vs.^kpondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo'» Nemčijo 12 kron. pol leta li kron. 3 mesece 3 krone. M An^eriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inserirauje znaten popust. Nemški Šoštanj. Z velikim pompom trobijo nemški listi med svet. da se je dolgoletna krivica, koja se je Nemcem godila v Šoštanju s tem, da je županoval v trgu slovenski župan, vendarle popravila na tak način, da je vlada razpustila občinski odbor, vzela volitve v vladne t roke in res dosegla pri 4. volitvi ve-Ičino za svoje protežirance. Danes hočemo le osvetliti nemški ■Značaj trga in nemški značaj volilcev, o drugi priliki baviti se hočemo z ; vzroki opetovanega razveljavljenja volitev in razpusta. Naprej pribijemo, da šteje Šoštanj flii Nemcev. 908 Slovencev, da so v ILL razredu pvavomočno pri volitvi dne: 15. junija 1905 izvoljeni slovenski kandidati z 105 glasovi, med tem ko se nemška stranka z ozirom na nje pičlo število volitve še udeležila ni. Na novo volila sta 1. in 11. razr.; II. razred, zarad kojega se bije že od nekdaj boj. šteje pp zadnjem imeniku. 27 volilcev. od kojih se us )jamo našteti vse iste. koji so volili ,.na nem-, ško stran"' — ta izraz moramo rabiti, ker niso ravno vsi trdega nemškega k pokoljenja, kakor bi mislil tisti, ki ' čita himne v nemških časnikih. Trgovec Wabnigg in pek Gande, oba doma iz konjiškega okraja, volita vsak po dvakrat, trgovec Orel. eden od dveh domačincev. vsaj v toliko, da je rojen v Šoštanju, med tem ko je rodbina pristno gorenjske krvi. voli tudi dvakrat, enkrat za se. in enkrat za svojo rajno ženo. Dalje so nemški volilci v II. razr. neki Edvard Schmid, Dunajčan, uslužbenec v tovarni Woschnagg. neki Hans j ; Stuller. zavarovalni agent, sedaj v 1: Gradcu pri „Dunavi", za svojo ženo. -.gospa Beti Orel. rojena Kranjica, go- spod Franc Dembsher. c. k r. o k r. sekretar v Novem mestu, za svojo soprogo, rojeno Orel; edina pristna Nemca — posestnika Leopold Waldl in Pavi Mak in pa — tržki mlinar Matija Brišnik. do leta 1904 vedno siguren volilec slovenski. V I. razredu so volili nemške kandidate. med temi župnika Govediča: Tovarna Franc Woschnagg in sinovi, gospod Franc Woschnagg-^SSm. brat naših slovenskih prvoboriteljev dr. .Tos. in Mihalja Vošnjaka. koji je leta 1867. sopodpisal slovenski oklic na volilce. njegov sin Hans Woschnagg. leta 1890. še član Mozirskega Sokola, drugi sin Franc Woschnagg, zdravnik dr. Joh. Lichtenegger, katerega oče je bil rojen v Braslovčah. Karol Brežnik — tako se piše po krstni knjigi, gostilničar, čigar oče je prišel iz Trnovelj pri Celju, Oreditverein. gostilničar Honke s soprogo — koja še v rodbini prav pogosto slovensko kramlja in c. kr. sodni pristav dr. Rihard ffscheh. eden od tistih kranjskih nemsfcih nrädMkov, koji dobivajo najlepša mesta n^ Sp. Štajerskem, med tem ko je za domačine le Kozje. Metlika in Črnomelj primerno. To so naši Nemci, kojim se je delala dosedaj krivica in ki bodo odslej pripravili v Šoštanju pravilno nemško vzgojo, vredno njih prednikom, koji spe v Walhalli spanje pravičnih na medvedovih kožah. Nas izid ni presenetil, ampak nas je pustil popolnoma hladne. Čez tri leta. vi. ,.bela vrana s kolarjem", kakor ste sami sebe imenovali na slavnostnem nemškem večeru, vi. župnik Govedič. in vsi drugi, ki ste tokrat jubilirali, — čez tri leta najkasneje, a upamo, da še prej, se bomo zopet pogledali iz oči v oči. Tederemo ! Svetovno-politični pregled. — Volilna preosnova. Vlada se že bavi s kompromisom na ta način, da zviša število mandatov od 455 na 473 do 475. Poljakom v Galiciji da 5 mandatov več. tako da bodo imeli skupno 93 mandatov. Nemci, ki pa še niso svojih zahtev oficijalno formulirali, dobe baje 9 novih mandatov, in sicer 5 na Nižjeavstrijskem; 1 za Kočevje, •i za Šlezijo. 1 za Line in 1 za mesto Dunaj. Tndi Italijanom se vrneta dva mandata. Slovanom se zviša število mandatov od 230 na 236. tako da so Nemci napram prvotni volilni reformi za štiri mandate na boljšem pred Slovani. — Ogrski dogodki. Baron Fejer-vary bi rad spravil barona Banflvja v svoje ministrstvo na mesto ministra Kristoffya. Ko se je namera naznanila cesarju, je rekel : ..N j e g o v pro g r a m H se d a 1 sprejeti, oseba ba-'*,rna H m n f f v j a p a n i k o 1 i". — Vlada je izdala razglas, v katerem pravi, da ji'je znano, da imajo politiki i n časnikarji z raznimi narodi inozemstva z v e z e, k i so naperjene proti i n t e r e s o m države, pred vsem s Srbijo in Bolgarijo. Vlada se bo v tem oziru oprijela najstrožjih sredstev. — Ruski dogodki. Pri vasi Aliatile so T a t a r j i n a p a ti 1 i o d d e 1 e k ruskega vojaštva. Vnel se je triurni boj ter so morali končno Tatari bežati. Mnogo jih je obležalo na bojišču. Vojaki so razstrelili tri vasi. iz katerih so bili napadalci. — V Čud-novn je kakih 30 mož napadlo poštno poslopje. Ubili so nekega poštnega uradnika; a preden so se mogli polastiti blagajne, jih je policija z revolverji pregnala. — Carinski spor med Avstrijo in Srbijo, V političnih krogih so govori. da je Pasič, ki ga je kralj poklical k sebi. da prevzame vlado, izjavil, da je s svojo skupino vred z a s p o r a z u m 1 j e n j e z A v s t r i j o. Na carinsko vojno sploh ni misliti. Srbski d e 1 e g a t j e so bili brzojavno p o k 1 i c a n i d o m o v. Obenem se je pričela pravcata carinska vojna. Srbske carinske oblasti postopajo s pošiljatvami iz Avstro - Ogrske p o avtonomnemcarinskemta r i f u. vsled česar je uvoz sladkorja i n pletenin nemogoč. — Ameriško-turški spor. Turška vlada n i izpolnila zahteve Ze-dinjenih držav glede zakonitega priznanja v s e h misijonskih postaj. Tozadevni spor se je vsled tega poosiril. Zedinjene države tudi izjavljajo, da ne pritrdijo 3 odstotnemu zvišanju carine. Nadalje zahtevajo, naj se odstavi mufti Jusut-beg v Bejrutu, ker je izdaj knjigo proti a m e r i š k i m m i s i j o n o m. Amerika ne pozove svojega brodovja poprej iz turškega morja, dokler se ne ugodi vsem njenim zahtevam. Vseh ameriških misijonskih postaj na turških tleh je 381. izmed katerih jih je Turčija dosedaj priznala le 87. Slovenske novice. Štajersko. — Javno predavanje. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov je začelo proizvajati zdravo misel javnih, vsakomur pristopnih ljudskih predavanj. Pretečeno sredo, dne 7. t. m. je g. dr. Anton Božič, odvetniški kandidat v Celju, pri še precej dobrem obisku zanimivo predaval o razvoju pravic slovenskega je- LISTEK. Prijatelj Lovro. t Hrvaški spisal Avgust Š e n o a : poslovenil Janko Brati na. (Dalje.) Drugi dan zjutraj se je odpravil nazaj v mesto, poslovivši se od sestre in svaka. Mater ni dobil nikjer. Pri-šedši do kraja, kjer se steza združuje s .cesto, je opazil starico, da sedi pod črnim razpelom. % Počakala sem te, Lovro. da te spremim košček pota, Tu imaš pogačo. Sama sem jo spekla. Tudi to vzemi, reče mati, stisnivši sinu pet križevcev v roko; vem. potreboval jih boš. Molče sta šla nekaj časa po cesti. Tu sta se poslovila. Ali naj pripovedujem, kako. Prišedši v mesto je šel Lovro naravnost k staremu kanoniku. Prečastiti dobrotnik! mu je rekel, oče me je izgnal iz hiše. prišel sem k očetu. — Ravno prav, sinko. Vladni predsednik te je izbral na moje priporočilo za odgojitelja svojemu sinu. Jutri se že moraš preseliti k njemu. Na ta glas iz ust starega dobrotnika je kriknilo Lovrovo srce od radosti. Svoboden bode. srečen, odmevalo je v njegovi duši. in komaj se je spomnil, da se je treba kanoniku zahvaliti. Tako je nesrečni ribi, katero voda bacne na suho. a plima jo zopet odnese v rodni stekleni dom. v vodo, kjer se more naplavati iz srca. Lovro se je osebno poklonil vladnemu predsedniku. Bil je grof, tedaj aristokrat in birokrat obenem, no, ne eno ne drugo, kakor se "navadno piše in razumeva. Bil je fin in dovolj izobražen, a imel tudi smisel za vedo in umetnost, Vešč svojim uradnim poslom, kazal je on mnogo zdravega razuma in studilo se mu je ono uradniško cepljenje dlak. katero se rado sili v ospredje kot nezmotljiva modrost. Bil je prijazen ljudstvu in ljudstvo njemu. Od srca je sovražil uradnike, kateri so se predstojnikom klanjali do tal. a na občinstvo gledali prezirljivo kot polbogovi. Še več, vladni predsednik je srčno ljubil svojo družino in tak človek ne more biti trd niti pri svojih uradnih poslih. Hotel je. da bode njegov sin povsod cel človek, ki ne smatra predsodkov za naravne zakone. Zato se je zelo vzradostil, da je dobil Lovra za učitelja. Mnogi so mu to na tihem zamerili. kajti prosim vas. exteolog pa učitelj otrok! To ni mal greh. Medtem se predsednik ni oziral na šepetanje sveta ter pozdravil Lovra tako: — Da ste mi zdrav, gospod! Veseli me, da sem našel, kar sem že dolgo iskal. Na,) vam povem odkrito svoje mnenje. Vi ne bodete mojemu sinn učitelj, vi ne bodete samo gouverner, ampak pravi mentor, kakor ga razumeva škof Fenélon. Vem. da ste odkritosrčen človek, vem da imate značaj. Vidite, to želim jaz sinu. Mehak je ta dečko, skujte mi iz njega jeklenega človeka. Brez nravi ni v življenju računa, a merilo v nravi mora biti značaj: če ne poznate nravi, ste na slabem. Vi bodete meni. sinu in moji družini prijatelj in kot prijatelj bodete živeli v moji hiši. Tako po priliki je govoril grof. Lovra so zadele te besede prijetno, nov poklic mu je bil vsled tega stokrat prijetnejši. Mladi exteolog se je preselil iz mesta v predsednikovo hišo. V hiši so pazili nanj kakor na svojega; udobnosti in zadovoljstva se mu je ponujalo na vseh straneh, o skrbi niti sledu. Učenec ni bil razvajen gospodič. ampak zdrav, razumen deček, ki je bil ponosen na znanje svojega mentorja. Poučevanje Lovru tedaj ni prizadevalo mnogo truda, in pri največji vnetosti mu je zika pri uradih in sodiščih od početka sem in se pri tem nekoliko dotaknil slovenske zgodovine. Dokazoval je. da je za časa vojvod bil slovenski jezik državni jezik v slovenskih pokrajinah, kar priča obred umeščenja vojvodov na Gosposvetškem polju na Koroškem. V srednjem veku je bil notranji uradni jezik nemški, občevalni zunanji slovenski. — Predavatelj je seznanil navzoče z raznimi cesarskimi in ministrskimi naredbami iz dobe cesarjev Ferdinanda V. (1. 1555). Jožefa II. in Franca L. ki so omejevale rabo slovenščine. potem Ferdinanda 1. in Franca Jožefa I. pod katerim je prvič prišel slovenski jezik do enakopravnosti pri sodiščih, v uradih in šolah (večinoma pač na papirju!). Posebno pozornost je obudila ministerijalna naredba iz leta 1862. katere se še sedaj trdovratno oklepajo nekateri nam Slovencem sovražni sodniki, in katera določa, da se sme zasliševati in sestavljati zapisnike v slovenskem jeziku pri sodiščih in uradih samo s tistimi strankami, katere niso zmožne drugega deželnega jezika. To naredbo spopolnnjejo. oziroma razveljavljajo in dajejo slovenskemu jeziku več pravic, poznejše naredbe od 20. oktobra 1866. 5. septembra 1867, posebno pa ministra Pražaka od 18. aprila 1882. vsled katere se morajo pri sodiščih in uradih sestavljati zapisniki s strankami v tistem jeziku, katerega se hoče poslu-žiti. to' je v njenem občevalnem. od-nosno maternem jeziku. Vkljub tej naredbi pa nemški birokratizem vseskozi ovira slovensko uradovanje, tako da ne dobivamo slovenskih sodb od višjega sodišča v Gradcu, ter od najvišjega sodnega dvora in državnega sodišča. Slovenci moramo stremeti po lastnem višjem sodišču, potem bi bilo možno odstraniti ovire, ki se delajo slovenskemu uradovanju, potem bi dobili več slovenščine zmožnih sodnikov tudi na višja mesta, pri najvišjem sodnem dvoru in državnem sodišču, potem šele bi prišel slovenski jezik do svoje popolne veljave. — Predavatelj je za svoje zanimivo in temeljito predavanje žel zasluženo pohvalo. - Prihodnje predavanje se vrši v sredo, dne 14. t, m., točno ob 8. uri zvečer v mali čitalniški dvorani v „Narodnem domu". Predava g. dr. Ivan Fermeve. odvetniški kandidat v Celju, o ločitvi in razrušljivosti zakona po obstoiečem pravu. — Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Celju. Obe celjski Ciril - Metodovi podružnici, moška in ženska, imata svoj občni zbor prihodnji četrtek 15. t. m. ob pol 9. itri zvečer v, gostilniških prostorih „Narodnega doma". Vabimo vse zavedne celjske ostalo še dovolj časa za svoje lastne nauke. Učil se je mnogo, čital še več in različno. Hiter, prodirajoč, ognjen duh ne gre le po eni odmerjeni poti. se ne koplje sistematično le po eni vedi; dobivši zvezo med vsemi strokami znanosti in hoteč uspeh njen spojiti z živim, praktičnim življenjem, seže tak duh v vse človeško znanje, skuša ga obseči. kolikor mu dajo moči. Tak duh ne pozna mejnika. To je znak genijal-nosti. Tak je bil Lovro. Zelo rad- se je učil matematike, naravoslovja in filozofije; dobro je znal zgodovino, posebno priljubljeno mu je bilo jezikoslovje in učenje stare in nove književnosti. Poznavanje jezikov — in on je poznal vse glavne evropske jezike temeljito — smatral je Lovro samb sredstvom, .kakpr je tudi treba, a učeč se jih. ni si razbival glave s premodrimi podrobnostmi brez namena, ampak učil se je postanka, filozofije, uarave jezika. Pogledal je včasi tudi v politične zna- Slovence in Slovenke, naj se letošnjega občnega zbora številnejše udeležijo nego lansko leto, kajti obila udeležba pri občnem zboru je najlepše merilo narodne zavednosti članov in članic. Na dnevnem redu bodo poročila tajnice in tajnika ter blagajničarke in blagaj-ničarja in zlasti volitev novega odbora s posvetovanjem o delovanju podružnic v prihodnjem letu. — Ustrelil se je v Celju prostak Avgust Slansky iz strahu pred kaznijo, Zopet „pošta". Morajo biti res učenjaki na naših poštah. Roma kako ubogo pismo od pošte do pošte, predno se ga kdo usmili in ga pošlje v namenjen mu kraj. „Dobrna, Sp. Štajersko" vendar ni tako daleč od Dol-a pravijo, da je Dol tudi na Sp. Štajerskem — in vendar nosi pismo, ki je bilo oddano v Dolu na Dobrno, poštne pečate: Dol. Siissen-lieim —- Žusem. Pristova. Neuhaus bei Olili. Ubogi poštni uradniki, ki imajo toliko nepotrebnega dela! Pripomnimo, da je bil na naslovni strani prilepljen narodni kolek. Morebiti pade sedaj komu kaj na misel! — t Josip Ravlen, posestnik in klobučar v Šoštanju, je dne 4. t. m. ob 3/47: uri zjutraj umrl, zadela ga je srčna kap. Blagi ranjki se pač nikoli ni sramoval svojega materinega jezika, temveč je stal v boju za narodne pravice vselej v prvih vrstah. Bil je načelnik krajnega šolskega sveta dolgih 12 let in sicer v najtežavnejši dobi. ko se je zidala 6 razredna tržka šola v Šoštanju. Bil je načelnik obrtne zadruge v Šoštanju celih 10 let tei' je s pomočjo drugih faktorjev ustanovil obrtno nadaljevalno šolo v Šoštanju. Bil je odbornik in svetovalec občine trg Šoštanj dolgih 22 let. ter neutruden in skrben cerkveni ključar tržke cerkve v Šoštanju celih 18 let in funkcijonar državnega pravdništva 7 let. Kako je bil priljubljen in spoštovan. je pokazal sijajni pogreb. Iz celega okraja, iz Dunaja. Brežic in Slov. Gradéa so prihiteli sorodniki in prijatelji. Udeležil se je pogreba občinski odbor trg Šoštanj, zastopniki drugih občin in društev, okrajni zastop. odbor šaleške čitalnice ter mnogo trža-nov in okoličanov. Pri odprtem grobu je ganljivo govoril njegov iskreni prijatelj g. Fr. Rajšter. Preminul je blagi mož. vnet narodnjak. Izguba je za Š:štanjčane pre-bridka, nepozabna. Bodi mu domača žemljica lahka! — Županski shod v Šoštanju, dne 11. t. m. se je vršil ob precej dobri udeležbi. Radi važnosti dnevnega reda in storjenih sklepov sporočamo prihodnjič obširneje. — Živinozdravništvo — mi nosti. Škoda, da se ni poglobil v nje; bistri njegov um bi bil našel mnogo hrane v tej stroki. Lovrovo učenje ni bilo samo golo zapomnjevanje. vedno je stvar premotril kritično; sodil je bistro, izvirno, razlagal .jasno,« kratko. Tako je Lovru tekel čas mirno, udobno, prosto brez nenaravnih pritiskov in dolžnosti, protivnih njegovi volji in željam. Mladi grof se ga je privadil kot starejšega brata, učil se je z vnemo in lepo napredoval. A tudi Lovro ni imel učenca drugače kot brata. Ž njim je po zimi prenočeval v mestu, prebil spomlad na potovanju in leto v dvorcu na deželi. Lovro je dihal svobodno, srečno. Še več, Lovro se je čisto spremenil. A tudi ni čuda. Kako je gledal ta svet ubogi cerkovnikov deček, krotki dijak, prišedši iz vaške kolibe, prisiljeni mladi bogoslovec ? (Dalje pihodnjič.) in vlada. Doživeli smo dne 11. t. m. žalosten slučaj. Prišel je v Šoštanj živinozdravnik iz Slovenjega gradca. Naročeno mu je bilo. naj predava o svinjereji. Neuk slovenščine, je predaval nemški. Kmetje ga niso razumeli in so se jezili, zakaj nam ne da vlada slovenskih živinozdravnikov. Povdar-jamo. da je na eni strani res vlada kriva, ker ima dva Slovenca v Gradcu, medtem ko pri nas nastavlja Nemce. A mnogo smo krivi mi sami. ker se naša mladina ne posveča živinozdrav-ništvu, ki je dandanes eden najboljših gmotnih virov, češ. da je ta stan „šintarski". nečasten. Ta predsodek vlada med našim ljudstvom, a mora konečno pasti. Slovenske stariše poziv-ljemo, naj v korist slov. ljudstva dajo svoje sinove študirat živinozdravništva, slovenske dijake pa. naj smatrajo ta stan istovrednim vsem drugim stanovom. — Komisar Zolfai in — postave. Dan pred volitvami v Šoštanju je g. Ivan Vošnjak odložil mesto obč. odbornika v HI. razredu ter to popolnoma pravilno pismeno prijavil. Po postavi je imel pravico, biti voljen odbornikom v II. razredu. No „vladni župan" Zolfai je izjavljal pri volitvah opetovano. da je izvolitev g. Vošnjaka nepOstavna. Takšne ignorance v zakonih vendar nismo pričakovali dasi poznamo dobro komisarja Zolfala! —-in bodo seveda imele soditi o tem drznem preziranju postav pristojne oblasti. Komisar Zolfai, ki se v svojih neprostovoljno prostih urah bavi intenzivno s zoologijo, je iznašel krasen eksemplar nove vrste „vran". Ime ji je „bela vrana s kolarjem". Najti jo je v „nemškem" Šoštanju v „Deutsches Haus". Zavarovalna družba „Donau" ima med svojimi agenti večinoma najbolj .zagrizene Nemce. Tako je bil pri zadnjih šoštanjskih volitvah agent „Donave" Stuller glavni agitator nem-škutarske stranke. Kakor se govori, dala mu je družba nalašč zato osem dni dopusta in res je mož .strašil en cel teden po Šoštanju. Pri večerni slavnosti po „sijajni nemški zmagi" imel je agent Stuller govor, pri katerem je trdil, da je Šoštanj bil že od nekdaj nemški in da so tudi vsi Šoštanjci sami „pristni" Nemci! Tako je govoril „pristni" Nemec Stuller. ki je sin slovenskih starišev iz Jezerskega, oziroma iz Galicije na Koroškem, in drugi pristni Nemci kakor so „bela vrana" Govedič. mlinar Brišnik. posestnik Hliš. pek Kurnik i. dr. so mu navdušeno pritrjevali. in ta agent si še upa priti v slovenske hiše ter loviti slovenske zavarovance. Ven ž njim! — Najnovejše iz Dobrne. Auerja hočejo imeti nemčurji še nadalje na Dobrni. Začeli so pobirati podpise, da bi se deželni odbor usmilil Dobrne in ohranil Dobrni nenadomestljivega (!) Auerja! O je! Pripisujemo deželnemu odboru vendar več pameti, kakor pa dobrnskim nemčurjem. Mislimo, da so Auerju naredili slabo uslugo tisti, ki so to stvar začeli. Nazadnje še tako blamažo ! — Važno za krajne šolske svete. Neka tvrdka je tožila neki kraj ni šolski svet za plačilo 221 K. Najvišji sodni dvor pa je tožbo zavrnil z razsodbo. da k r a j n i šolski svet nima značaj a juri Stičneosebe ter vsled tega ne more tožiti niti tožen biti. — Nemški ljudski svet v Mariboru je sklenil to-le rezolucijo: Nemški ljudski svet za Spodnje Štajersko se zavaruje kar najodločnejše proti poslovanjenju Avstrije, ki je namerava vladna predloga volilne reforme in proti uničenju nemštva v tej državi, katero uničenje je s tem podano; nemški poslanci se torej poživljajo. da nastopijo najostrejše proti vladni predlogi volilne reforme, zlasti pa proti razdelitvi volilnega okoliša 9. štajerskega- volilnega okraja (mesto Maribor) in da skrbe za varnost nemštva pod vsakimi pogoji." Silen strah imajo torej Nemci pred nami. še celo v Mariboru se nas boje. ko jim je- vendar ravno tukaj tako zagotovljen mandat, da ga jim po sedanjem načrtu volilne reforme sploh ni mogoče nikoli iztrgati. Cela rezolucija pa kaže. da sede v nemškem ljudskem svetu duševne reve potencirane vrste. Politično društvo „Sava" v Brežicah je dne 7. t. m. sklenilo sledeče: 1. pridruži se sklepom shoda zaupnih mož dne 1. marca 1906 v Mariboru v zadevi volilne reforme in razdelitve volilnih okrajev na Spodnjem Štajerskem; 2. zahteva, da se takoj razpišejo dopolnilne volitve v deželni zbor za kmečke občine brežiškega okraja in v državni zbor za peto kurijo, opozarjajoč na to. da so volitve za pozneje izpraznjene mandate na Srednjem Štajerskem že razpisane; 3. protestuje zoper nameravano reformo zakona kot našemu narodu pogubno; 4. priredi takoj po razpisu dopolnilnih volitev velik javni shod v svrho določitve kandidatov. — V Slovenski Bistrici je umrl g 5. marca t, 1. usnjar Miha Nasko. Mož ' je bil — ne sicer po rodu. pač pa tembolj po mišljenju zagrizen sovražnik Slovencev in' je stal vsikdar v prvih vrstah nam nasprotne stranke. XHfaj časa je celo Bistričanom županova! bil ves čas občinski odbornik, ud okrajnega odbora in svoj čas tudi načelnik krajnega šolskega sveta. Ob njegovi smrti pa se začudeno povprašujemo, kaj je mož v svojih 7 o letih storil koristnega. Nič. prav nič vam ni koristil in še celo na nemško šolo, za katero je baje ponujal že zemljo in še 400<» K. je v zadnjem hipu pozabi! VkljuyH temu pa se je sililo šolške otroke, tì so morali korakati za krsto, ki je bila opremljena s samimi frankfurtaricami. Škandal za šolsko oblast! — V Dravo je skočil v Maribora upokojeni strojevodja 56 letni Friderik Trentini. Mož je bil vdan pijači in bil zaradi tega upokojen. — Zmrznil je želar .lakob Doki v Borovcu pri Ptuju, ko se je v neki ptujski žganjariji tako napil hudičeve kapljice, da je obležal v snegu. Doki je bil vnet pristaš „Štajercev" — Junaški žandarmerijski po-Ji stajevodja. Na Savinji pri Zidanem mostu je prala žena nekega paznika cementne tovarne. Naenkrat ji je spodrsnilo in ženska se je že borila z valovi, ki so ji pripravljali gotovo smrt. Tu je prišel med množico ljudi. ki se je zbrala na obrežju, orožniški postajevodja Fran Kotnik, ki se je ravne vrnil iz Trbovelj ves izmučen. Vrgel je puško od sebe in planil v I deroče valove, kjer se mu je posrečilo j že onesveščeno žensko rešiti in pri- J nesti na suho. — Iz Ormoža. Končane so vo- j litve v okrajni zastop. pokazale so nasprotnikom, - ki so v „Štajercu" rovali zoper našo slogo — da smo edini, da se narodna zavest v okraju veduo širi. ter poganja korenine v nižje sloje naroda. Z veseljem opazujemo. da ljudstvo naše tirja postavne mu pravice, ker zavrača nemške dopise uradov, dasi se mu v tem obziru stavijo hude zapreke; pa čimbolj se mu nasprotuje, tem žilavejši je narod v svojih opravičenih zahtevah. Mladeničem je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju „Poziv" k nabora — | enim slovenske, drugim nemške. Vpra- šali bi. se li hoče s takim ravnanjem ljudstvo smešiti? Zakaj glavarstvo ni poslalo samoslovenskih? Fantje nemških pozivov niso sprejeli in so prosili slovenskih. Pa čujte in strmite! Po pr e t e k u 11 e k a j dni so ž a n-da r j i iste (n e m š k e) f a n t o m dostavili. Sili se fantje niso uprli. Da smo bližje turški meji. bi se temu ne čudili. Radovedni smo. na kak genialen način bo glavarstvo občinam katere slovenski urad njejo — isiljevalo nemške dopise v rešitev. (Miho se pa. da še „Štajerc"' med „važnimi vestmi" tega ne pove. saj je ie ' razveljavljenjn občinskih sklepov gWi; slov. uradovanja skoro prej polnil. kot so se razveljavljen ja raz-■ posl.ila. Vprašamo. od koga dobiva „Štajerc" te ..važne vesti". Je-li morebiti glasilo c. kr. okrajnega glavarstva v Ptuju? Sedaj, pravijo je doba na-; fedka in zdravih načel, jaz pa bi rekel, da je doba čudežev. V občini I je proglasil obč. odbor slovenski jezik uradnim; v zapisniku je nave-fan. da niti župan, niti odborniki nemški ne umejo. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je sklep, razveljavilo iu ukazalo, da županstvo nemške dopise sprejemati in obravnavati mora. IMiliog glavarstvo recepta kako iiitj župan dopise, katerih vsebine ne •razume, obravnava — odloku ni pri-f'ìoiiln. ! Kaj naj tedaj slov. župan z nembi; dopisom stori? O11 vsebine ne ~jgit\ pomožni uradi v Gradcu (odlok oMkiV.) pa nemščine v slovenski jezik «c prestavljajo. Z mirno vestjo daj slovenski župan nemške dopise v predal iu ko oblasti rešitev tirjajo. jih mirno s pripombo ,.da ne moreš nekaj rešiti *esar ne razumeš" vrni. Nobena sila sveta te k temu ne primora. Take in enake odloke pa župani pošiljajte našim poslancem. Hip. ur. Mi opominjam« naše občinska urade, naj se drže za sedaj še 'postavne poti tei' pošiljajo vse nem-, ške dopise v prestavo 11a „ministrstvo yiotraii.jili zadev" 11a Dunaj. Videti ho-jpo, kaj bo to ukrenilo, in potem se 5§»4f potrebni koraki. Poživljamo pa «tacili vse naše občine, da nam poročajo vse najmanjše v tej zadevi. f— Železnica Ljutomer-Ormož, il gradijo' še železnice Aspang-Fried-berg. kakor 'smo nedavno požočali. pač pa so bili 20. m. 111. na Dunaju poslanci in zastopniki raznih občin in okrajev iz štajerskega, kakor iz Ptuja, Sad> najkrajši poti t. j. Dunaj-Novi. Vsi Bistri so se izrekli, da bodo načrt pospeševali. Finančni minister je še omenil, da mora vsa drŽava priti enakomerno v poštev. To je čisto prav! Zadnja leta so gradili železnice na Gornjem Štajerskem, to leto pričnejo na Srednjem, torej pridemo sedaj 11a ! vrsto mi Spodnještajerci. In. ali ne leži Ljutomer in Onuož ravno na črti Dmiaj-Xovi? Od te proge pa je že skoro nad polovico zgrajene in to: Dunaj-Aspang 87 kilometrov. Friedberg-tfartberg 28. Hartberg-Fürstenfeld 3!), Fürstenfeld - Fehring 20. Purkla - Radgona - Ljutomer 34. skupaj 208 km; ostane še torej Aspang-Friedberg 12 kilometrov. Fehring-Gleichenberg-Pur-kla 28. Ljutomer - Ormož 20 v celem torej samo 60 km. — Državni in deželni poslanci okrajev Ljutomer in Ormož, oba okrajna zastopa in občinska sveta, sedaj je ugoden čas. da se ganete! Hvaležen vam bo narod, če storite potrebne korake v njegov prid, da se zgradi železnica Ljutomer-Ormož. — Divji mož. V noposredni bližini Gradca, v takozvanem gozdu Plabuč. so nabiralke drv večkrat zagledale popolnoma nagega, zdivjanega moža. ki je takoj zbežal dalje v gozd. Končno je policija iz Eggenberga preiskala gozd ter res zasačila divjega moža. Bil je popolnoma nag in raz-mršen. Povedal je. da je 50 letni Fr. Leitner. doma iz Trat v radgonskem okraju. Obleko je zavrgel, da se je iznebil — mrčesa. Kranjsko. Na ljubljanskem slovenskem odru se je dne 8. t. 111. igrala izvirna slovenska drama v štirih dejanjih ,. Ljnbislava" od Etbina Kristana. — Pri občinskih volitvah na Jesenicah je zmagala slovenska ljudska stranka. 11a čelu ji župnik Zabukovec, zvezana z Nemci, proti slovenskim naprednjakom v dveh razredih: na-prednjaki so dobili v II. razredu 2. v prvem razredu pa vseh 11 mandatov. — Shod zaupnikov narodno-na-predne stranke kranjske se vrši dne 28. t, 111.. — Spomenik postavijo Slovenci v Postojni pesniku-rojaku Vilharju. Proračun znaša 12.000 K. Slovanski sever. — Češke vesti. Volilne priprave na Moravske m. Širijo se vesti, da je vlada pospešila priprave za volitve v deželni zbor moravski po novem volilnem redu. tako. da se bodo taiste vršile že avgusta ali septembra. Zajedno s to vestjo prinaša „Politik" vest.'da so nenemški krogi na Morav-skem mnenja, da vlada volilno reformo oktroira. v slučaju, da bi je sedanji parlament ne sprejel. Češko s o k o 1 s, t v o. Priprave za V. vsesokolski zlet v Pragi, ki se vrši 1. 1907. in ima prekositi v vsakem ozjfu vse dosedanje, so v živem toku. Že prihodnji teden se -snide predsed-ništvo Češke Obci Sokolské in tehnični odsek k seji. 11a kateri se določijo posamezne točke izleta. 1 za letošnji izlet v Zagreb in v ( 'ni o goro se vrše pridno priprave in povsod se kaže živo zanimanje. Po sokolskih društvih so številni krožki hrvatskega jezika in vrše se predavanja o hrvatskem in srbskem narodu, njegovi deželi, njegovih navadah itd. Sokolstvo dela i na to. da bi konečno izginili mučni prizori. ki se dogajajo pogosto pri vojaških naborih. Brat Karel Vaniček je napisal kratko razpravo češkim mladeničem. v kateri jih odvaja od krčem in pijančevanja za časa naborov. — Pač bi bila podobna akcija nujno potrebna i pri nas!!! Svetovne vesti. V Karlsruhe 11a Nemškem je pri predpustnih burkah bil zaboden Italijan fioretti. Prišel je ravno iz Italije. Na kolodvor so ga prišli čakat sorodniki. V bližini doma je več mask nadlegovalo njegovo hčer in nečakinjo Razvil se je pretep. Pri pretepu je bil zadet Boretti i nožem ' in je takoj umrl — Umrl je v Madridu Romero Rohledo, bivši posestnik španske zbornice. bivši minister in član državnega sveta. — Na Dunaju je voznikova žena Katarina Bauer svojega 2 in pol leta starega nezakonskega otroka tako grozovito pretepala in trpinčila, da je otrok umrl. — Podraženje mesa. Saksonska vlada je dovolila letni uvoz 3'OKOO svinj iz Avstrije. — Ruski car je imenoval srbskega princa Arzena Karagjorgjevica polkovnikom in mu dovolil, da nosi celo življenje to uniformo. — Uiurl je bivši državni poslanec brnske trgovinske zbornice Rudolf A u s p i t z. Grof Tolstoj — obtožen. Cenzura je zaplenila najnovejše Tolstojevo knjigo „Spoved in krščanska vera" ter obtožila založnika zaradi bogokletja. — Batenberška princezin ja Ena, nevesta španskega kralja, je sprejela pri krstu imena Viktorija. Evgenija, Kristina. Zdravnik v Bernu d \ Ordier je izumil sredstvo zoper raka in je in je svoje petletne skušnje predložil pariški akademiji. Ordier pravi, da njegovo sredstvo ozdravi 80 odstotkov vseh bolnikov. To sredstvo ni serum. — Nadvojvodinja pod kuratelo. Nadvojvodinja K lotil d a. vdova po nadvojvodu Jožefu, je izgubila s ponesrečenimi špekulacijami vse svoje premoženje nad dva milijona kron. Stavili so jo vsled tega pod kuratelo. Cesar, ki ima mnogo prostega časa, je vsekakor nemški cesar, ki je sa svojo srebrno poroko narisal dve sliki, jih dal pomnožiti ter jih raz» delil med svoje prijatelje. — V Tatrah sneži od sobote dalje neprenehoma. Sneg je visok že 60 cm. in temperatura iznaša 10°( ' pod ničlo. Po meteoroloških opažanjih sodijo, da bo snežilo še dlje časa. — Silen vihar je porušil vas Mahanora pri Tananarivi. Ponesrečilo je mnogo oseb. — Podraže se klobčiči sukanca za šivalno stroje. Velik dobrotnik. V New-Vorku je . nedavno umrl milijonar A. Oechs, ki je v dobrodelne svrhe zapustil 5 milijonov kron. Veče svote je daroval vsem večini društvom v New-Yorku. — V Argentiniji v južni Ameriki je poldrugi milijon italijanskih naseljencev. — t F ML. Grivičič. V Zagrebu je umrl FML. Dane vit. Grivičič. v starosti 75 let. — Rude * Ameriki. V minolem letu so v Ameriki izkopali raznih rud v vrednosti 1.484.615.000 dolarjev. — Morilec žen obešen. V Chikagu je bil obešen morilec žen,. Ivan Hoch. Kakor je znano, se je Hoch oženil z več nego 20 ženami, devet jih je umoril, druge je pa pripravil ob njih imetje. — 235 potomcev je zapustila blizu Vidma neka kmetica, ki je umrla 100 let stara. Morda ima še več potomcev. ker dva njena unuka sta šla v Ameriko in se ne ve. kje sta in če imata kaj otrok. — Pet otrok našlo smrt pod razvalinami. V Lyonu na Francoskem se je podrla neka hiša. Pod razvalinami je %lo pokopanih pet otrok. KHK) oseb aretovanih v Parizu. Med pustnim vrvenjem je bilo na velikem bulevardn (Quartier La aretovanih okolu 1000 oseb. Pri mnogih so našli prepovedano orožje in škatlje. napolnjene s poprom. Porušil se je del strehe na stolnici v Winclestru 11a Angleškem. O tej priliki je bilo ranjenih več oseb. — Strašen vrtinec. V Mobile v južni Ameriki razsaja strašen vrtinec. Provzročeno škodo cenijo na poldrugi milijon dolarjev. V mestu Meridian (Mississipi) so razdejane prodajalnice in kolodvor. Ubitih je bilo 21 belih ljudi in sto črncev. Stavbo hiše # É Proračun v ::: A il M JI (M znesku 9600 K UtlttCtlll« innfrtjena vpogled pri ::: IVANU LUKMANU, učitelju v Šoštanju. A 152/5.7 im 2-2 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču na Vranskem sta po prošnji dedičev po gospej Alli Kolar naprodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, vsaka, posebej iu sicer: 1. Nepremičnina vlož. štev. 20 k. o. trg Vransko (Markt Franz), obstoječe iz stavb. pare. štev. 112 hiša. štev. 34. na Vranskem z gospodarskim poslopjem ter z zraven spadajočo pritiklino. a brez živine in krme. Za to nepremičnino se je ustanovila izklicna cena 3400- kron. 2. Nepremičnina vlož. štev. 29 k. o. trg Vransko (Markt Franz) obstoječa iz zemljiške parcele štev. 206. njiva, za katero, se- je-ustanovila izklicna cena v znesku 2281 K 60 v. Dražba se bo vršila dne 21. marcija 1906, ob 10. uri dopoldne, pri sodniji lia Vranskem, soba štev. 1» Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti pri sodniji v zinislti dražbenih pogojev. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji. v sobi štev. 2. do 20. sušca 1906. C. kr. okrajno sodišče Vransko, oddelek I, dne 18. sušca 1906. :::: Naprodaj je dobro ohranjen :::: barinomi. Več se izve v PTUJU v NARODNEM DOMU. 117. uri popoldne zzr= v lastni pisarni. = DiSEYNI BED: 4. Izvolitev načelstva. 5. Slučajnosti. ' Ako bi ta izredni občni zbor ob (i. uri ne bil sklepčen, se vrši isti dan v istem prostoru ob 7. uri drugi izredni občni zbor in sklepa takrat Vsako število zadružnikov. (n?) i Nacelstvo. .Št. 341. (180)1 Razpis natečaja učiteljske službe. i. Na trirazredni ljudski šoli z nemškim učnim jezikom v Laškem trgu (II. krajni razred) se bo s pričetkom zimskega tečaja 1906/7 eno mesto učitelja detinitivno popolnilo. % Na petrazredni deški ljudski šoli z 2 paralelkami v okolici Celje je o Veliki noči 1906 jmesto moškega suplenta popolniti. Pravilno opremljene prošnje se imajo postavnim službenim potom pri dotičnem k rajnem šolskem svetu vložiti, in sicer za mesto lia Laškeill do dne 15, aprila, za okolico Celje pa do dne 25. sušca 1906. CELJU, dne 6. sušca 1906. (18°) 1 Opr. štev. A 114,5.78 '(175) ,'i-l OKLIC. V zapuščinski zadevi za rajnim Matijo Hren po domače Rahle iz Sv. Križa Št. IS se. je vsled prošnje postavnih dedičev dozvolila pr« stovoljna sodna dražba celega nepremakljivega in premakljivega premoženja pod predloženimi pogoji in se v t<> s vrh o določil dan na 9. malega travna 1906 dopoldne ob 12ll. uri na lici mesta pri svetem Križu h. št. 18 s tem pristavkoni. da se nepremičnine sestoječe iz vlož. štev. 5 in 4 k» tastralne občine sv. Križ in premičnine ne bodo oddale pod vkupno izklicno ceno po 6000 kroil. Vsaki družbenik ima položiti v roke sodnega komisarja 20% vadij toraj 1200 kron. Zdražitelj mora v treh mescih po dražbenem dnevu položiti poloviij izkupila (največje ponudbe) s 5 % obrestmi od dneva dražbe, nadalje y 6 mescih po dražbenem dnevu drugo polovico izkupila s 5 0 0 obrest« Zdražitelj ne sme. predno ne položi prve polovice izkupila. lesa sekati il gozdih prodanega posestva. ^Nlale terjatve, ki so na posestvih vknjižene, so poplačane in toraj indebite vknjižene. Ostala vsebina dražbenih pogojev, ki se imajo pred začetkom dražbe precitati, zapisnik o inventuri in cenitvi in zemljiškoknjižni izvleček se morejo v sodni pisarni in pri dražbi vpogledati. Posestvo leži približno 3 4 ure od trga Konjice oddaljeno tik državne cestej C. kr. okrajno sodišče y Konjicah odd. I. dne 28. sv ecana 906 Oddaja staVbe župnijskega gospodarskega poslopja na Ponikvi ob juž. žel. obstoječega iz hlevov. skednja, kuhinje in kleti. Ustmena zniževiiliia dražba se bo vršila dne 24. sušca 1906 ob 9. uri predpoldne v občinski pisarni na Ponikvi. Stavba se po oddala le enemu gm-nemu podjetniku. — Izklicna-cena znaša: 12.300 K. jStavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavbenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev je v pogled razpoložen v občinski pisarni na Ponikvi vsaki dan od M.—12. ure dopoldne. — Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 1230 K varščine. ObčinsHi nt ad ponila ob jitž. želez. dne 5. sušca 1906. Župan: JOSIP MLAKER. (1(13) 3-3 sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-50