32 The practical applicability of the reduced model of an expert system of potential performance of young basketball players in terms of morphological-motor dimensions Abstract Based on expert knowledge and years of research, the Faculty of Sport, University of Ljubljana has developed many multi-stage models of expert systems for establishing basketball players’ potential performance (their potential). This study presents and validates a heavily reduced model which is composed of three morphological and five motor dimensions that affect substantially playing performance in basketball. The results of the model validation that was based on measurements of 41 young basketball players from two national basketball teams (U15 and U16) as well as assessments of actual and prognostic performance made by six basketball experts (coaches) show a low correlation between the assessments of potential and playing performance, namely the correlation does not achieve the threshold of statistical significance. Correlation between assessments of potential and actual performance (r = 0.22) is slightly higher than that between assessments of potential and prognostic performance (r = 0.09). The low correlation undoubtedly requires a change in relations among variables is considered as well as a change in the definition of weights and normalisers. It is clear that the model will have to be expanded by a number of variables measuring abilities and characteristics that have not been included in the current model. Keywords: basketball, expert systems, validation Frane Erčulj, Maja Ulaga, Anže Zdolšek Praktična uporabnost reduciranega modela ekspertnega sistema potencialne uspe- šnosti v prostoru morfološko-motoričnih razsežnosti mladih košarkarjev izvleček Na osnovi ekspertnega znanja in večletnih raziskav smo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani v preteklosti razvili številne večstopenjski modele eksper- tnih sistemov za ugotavljanje potencialne uspešnosti (potenciala) košarkarjev. V pričujoči raziskavi predstavljamo in validiramo močno reduciran model, ki ga sestavljajo tri morfološke in pet motoričnih razsežnosti, ki pomembno vplivajo na uspešnost igranja košarke. Rezultati validacije modela na osnovi meritev 41 mladih košarkarjev dveh državnih reprezentanc (U15 in U16) in ocen aktualne in prognostične uspešnosti šestih košarkarskih ekspertov (trenerjev) kažejo na nizko stopnjo povezanosti med ocenami potencialne in igralne uspešnosti, ki ne dose- ga meje statistične značilnosti. Pri tem je povezanost med ocenami potencialne in aktualne uspešnosti (r = 0.22) nekoliko višja kot povezanost med ocenami po- tencialne in prognostične uspešnosti (r = 0.09). Nizka stopnja skladnosti vsekakor terja razmislek o spremembi odnosov med spremenljivkami ter drugačnem obli- kovanju uteži in normalizatorjev. Predvsem pa bo očitno potrebno model razširiti z nekaterimi spremenljivkami, ki merijo sposobnosti in značilnosti, ki v pričujočem modelu niso zajete. Ključne besede: košarka, ekspertni sistemi, validacija iz prakse za prakso 33 „ Uvod Selekcioniranje mladih košarkarjev in košar- karic je zelo pomemben in zahteven pro- ces, ki se izvaja v različnih etapah njihovega razvoja. Oceno potenciala oz. nadarjenosti mladih košarkarjev podajo košarkarski strokovnjaki – trenerji na podlagi svojega strokovnega znanja. Zaradi morebitne su- bjektivnosti in razlik v košarkarskem znanju lahko prihaja do pristranskosti in napak ter posledično razlik med ocenami različnih trenerjev (Štrumbelj, Erčulj, 2012). Tovrstna napoved (ocena) je lažja, če je košarkar/ko- šarkarica že v rani mladosti igralno (tekmo- valno) zelo uspešen ali pa ima ekstremno izraženo telesno višino, ki v košarki pred- stavlja pomemben dejavnik uspešnosti. Ocena potenciala je zahtevnejša pri igralcih in igralkah, ki iz različnih razlogov niso spo- sobni izraziti (uporabiti) svojega potenciala na tekmi ali pri tistih s krajšim stažem tre- niranja (Baechle, Earle, 2008). Ovrednotenje potenciala oz. nadarjenosti mladih košar- karjev vsekakor predstavlja velik izziv tako stroki (praksi) kot tudi znanosti, ki proučuje to problematiko. Pri selekcioniranju in ocenjevanju poten- ciala oz. nadarjenosti mladih košarkarjev je trenerjem pogosto v pomoč širši ali ožji nabor testov s katerimi skušamo na čim bolj objektiven način oceniti raven razvito- sti razsežnosti, ki so pomembne za uspe- šno igranje košarke. Natančna in celostna ocena potenciala zahteva oblikovanje in uporabo obsežnih testnih baterij, kar pa je pogosto časovno, organizacijsko in tudi stroškovno zahtevna naloga. V praksi zato običajno uporabljamo bolj ali manj reduci- rane baterije motoričnih (terenskih) testov, ki nam dajejo le parcialno informacijo in grobo oceno o potencialu igralcev. Izbran nabor tovrstnih testov oz. meritev je zato pogosto kompromis med kvaliteto in ceno pridobivanja podatkov (Štrumbelj, Erčulj, 2012). V ekspertni sistem potencialne uspešno- sti košarkarja lahko zajamemo številne pomembne dejavnike (tako notranje kot zunanje), ki vplivajo na uspešnost igranja v košarki in so dedno ali kako drugače pogo- jeni. Zunanji dejavniki uspešnosti vplivajo na izraženost notranjih in imajo le posre- den vpliv na potencialno uspešnost igralca, saj se odražajo že v notranjih dejavnikih. Z njim ugotavljamo potencialno uspešnost (potencial) posameznega igralca (igralke), skupine igralcev ali celotne ekipe, s pomo- čjo katerega skušamo napovedati njihovo trenutno (aktualno) igralno uspešnost ali Šifra Naziv ------------------------ ------------------------- USPEŠNOST Uspešnost igralca ├─MorfZnac Morfološke značilnosti │ └─Masa Masa telesa │ ├─EksterRaz Eksterne geometrijske razsežnosti │ │ ├─VzdolzRaz Vzdolžne razsežnosti telesa │ │ │ ├─AV Telesna višina │ │ │ ├─ADV Dosežna višina │ │ │ └─DolzOkonc Dolžina okončin │ │ │ ├─ADZGO Dolžina roke │ │ │ └─ADSPO Dolžina noge │ │ ├─PrecRaz Prečne razsežnosti telesa │ │ │ ├─PrecRazTr Prečne razsežnosti trupa │ │ │ │ ├─ASR Širina ramen │ │ │ │ └─ASM Širina medenice │ │ │ ├─PrecRazZg Prečne razsežnosti zgornjih okončin │ │ │ │ ├─APKOM Premer komolca │ │ │ │ └─APZL Premer zapestja │ │ │ └─PrecRazSp Precne razsžnosti spodnjih okončin │ │ │ ├─APKOL Premer kolena │ │ │ └─APGL Premer gležnja │ │ └─Obsegi Obsegi telesa │ │ ├─ObsegZg Obsegi zgornjih okončin │ │ │ ├─AONL Obseg nadlahti │ │ │ ├─AONML Obseg pokrčene nadlahti │ │ │ └─AOPL Obseg podlahti │ │ └─ObsegSp Obsegi spodnjih okončin │ │ ├─AOSL Obseg stegna │ │ ├─AOSLS Srednji obseg stegna │ │ └─AOGL Obseg goleni │ └─InterRaz Interne geometrijske razsežnosti │ └─MascTkivo Maščobno tkivo │ ├─KozGubTr Kožne gube trupa │ │ ├─AKGH Kožna guba hrbta │ │ ├─AKGT Kožna guba trebuha │ │ └─AKGPR Kožna guba prsi │ ├─KozGubZg Kožne gube zgornjih okončin │ │ ├─AKGN Kožna guba nadlahti │ │ ├─AKGB Kožna guba bicepsa │ │ └─AKGP Kožna guba podlahti │ └─KozGubSp Kožne gube spodnjih okončin │ ├─AKGS Kožna guba stegna │ └─AKGG Kožna guba goleni └─MotorSpos Motorične sposobnosti ├─KondSpos Kondicijske sposobnosti │ ├─Moc Moč │ │ └─HitraMoc Hitra moč │ │ ├─EkspMoc Eksplozivna moč │ │ │ ├─EkspMocN Eksplozivna moč nog │ │ │ │ └─VOS Višina odriva │ │ │ └─EkspMocR Eksplozivna moč rok │ │ │ └─SZS Suvanje žoge sede │ │ └─ElastMoc Elastična moč │ │ ├─S20 Sprint 20 m │ │ ├─3SM Troskok z mesta │ │ └─HHP Hitri poskoki v šesterokotniku │ ├─Hitrost Hitrost │ │ └─HitAlt Hitrost alternativnih gibov │ │ ├─HST Hitro stopanje │ │ └─TAPR Taping z roko │ └─Vzdrzlji Vzdržljivost │ ├─AnAerVzd Anaerobno-aerobna vzdržljivost │ │ └─T800 Tek na 800 m │ └─VzdTreb Vzdržljivost trebušnih mišic │ └─DT60 Dviganje trupa └─TehKoor Tehnično znanje in koordinacijske sposobnosti ├─BrezZoge Gibanja brez žoge │ ├─TSS Tek s spremembami smeri │ ├─TTP Tek, preža │ └─TPS Tek, preža, skok └─ZZogo Gibanja z žogo ├─HitVodAg Hitrost vodenja in agilnost │ ├─V20 Vodenje 20 m │ └─VSS Vodenje s spremembami smeri ├─HitPod Hitrost podajanja │ └─PSE Izmenične podaje v steno └─SpecKoorZ Specialna koordinacija z žogo ├─VRV Različno vodenje └─PPV Vodenje, podaja Slika 1. Model ekspertnega sistema v prostoru morfoloških in motoričnih razsežnosti, šifrant testov in vozlov. 34 uspešnost v bližnji oziroma daljni priho- dnosti. Na osnovi ekspertnega znanja in večletnih raziskav smo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani v preteklosti razvili številne več- stopenjski modele ekspertnih sistemov v katerih so dejavniki uspešnosti igranja ko- šarke predstavljeni hierarhično. Ekspertno znanje s katerim smo oblikovali omenjene modele je bilo pridobljeno s pomočjo in- formacij iz tuje in domače znanstvene in strokovne literature, hkrati pa je tudi plod večletnega lastnega raziskovalnega in stro- kovno - praktičnega dela (treniranja mladih košarkarjev). V veliki meri izvira tudi iz razi- skovanj naših najboljših mladih košarkarjev in košarkaric (Erčulj, 1998; Erčulj in Vičič, 2001; Dežman, Erčulj, 2005; Erčulj, Bračič, 2007; Erčulj in sod. 2012; Štrumbelj, Erčulj, 2012; Štrumbelj, Erčulj, 2014), t. j. zbiranja, urejanja in analize podatkov, ki smo jih v preteklih letih dobili pri meritvah le-teh. Upoštevali smo tudi izsledke raziskav dru- gih domačih in tujih avtorjev, ki temeljijo tako na statističnih, kot tudi na ekspertnih metodah obdelave podatkov (Baechle in Earle, 2008; Jakovljević in sod., 2011; Jako- vljević in sod., 2012). Pri ekspertnem modeliranju so nas, v struk- turi osebnosti igralca, zanimale predvsem t.i. bazične lastnosti. Odločitvena drevesa dejavnikov potencialne uspešnosti smo oblikovali iz elementov tistih treh podsis- temov, ki imajo po našem mnenju največji vpliv na uspešnost igranja v košarki. Gre za morfološke, motorične in psihološke razse- žnosti psihosomatičnega statusa košarkar- jev in košarkaric oziroma njihov morfološki, motorični in psihološki potencial. V nadaljevanju predstavljamo konkretne modele ekspertnih sistemov v prostoru vseh treh razsežnosti (morfoloških, moto- ričnih in psiholoških), kakor tudi konkretne rezultate modelov za izbrane skupine ko- šarkarjev in košarkaric kadetskih in mladin- skih reprezentanc Slovenije. Ker imajo posamezni dejavniki (razsežno- sti) različen vpliv na uspešnost igranja, smo njihov prispevek določili z odločitvenimi pravili (utežmi), ki ponazarjajo medseboj- ne odnose elementov modela potencial- ne uspešnosti oziroma vrednosti vozlov drevesa. Ker se v košarki pojavlja več tipov igralcev, ki se razlikujejo v modelnih razse- žnostih, smo navedeni postopek izvedli za vsak posamezen tip igralca (igralno mesto) posebej. Odločitvena pravila smo tako določili za tista tri igralna mesta oziroma vloge, ki se najbolj pogosto pojavljajo v ko- ┌──────N o r m a l i z a t o r j i────────┐ Ocena: >=4.5 >=3.5 >=2.5 >=1.5 Utež CP odlično prav dobro dobro zadostno ----- -- --------- ---------- ---------- --------- USPEŠNOST 100.0 ├─MorfZnac 30.0 │ └─Masa 30.0 │ ├─EksterRaz 22.0 │ │ ├─VzdolzRaz 9.0 │ │ │ ├─AV 3.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ ├─ADV 3.5 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ └─DolzOkonc 2.5 │ │ │ ├─ADZGO 1.5 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ └─ADSPO 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ ├─PrecRaz 6.5 │ │ │ ├─PrecRazTr 2.5 │ │ │ │ ├─ASR 1.5 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ │ └─ASM 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ ├─PrecRazZg 2.0 │ │ │ │ ├─APKOM 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ │ └─APZL 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ └─PrecRazSp 2.0 │ │ │ ├─APKOL 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ └─APGL 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ └─Obsegi 6.5 │ │ ├─ObsegZg 3.5 │ │ │ ├─AONL 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ ├─AONML 1.5 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ └─AOPL 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ └─ObsegSp 3.0 │ │ ├─AOSL 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ ├─AOSLS 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ └─AOGL 1.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ └─InterRaz 8.0 │ └─MascTkivo 8.0 │ ├─KozGubTr 3.0 │ │ ├─AKGH 1.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ │ ├─AKGT 1.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ │ └─AKGPR 1.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ ├─KozGubZg 3.0 │ │ ├─AKGN 1.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ │ ├─AKGB 1.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ │ └─AKGP 1.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ └─KozGubSp 2.0 │ ├─AKGS 1.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ └─AKGG 1.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 └─MotorSpos 70.0 ├─KondSpos 34.5 │ ├─Moc 19.5 │ │ └─HitraMoc 19.5 │ │ ├─EkspMoc 8.5 │ │ │ ├─EkspMocN 4.5 │ │ │ │ └─VOS 4.5 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ │ └─EkspMocR 4.0 │ │ │ └─SZS 4.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ └─ElastMoc 11.0 │ │ ├─S20 4.5 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ │ ├─3SM 3.5 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ │ └─HHP 3.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ ├─Hitrost 6.0 │ │ └─HitAlt 6.0 │ │ ├─HST 3.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ │ └─TAPR 3.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 │ └─Vzdrzlji 9.0 │ ├─AnAerVzd 6.0 │ │ └─T800 6.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ └─VzdTreb 3.0 │ └─DT60 3.0 70 >=80 >=60 >=40 >=20 └─TehKoor 35.5 ├─BrezZoge 14.0 │ ├─TSS 4.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ ├─TTP 5.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ └─TPS 5.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 └─ZZogo 21.5 ├─HitVodAg 9.5 │ ├─V20 5.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 │ └─VSS 4.5 70 <=80 <=60 <=40 <=20 ├─HitPod 3.0 │ └─PSE 3.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 └─SpecKoorZ 9.0 ├─VRV 5.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 └─PPV 4.0 70 <=80 <=60 <=40 <=20 Slika 2. Primer odločitvenih pravil za branilce z utežmi in normalizatorji. iz prakse za prakso 35 IGRALEC 1 IGRALEC 2 IGRALEC 3 IGRALEC 4 IGRALEC 5 Rezul C dC Oc. Rezul C dC Oc. Rezul C dC Oc. Rezul C dC Oc. Rezul C dC Oc. ----------------- ----------------- ----------------- ----------------- ----------------- USPEŠNOST -8 4.4 -3 4.2 -3 4.1 -0 4.0 1 4.0 ├─MorfZnac 21 2.9 8 3.6 28 2.6 24 2.8 12 3.4 │ └─Masa 21 2.9 8 3.6 28 2.6 24 2.8 12 3.4 │ ├─EksterRaz 29 2.6 1 3.9 25 2.8 22 2.9 19 3.1 │ │ ├─VzdolzRaz 52 1.4 -11 4.5 39 2.0 25 2.8 23 2.8 │ │ │ ├─AV 170.5 25 45 1.8 179.7 76 -6 4.3 171.0 28 42 1.9 176.2 57 13 3.4 175.0 50 20 3.0 │ │ │ ├─ADV 219 17 53 1.4 239 87 -17 4.8 222 26 44 1.8 226 41 29 2.6 228 49 21 3.0 │ │ │ └─DolzOkonc 60 1.0 -8 4.4 29 2.6 33 2.3 31 2.4 │ │ │ ├─ADZGO 71.0 12 58 1.1 78.4 82 -12 4.6 74.4 41 29 2.5 74.5 42 28 2.6 74.8 45 25 2.8 │ │ │ └─ADSPO 94.0 8 62 0.9 104.3 73 -3 4.2 100.0 42 28 2.6 98.2 29 41 1.9 98.2 29 41 1.9 │ │ ├─PrecRaz 10 3.5 7 3.6 38 2.1 34 2.3 -0 4.0 │ │ │ ├─PrecRazTr 30 2.5 6 3.7 43 1.9 28 2.6 -12 4.6 │ │ │ │ ├─ASR 37.7 49 21 2.9 38.9 76 -6 4.3 37.3 39 31 2.4 37.3 39 31 2.4 38.8 74 -4 4.2 │ │ │ │ └─ASM 27.3 26 44 1.8 28.1 46 24 2.8 26.3 10 60 1.0 28.1 46 24 2.8 30.6 94 -24 5.2 │ │ │ ├─PrecRazZg -19 5.0 15 3.3 49 1.5 44 1.8 9 3.5 │ │ │ │ ├─APKOM 6.6 87 -17 4.8 6.3 59 11 3.5 6.0 26 44 1.8 6.0 26 44 1.8 6.4 70 -0 4.0 │ │ │ │ └─APZL 5.6 92 -22 5.1 5.2 51 19 3.1 4.9 16 54 1.3 5.0 26 44 1.8 5.2 51 19 3.1 │ │ │ └─PrecRazSp 12 3.4 1 3.9 22 2.9 31 2.5 4 3.8 │ │ │ ├─APKOL 9.1 64 6 3.7 9.4 86 -16 4.8 8.9 45 25 2.8 8.7 27 43 1.9 9.3 80 -10 4.5 │ │ │ └─APGL 7.1 51 19 3.0 7.1 51 19 3.0 7.1 51 19 3.0 7.1 51 19 3.0 7.1 51 19 3.0 │ │ └─Obsegi 16 3.2 12 3.4 -9 4.4 8 3.6 32 2.4 │ │ ├─ObsegZg 0 4.0 11 3.4 -7 4.3 -1 4.1 30 2.5 │ │ │ ├─AONL 27.7 75 -5 4.2 26.9 62 8 3.6 28.8 87 -17 4.9 27.8 76 -6 4.3 25.1 32 38 2.1 │ │ │ ├─AONML 29.2 72 -2 4.1 27.6 55 15 3.2 29.7 76 -6 4.3 29.2 72 -2 4.1 27.0 48 22 2.9 │ │ │ └─AOPL 24.5 62 8 3.6 24.5 62 8 3.6 24.7 67 3 3.8 24.7 67 3 3.8 23.6 36 34 2.3 │ │ └─ObsegSp 35 2.3 13 3.3 -11 4.6 18 3.1 34 2.3 │ │ ├─AOSL 56.1 38 32 2.4 58.2 58 12 3.4 62.0 87 -17 4.8 58.0 56 14 3.3 55.3 30 40 2.0 │ │ ├─AOSLS 53.8 57 13 3.3 55.4 72 -2 4.1 59.5 95 -25 5.3 55.5 73 -3 4.2 53.5 54 16 3.2 │ │ └─AOGL 34.0 11 59 1.1 36.5 40 30 2.5 37.9 61 9 3.6 35.5 26 44 1.8 35.4 25 45 1.7 │ └─InterRaz 1 4.0 27 2.7 37 2.2 27 2.7 -7 4.4 │ └─MascTkivo 1 4.0 27 2.7 37 2.2 27 2.7 -7 4.4 │ ├─KozGubTr 18 3.1 46 1.7 29 2.5 41 2.0 4 3.8 │ │ ├─AKGH 9.0 65 5 3.7 8.6 69 1 3.9 10.0 55 15 3.2 10.4 51 19 3.0 8.0 74 -4 4.2 │ │ ├─AKGT 13.2 59 11 3.5 27.0 3 67 0.7 13.2 59 11 3.5 20.4 20 50 1.5 14.0 55 15 3.2 │ │ └─AKGPR 9.6 32 38 2.1 15.0 1 69 0.5 12.2 8 62 0.9 11.0 17 53 1.3 6.8 70 0 4.0 │ ├─KozGubZg -16 4.8 20 3.0 53 1.4 18 3.1 -18 4.9 │ │ ├─AKGN 9.0 85 -15 4.8 11.2 63 7 3.6 16.2 9 61 1.0 10.4 72 -2 4.1 5.2 99 -29 5.4 │ │ ├─AKGB 4.0 83 -13 4.6 6.2 51 19 3.1 10.4 4 66 0.7 7.0 38 32 2.4 4.8 73 -3 4.1 │ │ └─AKGP 5.6 89 -19 5.0 8.8 38 32 2.4 8.8 38 32 2.4 8.4 45 25 2.8 5.2 93 -23 5.1 │ └─KozGubSp 1 4.0 9 3.5 24 2.8 19 3.0 -7 4.4 │ ├─AKGS 20.0 54 16 3.2 20.0 54 16 3.2 29.8 6 64 0.8 20.0 54 16 3.2 19.2 59 11 3.5 │ └─AKGG 9.4 84 -14 4.7 11.8 68 2 3.9 9.2 86 -16 4.8 14.0 48 22 2.9 6.8 95 -25 5.2 └─MotorSpos -20 5.0 -8 4.4 -16 4.8 -10 4.5 -4 4.2 ├─KondSpos -20 5.0 -10 4.5 -24 5.2 -16 4.8 -4 4.2 │ ├─Moc -25 5.2 -12 4.6 -28 5.4 -21 5.1 -9 4.4 │ │ └─HitraMoc -25 5.2 -12 4.6 -28 5.4 -21 5.1 -9 4.4 │ │ ├─EkspMoc -23 5.2 -5 4.2 -27 5.3 -21 5.0 1 3.9 │ │ │ ├─EkspMocN -23 5.1 -20 5.0 -29 5.5 -20 5.0 24 2.8 │ │ │ │ └─VOS 52 93 -23 5.1 51 90 -20 5.0 57 99 -29 5.5 51 90 -20 5.0 44 46 24 2.8 │ │ │ └─EkspMocR -24 5.2 12 3.4 -24 5.2 -21 5.1 -24 5.2 │ │ │ └─SZS 82 94 -24 5.2 74 58 12 3.4 82 94 -24 5.2 81 91 -21 5.1 82 94 -24 5.2 │ │ └─ElastMoc -26 5.3 -18 4.9 -30 5.5 -22 5.1 -16 4.8 │ │ ├─S20 3.38 93 -23 5.1 3.48 78 -8 4.4 3.22 99 -29 5.5 3.35 95 -25 5.3 3.50 73 -3 4.2 │ │ ├─3SM 707 100 -30 5.5 661 96 -26 5.3 723 100 -30 5.5 650 93 -23 5.1 655 94 -24 5.2 │ │ └─HHP 6.9 96 -26 5.3 7.0 94 -24 5.2 6.4 99 -29 5.5 7.3 86 -16 4.8 6.8 97 -27 5.4 │ ├─Hitrost 2 3.9 -3 4.1 -11 4.6 3 3.8 -19 5.0 │ │ └─HitAlt 2 3.9 -3 4.1 -11 4.6 3 3.8 -19 5.0 │ │ ├─HST 7.1 77 -7 4.4 7.1 77 -7 4.4 6.3 94 -24 5.2 7.8 50 20 3.0 6.9 83 -13 4.6 │ │ └─TAPR 49 60 10 3.5 50 69 1 3.9 50 69 1 3.9 52 84 -14 4.7 55 96 -26 5.3 │ └─Vzdrzlji -24 5.2 -12 4.6 -21 5.1 -16 4.8 15 3.2 │ ├─AnAerVzd -29 5.4 -26 5.3 -22 5.1 -22 5.1 -8 4.4 │ │ └─T800 179.0 99 -29 5.4 185.9 96 -26 5.3 190.0 92 -22 5.1 190.1 92 -22 5.1 199.4 78 -8 4.4 │ └─VzdTreb -15 4.7 17 3.2 -20 5.0 -5 4.2 61 1.0 │ └─DT60 63 85 -15 4.7 55 53 17 3.2 65 90 -20 5.0 60 75 -5 4.2 43 9 61 1.0 └─TehKoor -20 5.0 -6 4.3 -8 4.4 -5 4.2 -4 4.2 ├─BrezZoge -10 4.5 -3 4.2 -3 4.1 9 3.6 8 3.6 │ ├─TSS 8.4 58 12 3.4 8.9 56 14 3.3 8.6 58 12 3.4 8.7 57 13 3.4 8.9 56 14 3.3 │ ├─TTP 9.8 87 -17 4.9 10.1 81 -11 4.6 10.4 74 -4 4.2 10.7 65 5 3.7 10.1 81 -11 4.6 │ └─TPS 10.1 91 -21 5.0 10.6 79 -9 4.5 10.4 85 -15 4.7 11.1 61 9 3.6 11.4 49 21 2.9 └─ZZogo -27 5.3 -7 4.4 -11 4.6 -14 4.7 -12 4.6 ├─HitVodAg -28 5.4 0 4.0 -6 4.3 -22 5.1 -5 4.2 │ ├─V20 3.45 98 -28 5.4 3.52 94 -24 5.2 3.41 99 -29 5.4 3.55 92 -22 5.1 3.65 81 -11 4.5 │ └─VSS 8.6 99 -29 5.4 9.7 42 28 2.6 9.6 51 19 3.0 9.0 91 -21 5.0 9.4 68 2 3.9 ├─HitPod -20 5.0 -16 4.8 -18 4.9 -16 4.8 -18 4.9 │ └─PSE 8.7 90 -20 5.0 8.9 86 -16 4.8 8.8 88 -18 4.9 8.9 86 -16 4.8 8.8 88 -18 4.9 └─SpecKoorZ -27 5.4 -13 4.6 -14 4.7 -5 4.2 -18 4.9 ├─VRV 10.7 99 -29 5.5 11.8 87 -17 4.8 11.2 97 -27 5.3 11.6 91 -21 5.1 11.4 94 -24 5.2 └─PPV 13.1 95 -25 5.2 14.0 77 -7 4.4 14.3 68 2 3.9 14.7 54 16 3.2 13.9 80 -10 4.5 Slika 3. Primer rezultatov modela ekspertnega sistema (drevesa rezultatov) v prostoru morfoloških in motoričnih razsežnosti (mladinska reprezentanca – branilci). 36 šarki (branilce, krila in centre). Funkcijo ko- ristnosti določajo normalizatorji in je lahko linearna na poljubno majhnih odsekih. Za surove vrednosti rezultatov (dejavni- kov, razsežnosti) izračunamo aritmetične sredine in standardne odklone, s pomočjo keterih lahko oblikujemo normalizatorje in tako ovrednotimo raven posameznih raz- sežnosti (rezultatov) v drevesu uspešnosti. Z normalizatorji postavimo meje rezultatov v posameznih spremenljivkah, ki jih izrazi- mo v absolutnih ali relativnih (standardizi- ranih) vrednostih (centilnih). Neodvisnost modela od starosti igralcev skušamo zago- toviti tako, da aritmetične sredine rezulta- tov, standardne odklone in normalizatorje izračunamo tudi glede na starost igralcev, t.j. za vsako starostno kategorijo posebej. V nadaljevanju predstavljamo še primer modela ekspertnega sistema košarkarja v prostoru psiholoških razsežnosti in konkre- tne rezultate modela na osnovi podatkov pridobljenih s pomočjo testiranja psiholo- ških razsežnosti. Praktična vrednost (uporab- nost) modelov ekspertnega sistema potencialne uspešnosti košarkarjev Modeli ekspertnih sistemov, ki so bili pred- stavljeni v predhodnem poglavju seveda niso nekaj dokončnega, ampak se sčaso- ma spreminjajo, tako kot se spreminja in dopolnjuje baza znanja. Izsledki znanosti in praktične izkušnje bogatijo znanje eks- pertov zaradi česar prihaja do modifikacij modelov. Izvajajo se korekcije odločitve- nih pravil (uteži in normalizatorjev), kakor tudi samih testnih baterij (diagnostičnih postopkov). Na ta način skušamo še pove- čati prediktivno (prognostično) vrednost in veljavnost modelov. Obstaja pa nevarnost, da ob pretiranem številu spremenljivk in preobsežne testne baterije model posta- ne preveč kompleksen, manj razumljiv in hkrati nepraktičen za uporabo. Obsežni modeli terjajo namreč uporabo obsežnih testnih baterij, ki jih v praksi trenerji zaradi pomanjkanja časa, neustreznih trenažnih pogojev (pripomočkov, vadbenih prosto- rov, merilnih tehnologij,..), lahko pa tudi za- radi pomanjkanja znanja in volje, ne želijo ali pa niso sposobni izvesti. Praktična vrednost in veljavnost modelov ekspertnih sistemov se ugotavlja predvsem s povezanostjo rezultatov modela (poten- cialno uspešnostjo) in dejanske (igralne) uspešnosti ali učinkovitosti. Rezultati prete- klih raziskav s katerimi smo ugotavljali prak- tično vrednost in veljavnost ekspertnega sistema v morfološko-motoričnem prosto- ru predstavljenega v predhodnem poglav- ju (slike 1, 2, 3) kažejo na zmerno do viso- ko povezanost (r = 0,63 do 0,80) z igralno uspešnostjo ocenjeno s strani košarkarskih strokovnjakov in nekoliko nižjo povezanost (r = 0,45 do 0,65) z ocenami igralne učin- kovitosti pridobljene na osnovi statističnih parametrov igre (košarkarske statistike) (Er- čulj, 1998). Na tej podlagi je bila oblikovana tudi testna baterija, ki se je uporabljala pri testiranjih nadarjenih mladih košarkarjev in košarkaric pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije v okviru priprav mladih reprezen- tanc in projektov Nacionalni program in Regijsko selekcioniranje (http://www.kzs. si/clanek/Projekti/Regijsko-selekcioniranje/ cid/93) in določanju njihovega morfološko- -motoričnega potenciala. V zadnjem času se je predvsem s strani ne- posrednih uporabnikov (trenerjev klubov in reprezentanc) pojavila želja in potreba po še bolj reduciranem modelu, ki bi vse- boval majhno število spremenljivk in hkrati ohranil čim boljšo predikcijsko (prognos- tično) vrednost in uporabnost. Za potre- be košarkarske prakse smo tako oblikovali reducirani model potencialne uspešnosti, ki ga predstavljamo v nadaljevanju članka. Prilagodili smo ga aktualnemu in uveljavl- jenemu diagnostičnemu postopku (testni bateriji), ki ga izvajajo mladi košarkarji in košarkarice na različnih kakovostnih ravneh (klubi, Regijsko selekcioniranje, Nacionalni program, reprezentančne selekcije). Testi, Šifra Naziv ---------------------- ------------------------- PsihPot Psihološki potencial ├─Sposob Sposobnosti │ ├─ResProb Reševanje problemov │ │ └─IQ Reševanje problemov - kvaliteta │ ├─Koncentra Koncentracija, pozornost │ │ └─TPPRA Pozornost - kvaliteta │ └─HitZazna Hitrost zaznavanja │ └─HP Hitrost zaznavanja - kvaliteta ├─Motivac Motivacija │ ├─OrienMot Orientacija motivacije │ │ ├─EGO Motivacija k sebi │ │ └─TASK Motivacija na nalogo │ └─TekMot Tekmovalna motivacija │ ├─SPSTP Tekmovalna motivacija - pozitivna │ ├─SPSTN Tekmovalna motovacija - negativna │ └─SPSTM Motiv po moči └─OsebLast Osebnostne lastnosti ├─CustReag Čustveno reagiranje │ ├─Anksioz Anksioznost │ │ ├─SSTAI Anksioznost kot stanje │ │ ├─PSTAI Anksioznost kot poteza │ │ └─PTVOB Obvladanje anksioznosti │ ├─Agresiv Agresivnost │ │ ├─Splosna Splosna agresivnost │ │ │ ├─PIEAG Agresivnost │ │ │ ├─PIENE Nekontroliranost (impulzivnost) │ │ │ └─PIEEK Eksploracija in kontrola │ │ ├─PrenosAg Prenos agresivnosti │ │ │ ├─BDTEL Telesna agresivnost │ │ │ ├─BDBES Besedna agresivnost │ │ │ └─BDPOS Posredna agresivnost │ │ └─Nekonstr Nekonstruktivna agresivnost │ │ ├─BDRAZ Razdražljivost │ │ └─SocNezaz Socialno nezaželena agresivnost │ │ ├─BDNEG Negativizem │ │ ├─BDSOV Sovražnost │ │ └─BDSUM Sumničavost │ └─Umik Umik │ ├─PIEDE Depresivnost │ ├─PIESZ Samozaščita (opreznost) │ └─BDOBK Občutki krivde ├─SocPsiLas Socialno - psihične lastnosti │ ├─PIERE Reprodukcija (družabnost) │ ├─PIEIN Inkorporacija (sprejemljivost) │ └─PIEOP Opozicionalnost in odbijanje └─TekLast Tekmovalne lastnosti ├─PTVOS Osredotočenost na nastop ├─PTVNE Negativna nastopna orientacija └─PTVRD Redukcija stresnih dogodkov Slika 4. Model ekspertnega sistema v prostoru psiholoških razsežnosti, šifrant testov in vozlov. iz prakse za prakso 37 „ Metode V vzorec merjencev smo zajeli 41 mladih košarkarjev dveh selekcij državnih repre- zentanc Slovenije (U15 in U16). Vsi so bili zdravi in brez poškodb ter so prostovolj- no sodelovali v raziskavi. Glede na njihove igralne vloge sta trenerja obeh reprezen- tanc izbrani vzorec merjencev razdelila še na tri podvzorce oziroma tri osnovne tipe igralcev: • branilce (n = 16) • krila (n = 14) • centre (n = 11) V vzorec spremenljivk potencialne uspe- šnosti smo zajeli tiste teste, ki smo jih upo- rabili v reduciranem modelu ekspertnega ki jih zajema omenjena testna baterija so dokaj enostavni in zaradi dolgoletne in po- goste uporabe večinoma dobro poznani v košarkarski praksi. Hkrati merijo sposob- nosti (razsežnosti), ki pomembno vplivajo na uspešnost igranja košarke. Uporaba takšnega, močno poenostavlje- nega in reduciranega modela, ki je obli- kovan na osnovi majhnega števila testov (razsežnosti) je vsekakor ekonomična in praktična za uporabo z vidika porabe časa. Omogoča pogosto uporabo in spremljan- je učinkov treninga, biološkega razvoja in sprememb v potencialu mladih košarkarjev in košarkaric. V preteklosti smo že ugotavl- jali povezanost surovih vrednosti rezul- tatov nekaterih morfološko-motoričnih testov, ki so zajeti v omenjenem modelu, z oceno trenutne in prognostične uspeš- nosti trenerjev in ugotovili, da z njimi lahko pojasnimo le manjši del razpršenosti ocen trenerjev (Štrumbelj, Erčulj, 2012; Štrumbelj, Erčulj, 2014). Vprašanje pa je kakšna je vel- javnost in predikcijska vrednost modela kot celote oziroma kako dober prediktor aktualne (trenutne) in/ali prognostične us- pešnosti je ocena potencialne uspešnosti, ki je produkt takšnega modela? Kako uspe- šno torej lahko z zelo reduciranim mode- lom ekspertnega sistema sploh definiramo potencial košarkarjev in košarkaric in napo- vemo trenutno uspešnost igranja košarke ter njihovo uspešnost v absolutni (članski) kategoriji? IGRALEC 1 IGRALEC 2 IGRALEC 3 IGRALEC 4 IGRALEC 5 Rezul C dC Oc. Rezul C dC Oc. Rezul C dC Oc. Rezul C dC Oc. Rezul C dC Oc. ----------------------- ------------------------ ------------------------ ------------------------ ----------------------- PsihPot 1 4.1 1 4.0 6 3.8 7 3.7 11 3.6 ├─Sposob -24 5.2 15 3.3 -8 4.4 -26 5.3 27 2.6 │ ├─ResProb -25 5.3 -2 4.1 -2 4.1 -28 5.4 30 2.5 │ │ └─IQ 130 95 -25 5.3 114 72 -2 4.1 114 72 -2 4.1 135 98 -28 5.4 102 40 30 2.5 │ ├─Koncentra -25 5.2 35 2.2 -23 5.2 -29 5.5 24 2.8 │ │ └─TPPRA 28 95 -25 5.2 14 35 35 2.2 27 93 -23 5.2 33 99 -29 5.5 16 46 24 2.8 │ └─HitZazna -21 5.0 16 3.2 6 3.7 -14 4.7 26 2.7 │ └─HP 122 91 -21 5.0 108 54 16 3.2 111 64 6 3.7 118 84 -14 4.7 105 44 26 2.7 ├─Motivac 6 3.8 -19 5.1 16 3.3 39 2.1 -6 4.4 │ ├─OrienMot -2 4.1 -23 5.1 36 2.2 42 1.9 -2 4.1 │ │ ├─EGO 21 64 6 3.7 29 98 -28 5.4 14 12 58 1.1 14 12 58 1.1 21 64 6 3.7 │ │ └─TASK 31 77 -7 4.3 33 90 -20 5.0 28 48 22 2.9 27 38 32 2.4 31 77 -7 4.3 │ └─TekMot 13 3.4 -16 5.1 -4 4.3 37 2.2 -10 4.7 │ ├─SPSTP 71 70 -0 4.0 77 93 -23 5.1 75 88 -18 4.9 62 19 51 1.5 75 88 -18 4.9 │ ├─SPSTN 23 13 57 1.8 27 36 34 4.1 23 13 57 1.8 21 7 63 1.2 25 23 47 2.8 │ └─SPSTM 43 50 20 3.0 56 100 -30 5.5 47 79 -9 4.5 49 89 -19 4.9 53 98 -28 5.4 └─OsebLast 15 3.6 4 3.9 10 3.7 11 3.5 9 3.7 ├─CustReag 21 3.4 5 3.9 12 3.7 8 3.7 13 3.6 │ ├─Anksioz -9 4.5 -23 5.2 3 3.8 -8 4.4 -10 4.5 │ │ ├─SSTAI 28 89 -19 4.9 23 96 -26 5.3 38 51 19 3.1 28 89 -19 4.9 32 77 -7 4.4 │ │ ├─PSTAI 32 77 -7 4.4 28 91-21 5.1 32 77 -7 4.4 33 72 -2 4.1 31 81 -11 4.6 │ │ └─PTVOB 33 41 29 2.5 45 99-29 5.4 31 25 45 1.8 40 90 -20 5.0 38 80 -10 4.5 │ ├─Agresiv 44 2.8 27 3.0 28 3.1 26 2.9 34 2.9 │ │ ├─Splosna 44 3.1 31 4.4 45 3.0 54 1.8 54 0.7 │ │ │ ├─PIEAG 39 24 46 2.9 47 38 32 4.3 39 24 46 2.9 25 8 62 1.3 4 1 69 0.6 │ │ │ ├─PIENE 51 44 26 4.9 51 44 26 4.9 72 16 54 2.1 51 44 26 4.9 21 85 -15 2.0 │ │ │ └─PIEEK 13 29 41 3.4 22 45 25 5.0 22 45 25 5.0 35 69 1 3.6 68 98 -28 0.7 │ │ ├─PrenosAg 46 2.9 34 1.2 23 2.8 20 3.1 29 4.6 │ │ │ ├─BDTEL 3 23 47 2.8 8 94 -24 1.1 1 5 65 1.0 5 57 13 4.8 4 39 31 4.4 │ │ │ ├─BDBES 6 24 46 2.9 5 12 58 1.7 8 62 8 4.3 9 79 -9 2.6 7 42 28 4.7 │ │ │ └─BDPOS 3 26 44 3.1 0 3 67 0.8 6 74 -4 3.1 2 14 56 1.9 4 41 29 4.6 │ │ └─Nekonstr 43 2.1 6 3.7 7 3.9 -13 4.5 9 3.7 │ │ ├─BDRAZ 4 38 32 4.3 1 4 66 0.9 4 38 32 4.3 6 76 -6 2.9 3 21 49 2.6 │ │ └─SocNezaz 45 1.8 -4 4.2 2 3.9 -15 4.7 3 3.9 │ │ ├─BDNEG 3 16 54 1.3 1 84 -14 4.7 1 84 -14 4.7 0 98 -28 5.4 1 84 -14 4.7 │ │ ├─BDSOV 4 27 43 1.9 1 85 -15 4.8 3 48 22 2.9 1 85 -15 4.8 1 85 -15 4.8 │ │ └─BDSUM 5 33 37 2.1 4 52 18 3.1 3 71 -1 4.0 3 71 -1 4.0 5 33 37 2.1 │ └─Umik 26 2.4 8 3.8 -11 4.8 -4 4.0 4 3.6 │ ├─PIEDE 62 31 39 2.1 35 72 -2 4.1 17 91 -21 5.0 35 72 -2 4.1 35 72 -2 4.1 │ ├─PIESZ 84 90 -20 1.5 49 37 33 4.2 55 48 22 5.3 74 80 -10 2.5 74 80 -10 2.5 │ └─BDOBK 5 52 18 3.1 5 52 18 3.1 4 74 -4 4.2 4 74 -4 4.2 5 52 18 3.1 ├─SocPsiLas -4 4.2 6 3.7 -2 4.1 19 3.1 -6 4.3 │ ├─PIERE 67 62 8 3.6 75 73 -3 4.2 75 73 -3 4.2 52 38 32 2.4 87 87 -17 4.8 │ ├─PIEIN 98 81 -11 4.5 87 68 2 3.9 92 74 -4 4.2 92 74 -4 4.2 92 74 -4 4.2 │ └─PIEOP 1 93 -23 5.1 41 43 27 2.6 25 68 2 3.9 33 56 14 3.3 33 56 14 3.3 └─TekLast -14 4.7 -18 4.9 32 2.4 42 1.9 0 4.0 ├─PTVOS 39 87 -17 4.9 41 93 -23 5.2 30 31 39 2.0 23 4 66 0.7 29 24 46 1.7 ├─PTVNE 20 78 -8 4.4 20 78 -8 4.4 26 30 40 2.0 25 38 32 2.4 17 92 -22 5.1 └─PTVRD 27 86 -16 4.8 28 92 -22 5.1 24 54 16 3.2 23 41 29 2.5 28 92 -22 5.1 Slika 5. Primer rezultatov modela ekspertnega sistema (drevesa rezultatov) v prostoru psiholoških razsežnosti (kadetska reprezentanca – branilci). 38 sistema potencialne uspešnosti (slika 6), t.j. tri morfološke in pet motoričnih razse- žnosti (testov), ki predstavljajo del testne baterije s katero so bili izmerjeni vsi igralci omenjenih dveh državnih reprezentanc v sklopu skupnih priprav. Podrobnejši opisi posameznih testov so objavljeni v nekate- rih predhodnih raziskavah (Dežman, Erčulj, 2005; Erčulj, Bračič, 2007; Erčulj in sod. 2012). Vsem razsežnostim in spremenljivkam po- tencialne uspešnosti (testom), ki smo jih zajeli v model smo na osnovi ekspertnega odločanja določili odločitvena pravila (ute- ži in noramlizatorje). V vzorec spremenljivk igralne uspešnosti smo zajeli oceno trenutne oz. aktualne igralne uspešnosti in oceno predvidene oz. prognostične uspešnosti v absolutni (članski) kategoriji. V ta namen smo sestavili dve ločeni 6-stopenjski ocenjevalni lestvici. Vprašalnik so izpolnili trener reprezentanč- ne selekcije in dva njegova pomočnika (za merjence iz svoje selekcije). Njihova nalo- ga je bila vsakega košarkarja uvrstiti v eno izmed stopenj, z uporabo decimalnega mesta pa razvrstiti tudi košarkarje znotraj stopnje. Za potrebe nadaljnje obdelave smo izračunali povprečje vseh treh ocen. Posamezni eksperti so uspešnost igralcev ocenjevali samostojno in neodvisno drug od drugega na osnovi naslednjih navodil in kriterijev: 5,0: igralec ima izjemen potencial na osnovi katerega lahko predvidevamo, da se lahko razvije v igralca, ki bo v članski kategoriji med najbolj uspešnimi evropskimi igralci 4,0 - 4,9: igralec ima zelo visok potencial na osnovi katerega lahko predvidevamo, da se lahko razvije v igralca, ki bo v članski kategoriji med najbolj uspešnimi igralci na nivoju države in lahko postane članski reprezentant Slovenije 3,0 - 3,9: igralec ima visok potencial na osnovi katerega lahko predvidevamo, da se bo razvil v igralca, ki bo v članski kategoriji med bolj uspešnimi na nivoju države in lahko igra v klubu, ki nastopa v 1. SKL 2,0 - 2,9: igralec ima potencial na osnovi katerega lahko predvidevamo, da se lahko razvije v igral- ca, ki bo v članski kategoriji igral v klubih, ki nastopajo v nižjih rangih tekmovanj (2. SKL in nižje) 1,0 - 1,9: igralec ima razmeroma skromen potencial na osnovi katerega lahko predvidevamo, da se bo težko razvil v igralca, ki bi v članski kategoriji igral v klubih, ki nastopajo v nižjih rangih tekmovanj (2. SKL in nižje) 0 - 0,9: igralec ima zelo skromen potencial na osnovi katerega bi lahko predvidevali, da ne bo mogel igrati niti v najnižjem rangu članskih tekmovanj ** Ocena potencialne uspešnosti naj zajema oceno uspešnosti igralca v perspektivi, torej njegov absolutni domet oz. oceno predvidene uspešnosti v članski kategoriji. Pri tem ima zelo pomemb- no vlogo stopnja telesnega razvoja igralca (biološka starost), staž treniranja, igralno mesto, in seve- da tudi telesna višina in ostale telesne (morfološke) značilnosti. 5,0: trenutno najuspešnejši igralec (igralka) v selekciji 4,0 - 4,9: igralec se nahaja med najbolj uspešnimi v selekciji 3,0 - 3,9: igralec je po uspešnosti nadpovprečen, a ni med najboljšimi v selekciji 2,0 - 2,9: igralec je po uspešnosti v povprečju selekcije 1,0 - 1,9: igralec je po uspešnosti podpovprečen, a ni med najslabšimi v selekciji 0 - 0,9: igralec se nahaja med najmanj uspešnimi v selekciji * Na oceno igralne uspešnosti ne smejo vplivati perspektivnost igralcev, rezultati testiranj ali igral- no mesto. Šifra Sposobnost/test Enota Utež bran. Utež krila Utež centri USPEŠNOST Ocena potencialne uspešnosti 100 100 100 ├─MORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI Morfološke značilnosti 20 30 40 │ ├─Vzdolžne razsežnosti Vzdolžne mere 12 23 34 │ │ ├─TV Telesna višina cm 8 16 24 │ │ └─RR Razpon rok cm 4 7 10 │ └─Maščobno tkivo Maščobno tkivo 8 7 6 │ └─AMAS* Odstotek maščobne mase % 8 7 6 └─MOTORIČNE SPOSOBNOSTI Motorične sposobnosti 80 70 60 ├─Hitrost Hitrost pospeševanja 15 15 10 │ └─S20 Sprint 20 m s 15 15 10 ├─Agilnost z žogo Agilnost v vodenju žoge 20 10 5 │ └─VSS Vodenje s spremembami smeri 6x5 m s 20 10 5 ├─Agilnost v preži Agilnost v gibanju s prisunskimi koraki 15 15 15 │ └─TSP Gibanje s prisunskimi koraki 6x4 m s 15 15 15 ├─Odrivna moč Odrivna moč v ekscen.-koncen. režimu 15 15 20 │ └─CMJ Skok z nasprotnim gibanjem cm 15 15 20 └─Specialna vzdržljivost Specialna vzdržljivost 15 15 10 └─H3015** Tek s stopnjevanjem hitrosti 30 - 15 pon. 15 15 10 *Delež in količino telesne maščobe smo ugotavljali z analizatorjem telesne maščobe in sestave Tanita, ki deluje na podlagi upornosti telesa (bio impe- danca) oz. BIA metode. Za izračun deleža telesne maščobe je potrebno pred meritvijo vnesti spol, višino in starost merjenca (TANITA, How BIA works, 2018). **Vzdržljivostni test »30-15IFT« so natančno opisali v svojem delu Erčulj in sod. 2012. Slika 6. Reducirani model ekspertnega sistema potencialne uspešnosti uporabljen v raziskavi. Ocena trenutne (aktualne) uspešnosti* Ocena predvidene (prognostične) uspešnosti** iz prakse za prakso 39 Šifra Enota IGRALEC 1 IGRALEC 2 IGRALEC 3 IGRALEC 4 IGRALEC 5 Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Rez. f(x) Ocena Ocena ├─MORFOLOGIJ │ ├─TV │ ├─RR │ └─AMAS └─MOTORIKA ├─S20 ├─VSS ├─TSP ├─CMJ └─H3015 3,5 p.d. 2,9 dob. 2,7 dob. 2,5 dob. 2,4 dob. 2,5 dob. 3,7 p.d. 3,4 p.d. 3,8 p.d. 1,2 zadov. cm 198 2,3 dob. 202 3,7 p.d. 200 3,0 p.d. 204 4,1 odl. 192 0,8 nezadov. cm 205 3,0 p.d. 207 3,7 p.d. 211 4,3 odl. 205 3,0 p.d. 191 0,3 nezadov. % 11, 2 2,5 dob. 5,5 4,2 odl. 7, 8 3,4 p.d. 7 3,7 p.d. 4,5 4,5 odl. 4,1 odl. 2,4 dob. 2,3 dob. 1,7 zadov. 3,2 p.d. s 3,16 2,4 dob. 3,37 0,9 nezadov. 3,33 1,1 zadov. 3,16 2,4 dob. 3 5,0 odl. 8,91 4,0 p.d. 9,5 2,0 dob. 9,07 3,1 p.d. 9,66 1,6 zadov. 9,08 3,1 p.d. 7,45 3,9 p.d. 7,78 3,2 p.d. 8,13 2,5 dob. 9,48 -0,2 nezadov. 8,03 2,7 dob. cm 43,85 4,6 odl. 36,56 2,2 dob. 35,56 1,9 zadov. 37, 0 9 2,4 dob. 38,73 2,9 dob. pon. 19 5,0 odl. 17 3,0 p.d. 17, 5 3,5 p.d. 16,5 2,5 dob. 16,5 2,5 dob. Slika 7. Primer rezultatov reduciranega modela ekspertnega sistema oziroma ocen potencialne uspešnosti za centre. Za oblikovanje modela ekspertnega siste- ma potencialne uspešnosti in izračun re- zultatov potencialne uspešnosti smo upo- rabili računalniški program SMMS, verzija 1.21 (metoda ND). Za vse zbrane podatke smo izračunali parametre opisne statistike. Povezanost ocen (rezultatov) potencialne uspešnosti z igralno (tekmovalno) uspe- šnostjo mladih košarkarjev smo preverjali s pomočjo Pearsonovih korelacijskih koefici- entov. Podatke smo obdelali s programom SPSS verzija 22.0. „ Rezultati in razprava Potem, ko so merjenci opravili meritve iz- branih motoričnih sposobnosti in morfolo- ških značilnosti smo za vsakega od njih, s pomočjo reduciranega modela ekspertne- ga sistema in programa SMMS, izračunali oceno potencialne uspešnosti (morfolo- ško-motoričnega potenciala). Primer ocen (rezultatov) potencialne uspešnosti prika- zuje slika 7. V nadaljevanju so izbrani eksperti (košar- karski trenerji) po navodilih in kriterijih, ki so navedeni v metodah ocenili aktualno in prognostično uspešnost mladih košarkar- jev (tabela 1). Kljub temu, da gre za zelo selekcionirano populacijo košarkarjev (najboljši v državi v svoji starostni kategoriji) pa lahko zasle- dimo precejšen razpon v ocenah njihove aktualne uspešnosti. Ta govori o razlikah v njihovi trenutni igralni uspešnosti, po drugi strani pa tudi o precejšnji občutljivosti oce- njevalcev. Podobno lahko rečemo tudi za ocene prognostične uspešnosti na osnovi katerih eksperti ocenjujejo, da imajo vsi izbrani košarkarji potencial, ki jim v bodo- če omogoča igranje v članski konkurenci, nekaterim celo na ravni članske državne reprezentance. Z namenom ugotavljanju praktične vre- dnosti in veljavnosti reduciranega mode- la ekspertnega sistema smo ugotavljali povezanost med ocenami potencialne uspešnosti in ocenami dejanske (igralne, tekmovalne) uspešnosti (tabela 2). Skladno- stno (trenutno) kriterijsko veljavnost rezul- tatov validiranega modela smo ugotavljali na osnovi povezanosti med ocenami po- tencialne uspešnosti in ocenami aktualne (trenutne) uspešnosti igranja. Napovedano ali prognostično veljavnost validiranega modela smo ugotavljali na osnovi poveza- nosti med ocenami potencialne uspešno- sti in ocenami prognostične (predvidene) uspešnosti igranja v absolutni (članski) ka- tegoriji. Rezultati korelacijske matrike (tabela 2) kažejo na nizko stopnjo povezanosti med ocenami potencialne in igralne uspešnosti, ki ne dosega meje statistične značilnosti (niti na ravni 5 % tveganja). Pri tem je pove- zanost med ocenami potencialne in aktu- alne uspešnosti (r = 0.22) nekoliko višja kot povezanost med ocenami potencialne in prognostične uspešnosti (r = 0.09). Povezanost med ekspertnimi ocenami ak- tualne in prognostične uspešnosti igralcev, ki so jih prispevali trenerji je sicer statistično značilna, a tudi ta nižja od pričakovane. Tre- nerji očitno v precejšnji meri diferencirajo aktualno in prognostično uspešnost saj po- vezanost med obema ocenama ne dosega Tabela 1 Opisna statistika ocen potencialne, prognostične in aktualne uspešnost mladih košarkarjev N Minimum Maximum Mean Std. Dev. OCENA_POT 41 1,40 3,80 2,5659 0,59859 OCENA_PROG 41 1,80 4,53 3,1260 0,78788 OCENA_AKT 41 1,03 4,80 3,0028 0,89443 OCENA_POT – ocena potencialne uspešnosti OCENA_PROG – ocena prognostične uspešnosti OCENA_AKT – ocena aktualne uspešnosti Tabela 2 Rezultati povezanosti med ocenami potencialne, aktualne in prognostične uspešnosti OCENA_POT OCENA_PROG OCENA_AKT OCENA_POT Pearson Correlation 1 0,093 0,220 Sig. (2-tailed) 0,565 0,168 N 41 41 41 OCENA_PROG Pearson Correlation 0,093 1 ,429** Sig. (2-tailed) 0,565 0,005 N 41 41 41 OCENA_AKT Pearson Correlation 0,220 ,429** 1 Sig. (2-tailed) 0,168 0,005 N 41 41 41 **. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed). 40 niti vrednosti 0.5 (tabela 2). Drugače pove- dano, verjetnost, da bo igralec, ki je trenu- tno uspešen, uspešen tudi v članki katego- riji je po mnenju ekspertov (trenerjev) manj kot polovična. Na osnovi teh rezultatov lahko sodimo, da je v starostni kategoriji U16 še težko napovedati uspešnost igranja v absolutni konkurenci (članski kategoriji) oziroma so pri tej starosti tovrstne napove- di še precej tvegane. Bolj podrobne relacije med ocenami po- tencialne uspešnosti (rezultati modela ek- spertnega sistema) ter ocenami aktualne in prognostične uspešnosti prikazujeta sliki 7 in 8. Če sodimo na osnovi izračunanih vrednosti korelacijskih koeficientov (tabela 2) in relacij prikazanih na slikah 7 in 8 lahko za validira- ni model ekspertnega sistema ugotovimo nizko stopnjo trenutne in še nižjo stopnjo prognostične veljavnosti. Na osnovi ugoto- vljene stopnje povezanosti je tudi očitno, da s pomočjo uporabljenega modela le težko pravilno napovemo aktualno in še težje prognostično uspešnost košarkarjev. Ne glede na to, da so v modelu zajete ne- katere sposobnosti, ki po mnenju strokov- njakov pomembno vplivajo na uspešnost igranja košarke pa lahko rečemo, da model v tej obliki nima pomembne praktične vre- dnosti. Očitno zmanjšanje testene baterije oziroma števila spremenljivk modela eks- pertnega sistema predstavlja slab kompro- mis v škodo njegove praktične vrednosti. Nizka stopnja skladnosti vsekakor terja raz- mislek o spremembi odnosov med spre- menljivkami ter drugačnem oblikovanju uteži in normalizatorjev. Predvsem pa bo očitno potrebno model razširiti z nekateri- mi spremenljivkami, ki merijo sposobnosti in značilnosti, ki v pričujočem modelu niso zajete. V bodoče nameravamo znotraj istega eks- pertnega sistema oblikovati različna odlo- čitvena pravila za napovedovanje aktualne uspešnosti in prognostične uspešnosti ter poskušati ugotoviti kateri model je najbolj povezan z ocenami aktualne uspešnosti in kateri z ocenami prognostične uspešnosti. Na ta način želimo oblikovati ločena in čim bolj optimalna modela za ugotavljanje ak- tualne in prognostične uspešnosti. Poleg tega menimo, da bi bilo potrebno v prihodnosti sistem ekspertnega spremlja- nja nadgraditi in potencialno uspešnost (potencial) košarkarjev spremljati tudi z vidika košarkarskih spretnosti, s poudar- kom na tehniki vodenja in meta na koš. Slika 7. Relacije med ocenami potencialne in prognostične. Slika 8. Relacije med ocenami potencialne in aktualne uspešnosti. 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 4,5 5,0 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 OCENA PROG OCENA POT 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 OCENA AKT OCENA POT Sodobne tehnologije namreč omogočajo, da izmerimo na objektivno ovrednotimo tudi nekatere pomembne kinematične pa- rametre pri vodenju žoge in metu na koš. Na osnovi tega želimo izdelati enoten ek- spertni model v prostoru morfoloških, mo- toričnih, psiholoških in tehničnih razsežno- sti košarke in znotraj njega ločeno postaviti odločitvena pravila (uteži in normalizatorje) za model aktualne in prognostične uspe- šnosti. „ Literatura 1. Baechle, T.R. in Earle, R.W. (2008). Essentials of Strength Training and Conditioning / Natio- nal Strength and Conditioning Association. Champaign, IL: Human Kinetics. 2. Dežman, B. in Erčulj, F. (2005). Kondicijska pri- prava v košarki. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 3. Erčulj, F., Bračič, M. (2007). Differences in the level of development of basic motor abili- ties between young foreign and Slovenian female basketball players. Kalokagathia, 47 (3-4), 77-89. 4. Erčulj, F. (1998). Morfološko-motorični po- tencial in igralna učinkovitost mladih košar- karskih reprezentanc Slovenije (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 5. Erčulj, F., in Vičič, A. (2001). Differences in mo- tivational dimensions of young basketball players in different playing positions. Acta Kinesiologiae Universitatis Tartuensis. 6 (Su- pp lem ent)).10 8 -111. 6. Erčulj, F., Jakovljević, S., Bračič, M., in Štrum- belj, B. (2012). Prirejeni intervalni vzdržljivo- stni test »30-15IFT« in njegova uporaba v košarki. Šport, 60 (1-2): 34-42. 7. Jakovljević, S., Karalejić, M., Pajić, Z., Gardaše- vić, B. in Mandić, R. (2011). The influence of anthropometric characteristics on the agility abilities of 14 year-old elite male basketball players. Facta Universitatis Series: Physical Education and Sport, 9 (2): 141-149. iz prakse za prakso 41 8. Jakovljević, S., Karalejić, M., Pajić, Z., Macura, M. in Erčulj, F. (2012). Speed and agility of 12- and 14-year-old elite male basketball players. Journal of Strength and Conditioning Rese- arch, 26 (9): 2453-2459. 9. Košarkarska zveza Slovenije, Projekt Regij- sko selekcioniranje. Pridobljeno 2.11.2018, iz http://www.kzs.si/clanek/Projekti/Regijsko- -selekcioniranje/cid/93 10. Štrumbelj, E., Erčulj, F. (2012). Povezanost morfološko-motoričnih razsežnosti z oceno trenutne in potencialne uspešnosti pri mla- dih slovenskih košarkaricah in košarkarjih. Šport, 60 (3/4), 97-102. 11. Štrumbelj, E., Erčulj, F. (2014). Analysis of experts` quantitative assessment of ado- lescent basketball players and the role of anthropometric and physiological attribu- tes. Journal of Human Kinetics, 42, 267-276. 12. TANITA, How BIA works. Pridobljeno 2.11.2018, iz https://www.tanita.com/en/ howbiaworks/ prof. dr. Frane Erčulj, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport frane.erculj@fsp.uni-lj.si