tniacto Juhfij/f Štev. SZ Sobota, 24« decembra 1932 Zgodba občinskega otroka Andrej je hotel takoj začeti novo življenje. Ni se maral več vrniti k občinskemu pastirju. Ko je ponosno korakal skozi vas, so vaški otroci jezno gledali za njim, ker ni ostal pri Miladi ali kje drugje. Kričali so za njim in neka zlobna deklica je zalučala kamen za njim in kričala: pt. »Ali greš k očetu ali k materi?« Andrej je brez besed pobral kamen in pomislil: »Spravil si ga bom in kasneje ga bom zakopal pod vrata svoje hiše, da ne bom nikoli pozabil, kako grdi so bili ljudje z menoj!« Stari učitelj Bohumek je sedel s knjigo v roki pri pisalni mizd, ko je pridir-jal Andrej v sobo, ne da bi bil prej potrkal : »Gospod Bohumek, zmerom ste bili tako dobri z menoj«, je milo prosil Andrej, »pomagajte mi, da bom našel pravo pot! Dajte mi, da bom obdeloval njivo poleg šole, da se bom naučil, kako je treba opravljati poljska dela! Pusti- te mi, da bom stanoval pri vas, da mi ne bo treba za Virgila delati, da se bom lahko kot dninar preživljal! Pomagal vam bom opravljati vsa hišna dela, in ... in... in pomagal vam bom tudi pri vaših čarovnijah!« Učitelj je žalostno zmajal z glavo in rekel : »Ne bo dobro zate, če boš stanoval pri meni; če celo ti, ki me imaš rad, verjameš, da sem čarovnik, kako mislijo potem šele drugi ljudje! Vsi bd te imeli za čarovniškega vajenca! Vidiš, nekoč sem obležal tri dni nezavesten, ker sem bil hudo bolan. Ljudje so me imeli za mrtvega in ko sem spet odprl oči, so me začudeni vprašali: ,Ali te je vrag odnesel in spet nazaj prinesel?' In po neumnosti in nepremišljenosti sem rekel ,da' in od tistih dob me imajo ljudje za čarovnika. Tudi jaz bom začel novo življenje. Dal se bom premestiti na kako drugo šolo, kjer me ljudje ne poznajo In kjer ne vedo ničesar o teh neumnih govoricah.« »Joj, dragi gospod Bohumek, tako rad bi ostal pri vas!« je vzkliknil Andrej, ko je učitelj končal svojo zgodbo. »Če me le hočete vzeti, se ne bom menil za govorice ljudi.« Učitelj je le s težavo skril svoje veselje in zagodrnjal: »Nu, potem pa ostani tu!« Leta je trajalo, preden je Andrej za- alužil todko denarja, aa si je lanku kupu zemljišče za nišo. Zdavnaj so ze piemesua učitelja na drugo šolo, ko je .iuidrej položil zadnjo орско na streho svoje hišice. Andrej je »il dosegel, kar je notel, vendar še zmerom :ii imel prijatelja v vasi. Se zmerom so ljudje za-mčljivo gledali občinskega otroka. Pod vrati, ki so vodila v hišo, je bil Andrej zakopal kamen___ Neki dan, ko je Andrej delal v svojem vrtičku, je zaslišal razburjeno vpitje s ceste. Hitro je stekel na cesto pogledat. »Kaj se je zgodilo?« je prašal kmeta, ki je stal poleg njega. »Nesreča se bo zgodila«, mu je ta odgovoril, »mnogokrat smo rekli Pavlu, naj ne vozi tako divje, ker se konji lahko spla-šijo in danes je sedel v gostilni in se bahal: ,Danes vam bom pokazal, da vozim lahko brez zavore po vaškem klancu navzdol!'« — »Evo ga, tam prihaja!« je zaklical drugi kmet. In res se je na hribu prikazal voz in dvoje spla-šenih konj, ki so se z bliskovito naglico spuščali po hribu navzdol. Zdaj in zdaj bi se bilo vse skupaj zaletelo v ljudi. In zdaj je zavpil Pavel: »Na pomoč!« Ni mogel več drža ti splašenih konj... »Stopite stran!« je zakričal Andrej kmetom, sam pa je tekel splašenim ko-niem nasnroti in jih z vso močjo zgrabil za uzde. V nekaj sekundah je kon > toliko pomiril, da je Pavel lahko sk> čil z voza. Od tega dne je imel Andrej v v.vH prijatelje. Graščakinja pa ga je poklicala k sebi in rekla: »Kmalu bom morala umreti. Pojdi prej še enkrat k Miladi in povej ji. da ima dobrega, pridnega brata., ki mu bom v pohvalo za njegovo hrabro dejanje podarila lep kos polja!« Ko ie Andrej, presrečen zaradi darila, prišel v samostan, so mu povedali, da bo iz pridne pomostrmske učenke Marije kmalu postala nuna. Milada je bila videti «ako 'epa in sveta, da f? je Andrej skoraj ni upa' objeti. Tn nofem i i je povedal, kako se ie pobaljšp'. Rekel Ц ;«•, da ima se^at že lično hišico z vrtičkom in polie in dn "fka m^er, ki se bo томЧ kmahi vrniri iz ;eče. »Misliš, d" mi je zdaj Bog odpustil"« je tiho vprašal. »Če si ti odpustil vsem ljubem, ki so ti storili krivico, potem je tudi tebi Bog vsem odpustil'« Ko se ie Andrej t.is+i ""čer vrnH mov, je izkopal kamen, ki je bil ležal pod vhodom njegove hišice. Vrgel ga je v reko in čutil sam pri sebi, da je stil. Čez nekaj dni je zvečer nekdo potrkal na vrata Andrejeve hišice. V polmraku je spoznal visoko, sloko postavo svoje matére. Široko je odprl vrata m tiho rekel: »Pridite mati in ostanite v hiši, ki sem jo za vas zidal!« Mati ga je objela in poljubila. »Lahko vstopim, ker sem brez krivde. Nedolžno so me obsodili; a jaz se nisem hotela zagovarjati, ker sem svojemu možu pred oltarjem prisegla zvestobo, ko sva se poročila. Ohranila sem mu zvestobo do najhujše sramote — ali me razumeš, moj sin?« In Andrej ni vedel, kaj bi odgovoril; molče sta stala nekaj časa na pragu. Potem pa je mati prijela sina za roko in rekla: »Hladno je. prehladil se boš!« Srečen smehljaj je zaigral Andreju okoli upt: »Lepo vam bo pri meni, ljuba moja mati!« Konec Anton Novačan: Hiliput Liti — Lili — Lili put pluga in razpela. Koder enkrat dežek gre, moja je dežela. Tam so bele cerkvice, ob potokih mlini, po vaseh na capkajo črni petelini. Tam je med nrepirniki dokaj domišljije. Črno lice belega s sajami umije. Neibolj pa spoštujejo Liliputu — prase, tudi, ko med vranami lačna sito pase. Tn je slika, danes še. Jutri? Hej, vi mladi, v Liliputu čakajn skriti vas zakladi. У.е vas vidim: Tisoč mož dvigne se med vami, tisoč svetlih hrabrih mož nam je za petami Kdo izmed vas bo tisočnik? Vladimir Levstik: Vladko gre na božične počitnice Posebna pratika, ki si jo je napravil prvošolec Vladko že o svetem Miklavžu, da bi laže dočakal božičnih počitnic, je bila kaj preprosta reč: pokončna vrsta številk, ki se je začenjala s 17, Konča vala pa z 0. Na Miklavževo je bilo do svetega večera še 17 celih dni; drago jutro je Vladko številko 17 prečrtal, kar je pomenilo, da pojde samo še šestnajstkrat v Celju spat, potem pa, ako 3og da,- ne več — do prihodnjega leta. Vsak dan je odbil po eno številko, 16, 15, 14 in tako dalje, 3, 2 in nazadnje 1. »Eno« je prečrtal že kar zvečer, češ, zadnja noč ne velja, ko bo pa spal in niti ne >x) vedel, da gre »mensa« po prvi sklan jatvi, niti ne, da je na svetu neki Viadko, ki pojde jutri v Št. Andraž. dal v zimsko jutro in odpraskaval ledene rože, ki so mu spet in spet zaraščale razgled. O, zeblo je tisti dan, da še nikoli ne tako, in Polzela je bila daleč, daleč — v nasprotju z Vladkovim zem-Ijepisjem se je bila očividno premaknila na konec sveta. Nazadnje je vendarle prišla Polzela, in Vladko je planil iz vlaka v naročje svojega ata, ki je bil prišel ponj v debelem raševinastem »pruštofu« in s kosmato kučmo na glavi. Nič dolgo se nista pozdravljala, zakaj mraz je bil div- Pa se je motil. Od hrepenenja po domu skoraj ni mogel zatisniti oči, in v nasprotju z njegovo matematiko se je izkazalo, da je časovna razdalja od 1 do 0 desetkrat večja kakor od 17 do 1. Nu, ji, da bi se g3 bil severni medved ustrašil, in do doma, tja za Goro Oljko, je bilo zvrhano uro hoda. Mahala sta jo, mahala, gaz je bila ozka, sneg do pasu, pod nogami je škripalo, v oči je grizlo, in sapa se ti je kadila okoli ušes kakor para iz lokomotive. Menda se je Vladko od samega mraza spomnil, da v kakem ozira ni varno imeti z atom opravka: morda ga bo vprašal, kako je porabil tista dva goldinarja. Ki mu jih je dal ob začetku šolskega leta, da bi imel za sproti, in ki so mu jih, telebanu neizkušenemu. tovariši že prvi dan na breskvah zajedli. Lagati se bo treba, ali bo pa sitna reč, zakaj ata je učitelj in ima nazadnje so vendar zapeli jutrnji zvonovi in naznanili, da je do Vladkovih počitnic samo še 0 dni — kar ni mnogo, priznajte, da ne! Pol ure, preden je zaropotala gospodinjina budilka, je bil Vladko že napravljen; ni mu bilo obstanka, kava mu ni šla v slast, in celjska žemlja se mu je zdela v primeri z mamino štruco kakor kresilna goba. Ne da bi jo dojedel, je zdirjal na postajo. Modro je sedel v železniškem vozu, gle- leskovk silno izbero; težko da ne bi bilo nobene pri rokah. In da se ne bi moraJ lagati in da ga ata ne bi utegnil vpra-àati zastran tistih dveh goldinarjev, je jel Vladko na dolgo in široko pripovedovati vse, kar tak desetleten možiček v Celju doživi. Strašno dolgo sta že hodila, strašno dosti je pripovedoval, a glej si ga šmenta, ko je bil Vladko že vse povedal in ni imel ničesar takega več. da b» bilo za atovo uho, je bilo še vedno pol ure do doma. Tedaj pa — o, modra previdnost božja! — je Vladko mahoma začutil, da tudi drugače nekaj ni v redu. Zacmihal je in celo za spoznanje zatulil; in ko ga je ata pregledal, je našel, da ima Vladko od mraza na pol zmrzle uhlje in da je tudi prepo-trebni nos v veliki nevarnosti Atu se je Vladko zasmilil; zaveza! mu je uhlje z žepno ruto, mu zdrgnil nos in mu jel za zgled junaštva pripovedovati o Napoleonovih grenadirjih. O dveh goldinarjih pa po taki nesreči res ni bilo spodobno govoriti. In zdajci se je skozi mraz in zimsko solnce in bleščanje snega pokazala visoko na griču šola, Vladkov dom Vladka je stisnilo v grlu in zapeklo v nosu, pa ne od mraza, ampak od srečnih solz; in ipet se mu je zazdelo, v nasprotju z vso njegovo učenostjo, da v Betlehero ne more biti tako daleč kakor je njemu do bele hiše na vrhu, in da tridesetletna vojna ni bila tako dolga kakor pot, ki mu še ostane do ljubih domačih vrat. In ko je Vladko obstal pred hišo in za trkal z osnženim čevljem ob prag, so se vrata mahoma odprla. Objelo ga je kakor burja, ga krčevito stisnilo na nekaj mehkega in vzhlipnilo od blaženega, ljubečega joka, in Vladko je ves srečen vedel, da je to njegova mama; nekaj se mu je obesilo na desni in levi komolec, in Vladko je čutil, da sta to njegovi sestrici Jelica in Verica, ki ju že tri mesece ni vlačil za lase. In ko ga je prevzela ta gotovost, je zdajci sklenil, da ga ne bolijo ne nos ne uhlji nič več in da je v božjem imenu tudi pripravljen povedati, kako je bilo s tistima dvema goldinarjema — če že nesreča nanese, da bi ga vprašali. »Mama, mama!« je rekel kakor da bi bil šele v tem trenutku spoenal, kako dobra je ta beseda. In kolikorkoli besed sta ga pozneje naučili šola in življenje, boljša od te ni bila nobena več. Oton Zupančič: Samo tc »icc ... Na mrzla gnezda, na prazna, ozri se zvezda prijazna vsaj eno noč. Mordà kje ptica tiha še trepet a je diha in luč ji vrne moč. Mordà je v nji še petja za blaga razodetja do nizkih koč: Bog ve, kje duša plaka in znamenja še čaka samo to noč ... Utva: Zgodba o petelinčku na stolpu Nekoč je živela pridna in lepa putka, črna padovanka Čopka. Izlegla je trideset jajc. Iz teh je izvalila devet in dvajset drobnih, kakor ci-trona rumenih pišk in ličnih, kakor igračke. Iz tridesetega jajca se je pa izvalil črn kokotek in pohabljen. Imel je le eno nogo, le eno perut in eno samo oko. In ker je bil pohabljen, ga je skrbna mamka Čopka ljubkovala bolj nego ostale piške, a sestrice so ga sovražile in zasmehovale. In ker so ga sestrice sovražile, je postal trmast, in ker ga je mati milovala, bolj kot druge, je postal prevzeten in drzen. Ko je dorasel, se je naveličal materinega milovanja in sovraštva svojih sestric in je hotel v svet. Mati čopka mu je branila na vse pre-tege in ga rotila, naj ostane doma, toda zaman, trmast, каког ovesti, več člankov o športu; Knafličeva Nevenka iz Ljubljane nam toplo priporoča, naj prilagamo »Mlademu Jutru« vzorce za dekliška ročna dela. Priloge sicer ne bo, ker stane to preveč denarja, a vsakih štirinajst dni bomo objavljali v rubriki »Za spretne roke« vzorce za dekliška ročna dela. Druge želje bomo pa vse upoštevali. Pisali bomo o športu, skušali bomo dobiti kako lepo zgodovinsko povest in tudi za ostalo bomo poskrbeli. Upamo torej, da boste z nami tudi v novem letu zadovoljni. Skoro vsi »Jutrovčki« so pohvalili naše naslovne povesti. Le nič skrbi! Za novo leto smo se že založili in na uho vam povemo, da bo druga lepša od druge. Tudi indiianska povest je vmes! Nadaljevanje »Leteče puščice« ! Do svidenja drugo nedeljo! Uredništvo »Mladega Jutra«. Bumčkova zvijača — pes za izstepača Bumček — glejte — gre na delo, ne pogumno, ne veselo, prah iztepat iz odeje — Kdo se naj pri tem še smeje? A zjasni obraz se kisli, Bumček se tako domisli: »Psiček bo za iztepača — tu oompo-n m! rviiača « Kost iz gobca mu izmakne, iztepač za rep zatakne: kost mu kaže, — ta je lepa! Psiček z repom brž otepa. HHfllLfo Slava, delo je končano! Bumček žvižga si izbrano, psiček se masti ob koeti — danes delal je zadosti... »Janezek, zakaj si tak? Vsak opomin gre pri tebi skozi eno uho noter in skozi drugo ven; križ je s teboj!« »Očka, saj nisem jaz kriv, da imam dvoje ušes!? »Babica, zapri oči!« »Zakaj, Jožica moja?« »Atek je danes dejal mamici, da bomo vsi bogati, ko bo babica zaprla oči.« * Pri verouku razlaga veroučitelj zgodbo o izgubljenem sinu. Veroučitelj pripoveduje, da je oče ob povratku svojega sina padel na obličje in je bridko zajoka;. »No, Lizika, ali mi lahko poveš, zakaj je oče tako zelo jokal?« Da. gospod veroučitelj, zato ker je padel z obrazom na tlak.« * Dve deklici ližeta čokolado. Triletni Tinček se jima pridruži in jih vpraša: »Kaj imata tukaj?« Deklici sta nejevoljni in ena pravi: »Radovednost!« Tinček hitro steče domov k mamici in zaprosi: »■Mamica, prosim te. kupi mi za dinar radovednosti!« Premislite dobro! Rešitev. Samo tri, kajti gosi stopajo ena za drugo.