amniški občan LETO XXXII KAMNIK, 9. JULIJA 1992 S seje občinske skupščine Izvolitev nove vlade je še negotova Glede načina poteka in vsebine razprav na seji občinske skupščine 1. julija, na kateri naj bi izvolili novi izvršni svet, bi lahko kar lepo povzeli naše poročilo s seje skupščine 10. junija V bistvu je bil scenarij povsem enak kot pred tremi tedni. Predlagatelji osnutkov odlokov o sestavi izvršnega sveta in v občinskih upravnih organih so ponovno vztrajali, naj se oba odloka sprejmeta po hitrem postopku. Na ta način bi bile omogočene na tej seji tudi volitve izvršnega sveta. V razpravi so liberalni demokrati (Perčič) in še nekateri delegati (Bočko) ta predlog podprli, odločno pa so mu nasprotovali predstavniki Nove parlamentarne koordinacije (Skamen, Hu-marjeva, Podbrežnik). Pavle Ocepek je dodatno predlagal, naj bi zamenjali vrstni red in najprej obravnavali odlok o upravnih organih in šele nato odlok o izvršnem svetu. Temu je nasprotovala Marija Sitar, predsednica IS, z obrazložitvijo, daje odlok o upravnih organih posledica odloka o izvršnem svetu. V precej polemično razpravo o tem, kaj je bilo doslej sploh storjeno na področju preobrazbe uprave, je segel tudi Nande Skar-ja, ki je dejal, da bi se že pred mesecem in pol lahko začeli pogovarjati o osnutkih obeh odlo- kov. Če bi takrat sprejeli normalni postopek, bi na tej seji že imeli pred seboj vsebinska stališča p njih. Tone Štele, član izvršnega sveta, je dejal, da je vse to posledica dejstva, da pravega sporazumevanja ni bilo. Pri tem so sodelovali le SDP, LDS in delno demokrati ter SLS, drugi pa so imeli sestanek s predsednico šele dan pred sejo. Potem ko je Bogdan Jamšek predlagal, naj da predsednik na glasovanje omejitev časa in števila razprav ter predhodno ugotovi stopnjo soglasja o dnevnem redu, je na to reagiral Igor Podbrežnik, ker da gre pri tem predlogu za določen pritisk in da je treba omogočiti svoboden dialog. Zoper Jamškov predlog je nastopil tudi Marko Magister. V odmoru se je sestalo predsedstvo skupščine, ki pa, kot smo kasneje razbrali iz nastopa podpredsednika Podbrežnika, ni uspelo uskladiti različnih pogledov na dnevni red in na način njegove obravnave. Dejal je, da odloka nista bila dovolj obravnavana in vsebinsko usklajena z interesi vseh v skupščini zastopanih strank. Očitno je, da so predlagatelji ves mesec molčali, je dejal, sedaj pa opozarjajo na posledice. Po njegovem v tem primeru ne gre za nobeno visoko politiko, pač pa normalen človeški dialog. Le tako bomo prišli do tega, da bo občina res servis za občane. Pred tem, ko bi moralo priti do glasovanja o predlogu dnevnega reda, so nekateri delegati na čelu z Matevžem Skamnom zapustili sejo. To je povzročilo nesklepčnost družbenopolitičnega zbora in s tem konec dveurne neuspešne razprave. Na koncu se je oglasil še Miha Novak, podpredsednik izvršnega sveta, ki je bil mnenja, da tak način dela ne bo pripeljal do uspeha, če ne bomo odpravili razlogov za tako stanje. Dejal je, naj velja poštenje, stroka in delo, ne pa včasih ozki strankarski interesi. Tudi on je dejal, da do končne rešitve lahko pripelje le strpen dialog. S tem je soglašal tudi predsednik Maks Lavrinc, ki je omenil, da je treba nujno spremeniti poslovnik, saj se sedaj skupščina tudi razpustiti ne more, kot je bilo slišati predlog enega izmed delegatov v dvorani. FRANC SVETEU Str. 2 Kaj vsebujeta »sporna« odloka 0 sestavi IS in upravnih organih Str. 5 Mestna godba Živahno in uspešno delo Str. 4 Strah pred klopi Str. 8 Celovec pomaga beguncem v Kamniku OBVESTILO Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 23. julija; prispevke sprejemamo do 15. julija, oglase, zahvale in obvestila pa do 18. julija. Bralcem, oglaševalcem in sodelavcem sporočamo, da Kamniški občan v avgustu ne bo izhajal. Prva podop ust niska številka bo izšla 10. septembra. Ir ^ ' Ht* POZDRAV SLOVENIJI JVa večer pred 1. obletnico razglasitve samostojne Slovenije sta Skupščina občine Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik na vrtu kavarne Veronika pripravila kulturno prireditev POZDRA V SLOVENUI. Zbrane je po slovesno odpeti Zdravljici toplo pozdravil predsednik ■ Skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc. V kulturnem programu so sodelovali: Ženski in Mo- ški PZ DKD Solidarnost, Mešana PZ Cante-mus, Mešani PZ Titan, Moški PZ Prvega slovenskega pevskega društva Lira in Mestna godba Kamnik. Skozi prijeten večer je obiskovalce vodil napovedovalec Boštjan Napotnik. VERA MEJAČ (Eoto: Stane Simšič) PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KAMNIK 1992 11. julij ob 18. uri krajevni praznik KS Črna na novem šolskem igrišču pri Osnovni šoli Gozd 14. julij ob 11. uri odprtje likovne razstave akad. slikarke Nevenke Gregorčič v razstavišču nad Kavarno Veronika 19. julij ob 11. uri dan Kamniških planin pri planinski koči na Kokrškem sedlu 25. julij ob 8. uri turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku, od 7.-22. ure prireditev Kočna Kamničanom na Titovem trgu pred Delikateso, ob 18. uri tradicionalno praznovanje na Trgu prijateljstva v Kamniku 26. julij hitropotezni turnir za šahiste občine Kamnik v prostorih Šahovskega kluba Komenda 27. do 31. julij razstava izdelkov učencev Osnovne šole 27. julij Kamnik v trgovini Oblačila na Titovem trgu IS o spremembi zazidave v Novem trgu Kakšna bo cena (ne)usklajenih interesov? Vse kaže, da pot do vsebinsko usklajene zasnove za spremembo zazidalnega načrta B-3 Novi trg ne bo lahka. Stališča posameznih subjektov, ki so zainteresirani za razvoj tega prostora - Pod Veliko Špico - med Zdravstvenim domom in Zavodom za usposabljanje invalidne mladine, so namreč kar precej različna. To so ugotovili na seji Izvršnega sveta 30. junija, ko so obravnavali tako imenovano projektno nalogo, ki jo je pripravila delovna skupina za pripravo idejnega programa BS - 3 Novi trg. V tej skupini sodelujejo predstavniki KS Novi trg, SGP Graditelja, Zavoda za usposabljanje invalid- ne mladine. Srednje ekonomske in naravoslovne šole R. Maistra, Zdravstvenega doma, Projektivnega ateljeja iz Ljubljane in predstavniki občinskih organov za urejanje prostora. Delovna skupina je predlagala izdelovalcu projektne naloge, naj se to območje namesto sedaj predvideni blokovni gradnji, nameni poslovno stanovanjski funkciji višje kvalitete, s poudarkom na močnejši ozelenitvi prostora ter rekreacijsko turistični dejavnosti. Med dvema inačicama na tej podlagi ponujenih s strani Projektnega ateljeja se je večina v skupini odločila za prvo (terapevtski objekt z bazenom, v nadaljevanju garni hotel, garažni objekt, stanovanjsko naselje z objektom za varstvo otrok ter programom ustrezne prometne in zelene površine ter parkirišča). O tej varianti pa imajo posamezni uporabniki prostora različna mnenja, s katerimi se je seznanil tudi Izvršni svet. SGP Graditelj, ki ni navdušen nad spremembami, je mnenja, da se je prvotni predlog z zahtevo znižanja višine zazidave predvidenih stanovanjskih blokov sedaj razširil na objekte povsem druge namembnosti, in to na zemljišču, kjer ima Graditelj pravico uporabe. Glede na to, da je na podlagi sedanjega zazidalnega načrta že izdana lokacijska odločba, gradbeno dovoljenje pa se brez prave podlage zadržuje, pravijo, so možne spremembe zazidalnega Novi trg: osem stanovanjskih blokov za trg ali turistično-rekreacijsko območje? načrta v tem delu samo z njihovim soglasjem. Pogoj za to pa je povrnitev vloženih sredstev v nakup in komunalno opremo zemljišča. ZU1M meni, da je program vsebinsko preobsežen in gre za preveliko prometno obremenitev, vprašljiv pa je tudi urbanistični razvoj povezave z mestom, ne upošteva se II. faza prenove zavoda. Svet krajevne skupnosti Novi trg je mnenja, da program odraža interes KS. Menijo tudi, da gradivo ni zadostna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja ter da je potrebno čimprej opraviti geološke raziskave hribine, kjer je predvidena zazidava. Zahtevajo tudi, da se verificira in potrdi obračun stroškov dosedanjega komunalnega urejanja tega območja in oceni stanje investicijskih del. Za ŠENŠRM je vprašljiva zasnova in smotrnost zdraviliškega turizma glede na spremenjene naravne danosti. Vsekakor pa so potrebe po prenočiščih. (Nadaljevanje na 2. strani.) ZDRAVSTVENI DOM na čelno sprejema vsebino programske zamisli. Projekt je treba dopolniti s parkirnimi površinami, ki jih določa že sedanji zazidalni načrt. SEKRETARIAT ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA meni, da bo usklajene interese v prostoru možno doseči z javno razgrnitvijo in javno obravnavo osnutka zazidalnega načrta. Po njegovem mnenju so v idejnem projektu v veliki meri izhodišča glavnih (nadaljevanje na 3. strani) Kaj vsebujeta »sporna« odloka O SESTAVI IS IN O UPRAVNIH ORGANIH Ker doslej o vsebini osnutkov odlokov o sestavi izvšr-nega sveta in o upravnih organih še nismo nič pisali, saj jih občinski delegati še niso uvrstili na dnevni red in o njihovi vsebini še niso govorili, naj na kratko povzamemo njuno vsebino. Odlok o sestavi izvršnega sveta naj bi določal, da je izvršni svet sestavljen iz predsednika in K članov, od katerih dva opravljata funkcijo podpredsednika. Predvideno je, da bi posamezni člani pokrivali naslednja področja življenja in dela v občini ter upravna področja (predlagatelji so jih oblikovali v sedem skupin): gospodarstvo in finance: varstvo okolja in prostorsko urejanje; stanovanjsko in premoženjsko pravno področje ter revitalizacija prostora; komunalno cestno in energetsko; kmetijstvo in razvoj podeželja; obrt, podjetništvo in turizem; uprava, družbene dejavnosti in inšpekcijsko nadzorstvo. Medtem ko člane izvršnega sveta izvoli občinska skupščina. pa sekretarja izvršnega sveta imenuje za dobo štirih let izvršni svet na predlog njegovega predsednika. Na koncu je še rečeno, da način dela izvršnega sveta, pravice in obveznosti predsednika in članov, njegovo razmerje do skupščine urejajo občinski statut, poslovnik skupščine in poslovnik izvršnega sveta. V obrazložitvi osnutka je med drugim rečeno, da predlagatelj svoj predlog za hitri postopek sprejetja odloka utemeljuje s tem, da odlok predvideva tako sestavo izvršnega sveta, kot si jo je v svojem programu zamislila kandidatka za predsednico izvršnega sveta in bi nesprejetje odloka po hitrem postopku imelo za posledico, da ni mogoče izvoliti članov izvršnega sveta, ki jih bo predlagala mandatarka. Osnutek odloka o upravnih organih občine Kamnik predvideva, da bodo vsi uprav- ni organi individualno vodeni, in sicer naj bi imeli v občinski upravi tele organe, ki sc še vedno imenujejo sekretariati: za gospodarstvo in finance, za varstvo okolja in prostorsko urejanje, za obrambo, za notranje zadeve, poseben sekretariat za upravo, družbene dejavnosti in inšpekcijsko nadzorstvo. V sestav upravnih organov pa spada tudi geodetska uprava. Odlok nato našteva posamezna upravne in strokovne naloge, ki jih bodo opravljali upravni organi. Upravne organe vodijo predstojniki (te je doslej po statutu in poslovniku imenovala skupščina izmed članov izvršnega sveta), za katere pa v odloku ni izrecno povedano, kdo jih imenuje in razrešuje. Glede namestnikov funkcionarjev, ki vodijo upravne organe, pa je rečeno, da jih imenuje in razrešuje na predlog predsednika izvršnega sveta organ, pristojen za imenovanje funkcionarja, ki vodi upravni organ. Posebej je poudarjeno, da morajo upravni organi sodelovati med seboj, z drugimi državnimi ogani ter s podjetji in lokalno samoupravo. Posebno so dolžni usklajevati tudi svoje potrebe pri nabavi opreme in storitev skupnega pomena ter zaposlovanju in razporejanju delavcev. Posvet predstojnikov upravnih organov, ki ga vodi predsednik izvršnega sveta, naj bi pripomogel k usklajevanju njihovega dela. Glede na dosedanjo ureditev pomeni predlagana organizacija v bistvu dvoje sprememb. Področje družbenih dejavnosti, ki je bilo doslej v sestavi upravnega organa za gospodarstvo, pride v pristojnost upravnega organa za upravo družbene dejavnosti in inšpekcijsko nadzorstvo. V ta organ preide tudi dosedanji samostojni občinski inšpektorat. To pomeni zmanjšanje števila upravnih organov in njihovih predstojnikov od dosedanjih sedem na šest. FRANC SVETEU Alprem ne bo FINALP d. o. o. Želeli so nas prodati Obilo grenkobe je bilo čutiti v besedah Rada Mestka in Franca Vidica, ko sta še enkrat zavrtela »srhljivi« tok dogajanj zadnjih sedmih mesecev v kamiškem Alpremu. Nekdaj uspešno in v poslovnem svetu priznano podjetje je prišlo ob dober glas, pričelo se je obnašati neposlovno. Pogodbeni partnerji pa vam očitajo še neprofesionalnost, zamujanje rokov, grozijo vam s tožbami in obljubljajo stečaj. Kje so vzroki za tak padec? »Stvari nima smisla olepše-vati, pokažimo takšne, kot so. Pred meseci se je tedanji direktor, g. Urh, odločil, da bo zapustil naše podjetje. Ker je bil pripravljen mesec ali dva pomagati novemu direktorju, smo nemudoma objavili razpis za prosto delovno mesto. Prijavil se je g. Zoran Vatovec in bil v skladu z razpisanimi pogoji tudi potrjen za vodilno mesto v našem podjetju.« Menda ste ga sprejeli brez delovne knjižice? »Res je, ob podpisu pogodbe je kadrovski službi zatrjeval, da ima delovno knjižico trenutno v tujini. Ko pa jo je prinesel, smo ugotovili, da je pri svojih tri-inštiridesetih letih in štirinajstih letih delovne dobe zamenjal nič manj kot deset služb; direktorsko mesto v Alpremu je bila enajsta. Sprejel ga je očitno na zelo lahek način, saj se je g. Urhu zahvalil za ponujeno dvomesečno vpeljevanje v nove obveznosti in primopredajo zaključil v tridesetih minutah!« Precej neresen in neprofesionalen začetek bi bil že lahko prvo svarilo! »Ja, toda bil je direktor s programom, ki je temeljil na moderni organiziranosti dela, tržni usmeritvi v inozemstvo in zadovoljnih ter produktivnih delavcih. Kmalu pa se je izkazalo, da tržne usmeritve v inozemstvo pomenijo skoraj popolno zane-maritev domačega trga, moderno organiziranost pa je »dokazal« s psihotesti, ki so jih v izpolnjevanje dobili člani kolegija. Ker so vprašanja posegala tudi v privatno življenje, delavci niso pristali na izpolnjevanje in si tako nakopali direktorjevo zamero. Posledica nesporazuma je bila kolektivna odpoved kolegija na trenutna delovna mesta, z željo, da se jih razporedi na druga mesta v podjetju. Delavski svet je odpoved na delovna mesta sprejel in jo po iniciativi direktorja prekvalificiral v redno odpoved delovnega razmerja.« Nameni direktorja so bili torej vse prej kot čisti. Sredstvom obveščanja in javnosti je bila predstavljena povsem druga slika, kot je vidna v samem podjetju. »Situacija je bila vedno slabša. Iz podjetja so odhajali dolgoletni, dobri delavci, prihajal pa je nov, »strokovno bolj podkovan« kader. Novi delavci so prihajali izven kamniške občine, večinoma so bili vsi brezposelni, nekateri od njih pa so zasedli celo vodilna mesta. Ker so stari delavci odhajali v sosednje in tudi konkurenčno podjetje, lahko to upravičeno imenujemo - namensko rušenje podjetja Alprem. Ta sum utemeljujemo tudi z načrtnim podiranjem domačega »ne-konkurenčnega« trga, ki g. Vatovca ni zanimal. Kupce, ki so še ostali pri nas, pa so odbijali z aroganco in z lažnivo poslovno besedo. Vse skupaj je povzročilo popolno sesutje domačega trga, ki pa je bil, resnici na ljubo, edini vir našega zaslužka.« Ste sindikalisti in drugi delavci spremljali propad s »prekrižanimi rokami? »Sindikati smo preko zbora delavcev zahtevali od delavskega sveta in direktorja, da nam prikaže realizacijo po mesecih, da nas seznani z dolgovi in neplačanimi računi ter pokaže novo podpisane pogodbe. Pot do teh podatkov pa nam je zaprl na eleganten način, in sicer tako, da jih je razglasil za poslovno tajnost.« Uspehov na domačem tržišču torej niste imeli, ste pa polepšali zunanji videz stavb z novimi fasadami, obnovili jedilnice, inštalirali precej nove notranje opreme in polepšali okolico. »Denar za zunanji blišč in reprezentančne potrebe je bil na voljo, pa čeprav ga včasih ni bilo niti toliko, da bi lahko kupili kvadratni meter termo-pan stekla, ki je naša osnovna proizvodna surovina. Za vsa dela na tovarniških zgradbah pa obstaja en sam, preprost razlog - v delavnicah ni bilo dela, delavce pa je bilo potrebno z nečim zaposliti « Obljubljenih izvoznih poslov torej ni bilo? »Poslov ne, zato pa smo prestregli telefax sporočilo, v katerem je tujim partnerjem ponujeno naše podjetje. Ustanovili naj bi namreč novo mešano podjetje FINALP d.o.o., v katerem bi imel italijanski partner 70% delež, Alprem 20%, pet vodilnih delavcev pa 10% delež. Ta »posel« so želeli izpeljati še pred sprejetjem zakona o lastninjenju.« Tuji kapital vas torej ne bi rešil, ampak pokopal? Natanko tako, saj dokument, ki smo ga prestregli, predvideva sedež podjetja in komercialni center v Ljubljani, Alpremu v Kamniku pa bi ostala skladišča in približno 20 zaposlenih delavcev, medtem ko bi ostalih 90 napotili na Zavod za zaposlovanje. Je bila to kapljica čez rob že prenapolnjene čaše in povod za opozorilno stavko 15. junija.? Glavni povod zanjo je bil v neizplačanih osebnih dohodkih in zaostajanju višin le teh, rezultat pa izrečena nezaupnica zbora delavcev direktorju. Še isti dan je njegovo delo preučila devetčlanska komisija. Direktor je bil vabljen k delu komisije, vendar je sodelovanje brez njegove vednosti odklonila kar tajnica. V osmih urah dela je bilo zbranih dovolj dokazov za slabo direktorjevo delo, zato mu je delavski svet izrekel sklep o suspenzu in sprožil postopek o disciplinski odgovornosti.« Kljub suspenzu pa si je direktor še vzel pravico, da izplača odpravnino štirim članom kolegija in sebi! »Naslednji dan so odpovedali štirje člani kolegija, ki jih je direktor želel »nagraditi« s po osemnajstimi osebnimi dohodki sam pa je želel podjetje »olajšati« za 1.005.616.40SIT. Tri nakazila smo pravočasno zaustavili, dva bivša delavca, ki sta denar prejela, pa sta že v novih službah.« Kakšne osebne dohodke so prejemali vodilni in koliko znaša povprečni OD delavca v Alpremu? »Naj povem, da so člani kolegija za prihod na delo vsakodnevno zaračunavali in tudi prejemali kilometrino in ne nadomestilo za prevoz z javnimi sredstvi, ki jim je pripadalo. Od 1. oktobra 1991 do konca njihove kariere v Alpremu so ustvarili približno za 50 milijonov SIT prometa, čeprav so v plan zapisali, da bo mesečna realizacija 100 milijonov (realno okrog 70 milij.). Od tega denarja so si želeli ob odhodu razdeliti 7 milj., kar pomeni 14% njihovega celotnega prispevka. Povprečna plača delavca je približno 16.000 SIT, kar pomeni, da niso upoštevali zaposlitvenih pogodb, saj so bili osebni dohodki kar do 1.5x manjši od dogovorjenih. Direktor pa si je OD izplačeval do zgornjega limita (faktor 5.5) in čez, v obliki povračila stroškov za delo v tujini (mesečno od 9.000 do 17.000 SIT).« Pri vseh teh nepravilnostih je skoraj odveč omenjati, da je del podjetja pod hipotekami, ki jih je brez vednosti delavskega sveta podpisoval direktor sam. Da denarja za odplačilo dolgov ni, je jasno vsem, zato bo imela sedanja vodstvena struktura skoraj nemogoče delo, če bo želela sanirati nastale probleme. »Sedem katastrofalnih mesecev ne bomo mogli kar tako izbrisati. Zavedamo se, da moramo najprej rešiti notranje probleme, upanje v uspeh pa pomeni resno delo in pomoč občinskega IS, na katero resno računamo. Predlagali bomo namreč, da se vsa dolgoletna (45 let) Alpremova proizvodnja vrne nazaj v matično podjetje, ki jo je tudi ustvarilo. MATIC ROMŠAK KAMNIK Novi trg 17 Tel. 832-020 - popravilo vseh vrst RTV aparatov, videorekorder-jev, računalnikov in malih gospodinjskih aparatov - priključitev telefonskih aparatov, tajnic, telefaxov in inštalacije hišnih alarmnih sistemov - čiščenje video in audio rekorderjev, disketnih in tračnih enot za samo 500 SLT. W \ '1%0 let Kemijske industrije Zaščita okolja in delovnih mest Člani sindikalnega sveta podjetja Kemijske industrije Kamnik smo se podrobno seznanili s stališči nekaterih političnih strank v občini in predstavnikov krajevnih skupnosti, ki so teritorialno povezane z našo tovarno. Začudeni smo nad njihovim negativnim odnosom do nadaljnjega obstoja tovrstne proizvodnje v Kamniku. Zaposleni v tovarni razumemo, da je nujno storiti vse za ekološko zaščito našega okolja, kar je bila tudi osnovna usmeritev pri izdelavi zazidalnega načrta. Menimo, da je naša tovarna v stoštiridesetih letih prispevala pomemben delež pri razvoju mesta in občine. Ne nazadnje, v tem trenutku nas je ca 700 zaposlenih, večinoma iz naše občine, ki še uspevamo dobro gospodariti v teh negotovih časih. Zazidalni načrt Kemijske industrije Kamnik je sestavni del dolgoročnega plana občine Kamnik. Procedura sprejema prostorskega akta in njegova vsebina je opredeljena z zakonskimi predpisi. Ti med drugim zahtevajo, da je zazidalni načrt usklajen z interesi neposredne okolice in da je v njem vgrajena potrebna ekološka zaščita. Sprejetje zazidalnega načrta je ozko povezano ž interesi sindikatov v podjetju. Zazidalni načrt bo omogočil modernizacijo obstoječe proizvodnje in uvajanje novih programov. To seveda za nas pomeni, da se bodo ohranile možnosti zaposlitve vseh naših članov, odpira pa se tudi možnost za nova delovna mesta. Hkrati pa bo s tem dana možnost sanacije tistega dela proizvodnje, ki sedaj potencialno ogroža okolico. Zato sindikati želimo odstraniti vse ovire in nerazumevanja, kijih signalizirajo okoliški občani in nekatere politične stranke, saj bo le ekonomsko trdno podjetje lahko zagotavljalo varnost proizvodnje ter hkrati solidno kupno moč zaposlenih. S tem pa bodo dane možnosti za prodajo proizvodov in storitev drugim podjetjem iz naše občine, kar pa pomeni ohranjanje oz. večanje standarda v celi občini. Pričakujemo tudi pomoč in solidarnost sindikatov vseh podjetij v Kamniku, saj se bodo zelo kmalu tudi sami znašli pred podobnimi problemi. Člani sindikalnega sveta podjetja KIK želimo vzpostaviti enakopravni dialog z vsemi, ki so kakorkoli povezani s prihodnostjo naše tovarne. Tako bomo ustvarili možnosti, ki bodo preprečevale nepotrebne socialne pretrese in gospodarsko škodo. SINDIKALNI SVET PODJETJA KIK Ali želimo upravo ali Upravo? Zadnje nadaljevanje 21. zasedanje Skupščine občine Kamnik se )e končalo z nesklepčnostjo - tako kot prejšnje z isto problematiko Skupščina naj bi obravnavala in sprejela: odlok o sestavi Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik, odlok o upravnih organih občine Kamnik predlog kandidatov za podpredsednika in člane Izvršnega sveta in predla gane kandidate tudi izvolila. Oba odloka naj bi bila sprejeta po hitrem postopku. Zakaj tako, saj grj za pomembne zadeve, predlagatelji niso znali prepričljivo utemeljiti O kandidatih za pomembne funkcije večina poslancev ni bila uradno ni" obveščena. Na rednem zasedanju skupščine, ki je bilo med obema neuspešnima nadaljevanjema 21. seje, je skupina poslancev Nove parla' mentarnc koordinacije vsem delegatom pismeno sporočila, da želi, da M novi IS čimprej sestavi in da se sprejmeta odloka o IS ter upravni! organih, vendarle pa je to mogoče samo na demokratičen način: na pogovorih o teh, za vse prebivalce naše občine pomembnih zadev-morajo sodelovati vse v skupščini zastopane stranke in poslanski klubi Skratka: vsi predlogi, ki pridejo pred skupščino, morajo biti predhodno usklajeni. Postopek usklajevanja nikakor ni potekal tako. K sodelovanj" mandatarke Marije Sitar do ponedeljka, 29. 6., torej dober dan prd skupščino, ni povabila: Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemo; kratske stranke in Narodne demokratske stranke. Poklicani so bili torej samo formalno, ko je bilo že vse odločeno. (Tako je gospa Sitarjcva zmeraj ravnala: na usklajevanja je vabila dva dni pred zasedanjem skupščine. Zakaj tako, ni nikoli pojasnila.) Pri usklajevanjih pa sO vseskozi sodelovale: Stranka demokratične prenove, Liberalna dem"' kratska stranka in Socialistična stranka, ki nima nobenega poslanskega sedeža v skupščini, ter Zeleni, Slovenska ljudska stranka, Demokratska stranka in Neodvisni. Poslanci, ki delujemo v okviru Nove parlamentarne koordinaciji-'; mislimo, da v demokraciji - čeprav pri nas ta res šc ni preveč trdna - p'1 pomembnih odločitvah ni več mogoče obiti velike skupine ljudi. To )e potrdil tudi potek zasedanja, saj ji skupina strank, s katero je mandatarka sodelovala, ni mogla zagotoviti niti take večine, da bi lahko predstavila kandidate za IS. (Ti so že drugič zaman sedeli v poslanskih klopeh) Stranke, ki jih mandatarka ni vključila v pogovore, zastopajo dobršen del prebivalcev občine. Bistvo demokracije je namreč sporazumevanj* z vsemi: s tistimi, ki soglašajo, in s tistimi, ki imajo drugačno mnenje Demokracija dovoljuje uporabo samo zakonitih sredstev. Čutimo Sj zavezane svojim volilcem, zato smo se z mandatarko želeli enakovredno pogovarjati, ker gre pri oblikovanju IS in uprave za organe, ki morajo bitj tako sestavljeni, da bodo dobro delovali, v katerih morajo biti ljudje, k' bodo kvalitetno strokovno in politično korektno opravljali svoje delo Strokovno močna občinska uprava lahko dobro deluje in je trdna, tudi M sc razmerje političnih sil v občini spremeni (če npr. odstopi IS in nastop1 brezvladje). Za Kamnik pomembna področja morajo imeti v upravni organih strokovno, ne politično vodene oddelke. Vodijo naj jih z razpis' izbrani pomočniki sekretarjev - strokovnjaki - in ne namestniki, ki so voljeni funkcionarji. Delovna mesta v upravi naj sc sistematizirajo. Tak1 sekretariati bodo dober servis občanom, vloga IS pa res le politična - strokovno bodo vse odločitve že pretehtane. IS je tako lahko majhen; sestavljajo pa naj ga predstavniki tistih strank, katerim so volilci da'1 svoje zaupanje. Sestava IS in upravnih organov naj razen temeljnilj področij (gospodarstvo, finance, družbene dejavnosti, urejanje prostora) zajema tudi specifične usmeritve kamniške občine: varovanje okolja; kmetijstvo in razvoj podeželja, obrt, turizem in podjetništvo. Pri izbi'1 kandidatov za IS jc treba upoštevati: njihovo politično primernost i"1 dozdajšnjo delovno uspešnost. Čas prevlade ene stranke (ali dveh) jc minil. V prepričanju, daje treba vse probleme reševali samo s pogovori in usklajevanji različnih interesov, nas ne morejo omajati poslanci, ki grozijo z ukinitvijo skupščine, omeji' tvijo pravice do razpravljanja v skupščini, hkrati pa za nasprotovanj' drugačnim stališčem nimajo ustreznih argumentov. Skupščina jc bil* izvoljena, zato je nc more razpustiti kdorkoli. Poslanci morajo zastopa" različne poglede, ki se lahko poenotijo samo v pogovoru, pri katerem » pošteno in jasno soočijo različna stališča. Pri zahtevi za zakonitost delovanja skupščine in njenih organov bom1' vztrajali tudi zato, da bi naslednje volitve lahko bile res demokratične- SKUPINA POSLANCE^ NOVE PARLAMENTARNE KOORDINACIJ Klub intelektualcev (II.) Nadaljevanje s prve strani o regionalni organiziranosti Kakšna bocena I. KRITERIJI ZGODOVINSKE NARAVE - Kamnik postane okraj leta 1849 (leto dni po marčni revoluciji) s sedežem v Mekinjah. Leto dni kasneje je sedež prenesen v Kamnik. Ob splošni reorganizaciji leta 1952 je okraj Kamnik ukinjen. - V časovnem obdobju od 1849 do 1952 sta v okraj Kamnik vključeni sedanji občini Kamnik in Domžale. - Teritorij obeh občin je skupna in zaključena celota, ki jo vežejo neštete tradicionalne, zgodovinsko utrjene vrednote. - Kamnik kot okrajno mesto se pojavlja kot gospodarsko in kulturno središče, od tod se širijo ideje in akcije nacion^jne zavesti in pripadnosti, tako v prostor okraja kot tudi v prostor Slovenije. (LIRA kot prvo slovensko pevsko društvo, ČITALNICA kot ena najstarejših v Sloveniji, SOKOL kot eden prvih v Sloveniji, itd...). - Domžale se razvijajo kot središče obrtništva, kar v nemali meri vpliva na podobne razvojne tendence v drugih naseljih okraja. - Spričo ugodnih naravnih in načrtnih danosti se oba kraja nadpoprečno hitro razvijata v pomembni središči predelovalne industrije, ki doživlja zlasti še po drugi svetovni vojni svoj razcvet tudi v drugih manjših krajih tega okraja. - Za obe središči, zlasti še za Domžale, je značilno hitro nastajanje institucij in organizacij terciarnega in v zadnjem desetletju tudi kvartarnega gospodarstva. - Kamnik in Domžale sta skupno vodila organizacijo vstaje proti okupatorju in skupno-koordini-rano sodelovala v NOV. - Vojaška akcija proti agresorju v Trzinu je rezultat skupnega nastopanja pripadnikov TO Kamnika in Domžal. Kriteriji zgodovinske narave so po naravi usmerjeni nazaj. Njih pomen je zlasti v tem, da dokazujejo upravičenost organizacije, kot je bila, in s tem tudi nakazujejo verjetnost, da bi bila podobna organiziranost okraja smotrna oz. smiselna tudi v prihodnje. II. KRITERIJI KULTURNE NARAVE Med kriteriji kulturne narave je razlikovati tiste, ki v tej ali oni obliki že karakterizirajo obstojnost preteklih in sedanjih kulturnih povezav, od onih, za katere menimo, da v času lahko obogate in popestre obstoječe. Med prvimi imajo trajno tradicionalno vrednost naslednji: - Simfonični orkester Domžale- - Kamnik - Manifestacija narodnih noš v Kamniku - Manifestacije pevskih zborov in gledaliških skupin - Skupni TV program. - Skupne športne manifestacije Iz doma upokojencev Naše prireditve Kratka slovesnost ob 17. obletnici Doma upokojencev je bila 25. maja. 10. junija so nam veselje in pesem pričarali pevci Mešanega pevskega zbora Titan v Kamniku. 24. 6., ob obletnici osamosvojitve Slovenije pa nas je razveselil pevski zborček z voditeljico Marinko Aparnik iz šole F. Albrehta. Čas se ne ustavi, odhitel je skozi letne čase, že smo dočakali 17. obletnico Doma, je spregovorila direktorica Marta Žerko. Veliko je bilo doseženega v letošnji pomladi v spreminjanju ureditve države, z mednarodnim priznanjem, osamosvojitvijo, v premagovanju gospodarskih težav. Pa tudi v varstvu starejših ljudi je spopolnjevanje, dostojno, vsestransko. Napovedovalka Sabina je predstavila nastopajoče, pevca Roka Lapa, ki nam je zapel nekaj pesmi, harmonikarja Boža Matičiča ter naš domski zborček pod vodstvom Ludvika Travnika. Oskrbovanka Marija Kramarjeva je zapela 100 let staro pesem, proslavljajočo naravo. Frizerski mojster France Ravnikar pa se je predstavil s svojo pesmijo, objavljeno v našem Glasilu. Sledila je podelitev plaket in daril jubilantom. Sabina jih je predstavila z branjem kronike; bilo jih je precej: 24 stanovalcev in 6 delavcev - Marija Hribar, Albina Nograšek, Pavle Alandžak, Mira Keržič, Irena Krt in Sonja Pristovnik. V veselem razpoloženju so bili s svojci povabljeni na slavnostno kosilo. V začetku junija so ponovno prišli k nam pevci Mešanega pevskega zbora iz Titana z voditeljico Ano Štele. Mlada povezovalka je prijetno napovedovala pesmi, ki naj bi posredovale občutke sreče, ljubezni in topline. Zahvalili smo se zooru za lep nastop in izrazili sožalje ob izgubi vodilne kulturne sodelavke Marije Malešič. Ob obletnici osamosvojitve Slovenije pa so k nam prišli šolarji šole Frana Albrehta z instrumenti in šopki poljskega cvetja, pod vodstvom Marine Aparnik. Prinesli so k nam pesem in otroško radost. Prva pesem je bila: Kaj je domovina? Nato Vesna vabi lastovko, da bo pela budnico. Mala Ana je zaigrala na violino z notami pred seboj. Tako majhna je še, violino pa se uči drugo leto. Ob klavirskih zvokih so otroci zapeli pesem: Ujame deček ptičico, Mija in Tina sta povedali o zori, ki se smeje, Petra je zaigrala na kitaro, s katero sta prijateljici. Nataša je povedala zgodbico o babici in vnučki. Ob klavirski spremljavi je zborček zapel vrsto pesmic, slovenskih narodnih. Mira je zaigrala dve melodiji na citre, skoraj večjih od nje same, Jolanda je povedala pesmico o morju, Alenka pa pogumno zaigrala na klavir. Povedali so, da se bomo videli drugo leto in nam zaželeli zdravja in veselih dni. MARIJA LAVRIČ - Obstojnost široke mreže šolskih ustanov, ki dovoljuje izobraževanje večine strokovnih profilov do univerzitetne ravni. Med druge, ki so vsekakor pogojeni z uspešnostjo prvih, lahko načrtujemo naslednje: - Specializirani letni sejmi za Kamnik ali Domžale specifičnih gospodarskih aktivnosti oz. proizvodnje, kot recimo: a) Upognjeno pohištvo (Stol) b) Ključavnice in varnostne naprave (Titan) c) Usnjena galanterija (Toko)... - Skupne in ločene razstave umetniških del znanih umet-nikov-rojakov... III. KRITERIJI EKONOM-SKE-GOSPODARSKE NARAVE Ti kriteriji so nedvomno najpomembnejši pri dokazovanju smotrnosti predlagane organizacije okraja. - Prostor je gospodarsko zaključena in celovita enota. - Prostor leži v osrednjem delu Slovenije in so preko njega speljane najpomembnejše cestne in druge infrastrukturne povezave med zahodnim in vzhodnim delom Slovenije. - Nadpoprečno visoka stopnja ekonomske in gospodarske razvitosti, spričo katere se okraj prišteva med tako imenovane me-tropolitansko tipične regije. - Z izjemo višje in gorsko ležečih predelov je prostor okraja gosto in v dolinskih predelih tudi strnjeno naseljen. - V tem prostoru je tradicionalno prisotna močna koncentracija klasičnih sekundarnih in terciarnih aktivnosti, kar mu daje svojevrsten in svojski pečat dosedanjega in prihodnjega razvoja. - V tem prostoru so podane optimalne možnosti za razvoj gospodarstva kvartarnih aktivnosti, za katere smatramo, da so lahko lokomotiva razvoja blagostanja te regije. - Obstoječe infrastrukturne danosti omogočajo relativno hitro in neovirano komunikacijo in povezavo med naselji ter optimalno možen dostop prebivalcev do vseh občinskih oz. okrajnih institucij . - Območje okraja ima vsakodnevno zelo pogoste komunikacijske možnosti povezave z republiškim središčem. - Predlagani okraj ima na voljo vse potrebne stavbe in druge za delovanje okraja nujne infrastrukturne objekte, ustanove kot tudi zadostno število kvalificiranega strokovnega osebja. - Dnevni migracijski tokovi Kamnika potekajo na relaciji Kamnik-Ljubljana in Kamnik--Domžale, migracijski tokovi Domžal pa na relaciji Domžale--Ljubljana in Domžale- - Kamnik. - Med skupne interese, ki bi lahko pospešili in intenzivirali prihodnji razvoj kamniško-dom-žalskega okraja, vidimo tudi naslednje: - Razvoj višinskega in dolinskega turizma vseh za to dejavnost primernih področij, tako da bi vključevali razne turistične dejavnosti, od gorskih, zimskih in letnih rekreativnosti, preko konjskih, vodnih, spominskih in drugih aktivnosti do muzejskih, spominskih in rekreativno popestrenih vlakov in poti. - Ustanavljanje proste carinske cone. - Gradnja reprezentančnih objektov za skupne potrebe okraja in še zlasti potreb glavnega mesta Slovenije. - Nuđenje strokovnih in rekreativnih uslug tujim organizacijam in ustanovam, ki se spričo državnosti Slovenije ustanavljajo v Ljubljani. - Organiziranje specializiranih sejmov in razstav tudi mednarodnega značaja. - Organiziranje skupnih, za okraj in ljubljansko regijo pomembnih programov in projektov, ki jih spričo bližine glavnega mesta lahko ocenjujemo kot možne in verjetne vzvode pospeševanja ekonomskih in kulturnih aktivnosti celotnega okraja. Mag. CENE MATIČIČ uporabnikov prostora upoštevana. Poleg tega, da bo treba urbano oblikovno in kmetijsko varstveno predlog še doreči, bo treba upoštevati tudi ugotovitve glede geološko zahtevnega zemljišča in v času padavin relativno visokega nivoja talnice. Po sedanjem zazidalnem načrtu, ki je bil sprejet leta 1986, naj bi na tem območju gradili osem stanovanjskih blokov, s po 25 stanovanji. Bloki naj bi imeli 2 kletni etaži, 2 pritlični (hrib) in 2 mansard-ni etaži. V prvi fazi je Graditelj nameraval začeti z gradnjo dveh blokov. Izvršni svet je zato obravnaval tudi varianto, pri kateri se je cela zadeva začela, namreč znižanje dveh blokov za eno etažo, tako da bi njihova višina ne presegla višine slemena zdravstvenega doma. Prvo etažo pa bi namenili za poslovne lokale. Mnenja je, da bi bila taka rešitev edina sprejemljiva in tudi uresničljiva, saj bi ustregla zahtevam KS po zmanjšanju višine blokov in po pridobitvi poslovnih prostorov. Tako mnenje je Izvršni svet oprl tudi na dejstvo, da ZUIM na svojem delovnem področju ponuja terapevtski program in da bo športno rekreacijski in turistični dejavnosti namenjeno ob- močje Pod Skalco. Ta rešitev tudi ne bi zahtevala vračanja denarja, ki jc bil že vložen v komunalno ureditev in v nakup zemljišč. Pa tudi sam postopek bi bil enostavnejši, saj bi bilo ustrezno spremeniti samo besedilo odloka o zazidalnem načrtu. Zato so naročili krajevni skupnosti Novi trg, naj se v enem mesecu opredeli do tega predloga. V nasprotnem primeru pa bodo spremembe zazidalnega načrta le, če bodo našli resnega investitorja, ki bo pripravljen Graditelju vrniti vložen denar. Skladu stavbnih zemljišč pa je izvršni svet priporočil, da do seje občinske skupščine sprejme stališče do spremembe zazidalnega načrta in preuči način njegovega financiranja. Zato bo treba v nadaljnjem dogajanju najti najbolj razumno rešitev, ki ne bo povzročala dodatnih nepotrebnih stroškov, hkrati pa upoštevala tudi interese krajanov, Novega trga in drugih uporabnikov prostora. Nenazadnje pa gre tudi za interes celotne občine, ki ima v svojih dokumentih veliko lepih besed o turizmu, na drugi strani pa iz preteklosti tako imenovano »gradnjo stanovanj za trg« ne preveč dobre izkušnje. F. SVETEU O PREIMENOVANJU Članek o preimenovanju ulic v Kamniku jc med ljudmi naletel na širok odmev. Namen članka in kasnejših prispevkov jc bil, da bi bili o teh predlogih občani pravilno in pravočasno obveščeni. Na osnovi takih ali drugačnih mnenj pa se lahko tudi sami opredelijo. Na letni konferenci krajevne organizacije ZB NOV Kamnik jc med drugimi vprašanji tekla tudi razprava o odzivnosti na take predloge. Odzivnost je bila v različnih okoljih precejšnja, o čemer sem tudi pisal v svojem prispevku. Kot primer je bilo navedeno, da je v ulici Toma Brejca protestno pismo o preimenovanju podpisalo kar 83 krajanov. O prispevku na to temo Metke Mali in neogorčene družine Tomšič iz omenjene ulice moram povedati, da citirani spisek s podpisi hrani krajevna organizacija ZB Kamnik. Obeh imenovanih piscev pa v spisku ni in se o tem lahko tudi prepričajo na ZB Kamnik, kjer so nam povedali, da ne žele nikogar prisiljevati v podpis takega ali drugačnega pisma, imajo pa pravico povedati svoje mnenje, ljudje, ki se s takim mnenjem strinjajo, pa lahko to potrdijo s svojimi podpisi. Bodimo še naprej prijatelji, različni pogledi nas ne smejo razdvajati, ampak jih poskušajmo preseči. STANE SIMŠIČ ■ Občni zbor meščanske korporacije mm *. . , V petek, 19. junija, je bil zvečer v veliki občinski sejni sobi občni zbor vseh upravičencev in pravnih naslednikov upravičencev do nacionaliziranega premoženja nekdanje Meščanske korporacije v Kamniku. Občnega zbora se je udeležilo več kot devetdeset sedanjih lastnikov hiš starega mestnega jedra Kamnika od upravičenih 194 hiš, ki so se od nekdaj pa vse do revolucionarnega leta 1946 štele kot korporacijske. To, da je bila hiša korporacijska, je nekoč pomenilo, da ima v zemljiški knjigi vknjiženo solastnino oziroma 1/ 194 deležno pravico na posesti, ki je obsegala vložne številke št. 171 k. o. Županje Njive, št. 117 k. o. Stranje ter 609 in 1200 k. o. Kamnik, kar je znašalo dobrih 6000 hektarov zemljišč. Naši predniki so brez dvoma že vedeli, zakaj staro mestno jedro potrebuje takšno posest, razlog za to pa nam je lahko očiten tudi danes, saj številne stoletja stare mestne hiše žalostno propadajo. Staro mestno jedro se namreč kot kulturno zgodovinski spomenik obnavlja le pod strogim očesom spomeniškega varstva, kar pa je silno drago in za mnoge lastnike hiš neuresničljivo. Še za časa Meščanske korporacije pa so meščani dobivali iz bistriških gozdov ves gradbeni les za obnovo stavb, razen tega pa tudi vsako leto drva za kurjavo, kar jim je znatno izboljšalo gmotni položaj. S sprejetim zakonom o denacionalizaciji se je staremu mestnemu jderu Kamnika znova ponudila zgodovinska priložnost obuditi stoletno tradicijo skupnega upravljanja in gospodarjenja s posestjo, ki je Kamniku že od nekdaj zagotavljala socialno varnost in stabilnost. Od močnega in premožnega mestnega jedra pa je imelo korist tudi okoliško prebivalstvo, saj so se tu lahko razvijali turizem, obrt in vse spremljajoče dejavnosti, čeprav tega tiste čase nihče ni hotel videti niti priznati. Na občnem zboru je večina udeležencev izrazila voljo za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka, ki ga je za upravičence že pred enim letom začelo izrecno v te namene ustanovljeno Društvo iniciatorjev za nadaljevanje delovanja Meščanske korporacije v Kamniku, zlasti pa njegov izvršni odbor. Kljub temu da je na občni zbor prišla več kot polovica lastnikov upravičenih hiš, pa druga polovica, ki se zbora iz kakršnegakoli vzroka ni mogla udeležiti, ne bo vedela, kako uveljavljati pravico do denacionalizacije. Denacionalizacijski postopek je namreč precej zapleten, razen tega pa je potrebno, da vsak posamezni zainteresirani lastnik pridobi vse predpisane listine in potrdila. Skrajni rok za vložitev denacionalizacijskega zahtevka je namreč do 7. junija 1993, do takrat pa bo potrebno razrešiti še celo vrsto pravnih vprašanj (npr. v primerih prodaje hiš), opraviti mnogo razgovorov, predvsem pa se temeljito pripraviti na ustanovitev novega podjetja. Na zboru je bilo med drugim izrecno poudarjeno, kot to določa tudi zakon o denacionalizaciji, da vrnitev premoženja lahko zahtevajo le upravičenci, ki se štejejo kot fizične osebe oziroma njihovi pravni nasledniki (izjema je samo Cerkev), zato morajo tudi v tem primeru to dejanje opraviti lastniki hiš sami, društvo pa bo zbralo vso drugo dokumentacijo, ki se nanaša na premoženje. Ker občnega zbora ne bo mogoče v kratkem ponovno sklicati, izvršni odbor društva priporoča vsem sedanjim lastnikom korporacijskih hiš, ki želijo v zakonsko določenem roku uveljavljati denacionalizacijo korporacijskega deleža, da to storijo čimprej oziroma svojo drugačno odločitev sporočijo društvu. Za vložitev zahtevka si je potrebno priskrbeti obrazec (vlogo), k temu pa še potrdilo o državljanstvu za upravičenca (za 1. 1946), v primeru njegove smrti še mrliški list ter izkazati sorodstvo z upravičencem. Kolikor kateri od sedanjih lastnikov hiš zahtevka do končnega roka ne bo vložil, bo ta 1/ 194 delež prevzela država Slovenija. Možna varianta je tudi zahtevati namesto deleža v naravi odškodnino, ki pa se bo po oblikovanju republiškega odškodninskega sklada izplačevala v obliki obveznic. Ob zaključku zbora je bil obravnavan tudi predlog organizacije bodočega podjetja ME-KOK, ki ga je predstavil dr. Bogomir Kovač. Novo podjetje naj ne bi poslovalo tako kot nekdanja Meščanska korporacija, temveč v obliki kapitalske družbe, 1 kamor bi se lahko vključevali vsi dejavniki, ki že sedaj gospodarijo v tem prostoru ali so z njim kakorkoli povezani. Večinski delež v tem novem podjetju pa bi vsekakor imela Meščanska korporacija. Seveda pa bo potrebno tudi glede bodoče organiziranosti MEKO še mariskaj doreči, nič pa naj bi se ne ustanavljalo mimo volje in popolnega soglasja večine bodočih solastnikov. Razumljivo in normalno je tudi, da so mnogi pravni nasledniki upravi-čencev do denacionalizacije pre-moženja Meščanske korporacije j precej nezaupljivi, saj tudi v tem primeru pravzaprav velja pravi-lo, da je potrebno premoženje najprej vrniti, potem pa se bo že lažje pogovarjati. IVANKA NOVAK JEANS CLUB PALMAS na Steletovl 25 (nasproti SKG) - kavbojke In jakne DIESEL, REPLAY - poletne majice za odrasle in otroke vseh barv - ženske letne kavbojke - samo 980,00 SIT - kopalke — posebej ugodne cene - svilene trenirke CENEZELO UGODNE Odprto od 13. do 20. ure, ob sobotah od 8.30 do 13. ure PALMAS PALMAS PALMAS metalka trgovina PRODAJALNA DOMŽALE UGODNO - velika izbira keramičnih ploš čic z 10% popu stom - pestra izbira blaga za centralno kurjavo, elek-tro instalacije, vodovodne instalacije, gradbeni material, cevi in Fe profili. Tel. 721-267, 714-851 in 721-216 Priporočamo se za nakup! I© metalka Tudi obveznice so denar Vil. Številki Kamniškega občana so v anketnem vprašalniku omenjene tudi obveznice občine Kamnik, s katerimi bi pospešili razvoj turizma. Odgovori anketirancev na to vprašanje so bili v veliki meri negativni, za kar sta gotovo vsaj dva vzroka: Na trenutno nestabilno politiko in gospodarsko situacijo ne moremo vplivati, poskušajmo pa osvetliti pojma obveznic in trga vrednostnih papirjev. Obveznica jc vrednostni papir, s katerim je določeno dolžniško razmerje med izdajateljem in kupcem. V njem se izdajatelj obvezuje, da bo imetniku obveznice vrnil posojena sredstva v točno določenem času skupaj s pripadajočimi obrestmi. Za izplačilo pa jamči tudi s svojim premoženjem. Slovenci še vedno najraje hranimo svoje prihranke v konvertibilni valuti; po zadnjem razočaranju z bankami kar doma v nogavicah. Počasi pa lc oživlja tudi trg vrednostnih papirjev, na katerem obveznice zasedajo pomembno mesto. Občinske obveznice so dolgoročni vrednostni papirji, izdane iz želje po hitrejšem razvoju občinske infrastrukture. Gradnjo raznih objektov, cest, vodovodov ipd., tako kot v času samoprispevkov, z nakupom obveznic kreditirajo občani, občina pa jim vloženi denar vrača iz proračuna, ki sc večinoma polni iz dohodnine. Vse lepo in prav, čc občina izda obveznice v višini, ki jo proračun šc prenese, če določi stimulativno obrestno mero in v skladu s potrebami in interesi postavi začetek in dobo odplačevanja. Prav lahko se namreč zgodi, da investitor in kupec zaideta v začaran krog, ko prvi želi hitro in čimveč prodali, po visoki ceni, ponuja pa prenizko nominalno obrestno mero, za katero kupec ni zainteresiran. Leta mora najprej ugotoviti, čc jc obljubljeni donos vreden tveganja in če za vrednostnim papirjem stoji naložba, ki bo prinašala sredstva za poravnavo nastalih obveznosti. Obveznice, namenjene za sprotno kritje likvidnostnih težav, so namreč žc vnaprej obsojene na neuspeh. Zato je nujno, da sc ob izdaji obveznic izda tudi dokument (prospekt), ki naj vsebuje informacije o investitorju in projektu. Občinske obveznice prav gotovo pomenijo razcvet turizma in gospodarstva, uspešnost pa jim lahko zagotavljajo: - garancija, da bo izdajatelj s proračunom, po potrebi pa tudi z občinskim premoženjem izpolnil nastale obveznosti; - ugotovitev, ali je donos vreden tveganja in za kakšne namene se zbirajo sredstva; - naložba mora zagotavljati sredstva za poravnavo obveznosti; - izdan mora biti prospekt s temeljnimi informacijami, saj v nasprotnem primeru kupec ne spozna poslovanja in namenov izdajatelja. MATIC ROMSAK llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Glavarjeva družba d. o. o. TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE »NAPREDEK« DOMŽALE Ponudba v juliju TRGOVINA ŠPORT NAPREDEK - za prijetne urice na vrtu: vrtne garniture, senčniki, vse za pečenje na žaru ... - oprema za kampiranje, za lovce, ribiče, športna društva ... - trenirke, športna oblačila ... - za plažo: ležalniki, hladilne torbe, kopalke, očala ... za planinar-jenje: obutev, oblačila, nahrbtniki in oprema ... V vseh živilskih trgovinah in v blagovnici VELE na oddelku kozmetike - velika izbira angleške kozmetike po izredno ugodnih cenah: - deodoranti od 108 do 282 SIT - laki za lase od 166 do 498 SIT - družinska krema 818 SIT - šamponi 1 I od 190 do 210 SIT - kopeli 1 I 186 SIT - mila (3 kosi) zavitek 132 SIT - gel za lase od 178 do 238 SIT V blagovnici VELE in v ZARJI Mengeš - posebna ponudba italijanskih modnih žensknS7 čevljev - črne, rjave, zelenorjave barve - izredno nizke cene POSLOVALNICA KURIVO - bogata izbira gradbenega materiala (vreča cementa z davkom samo 449 SIT), 10% popust pri nakupu stiroporja, hidroizolacijskih trakov in siporeksa POSLOVALNICA KOVINAR - nizke cene in dobra založenost s keramičnimi in klinker ploščicami V blagovnici VELE še - 10% popust pri gotovinskem plačilu koles Rog - do 47% popusta pri gotovinskem plačilu pohištva Prodaja tudi na dva čeka! V vseh naših trgovinah - pivo po 39 SIT za steklenico - radenska po 42,50 SIT za steklenico. KOMENDA, Gmajnica 93 Naročam knjigo KOMENDA. Cena je 3500 tolarjev Točen naslov...................... Knjigo lahko naročite z izpolnjeno naročilnico ali po tel. 841-398 ali 841-059. Knjigo bomo poslali na vaš naslov po povzetju. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII PREDTRG d.o.o. Šoštanj Florjan 20 tel. (063) 882-885 KVALITETNI PREMOG NEPOSREDNO IZ RUDNIKA VELENJE Akcijska prodaja premoga VELENJSKI LIGNIT (kosi, kocke) po ugodni ceni, vključno s prevozom: - kosi 5.500 SIT/tona - kocke 5.020 SIT/tona najmanjša količina 3 tone. Priporočamo nakup našega kvalitetnega premoga! Hlllllll.....Illll......Illllllllllllllllllilllllllllllll Javno vprašanje Spomeniškemu varstvu Kranj Na tem mestu javno sprašujem kdo od odgovornih za ohranjanje kulturne dediščine je dal svoje soglasje h gradbenemu dovoljenju za gradnjo prizidka h Glavarjevi benificiaturi v Komendi? Kdo od teh, ki so plačani, da bi bedeli nad stvaritvami preteklih stoletij, ohranjali narodno bogastvo, ki smo ga podedovali, si je drznil zamižati nad takšnim očitnim barbarstvom? Benifiaciatna hiša, ki jo je dal pred več kot dvesto leti postaviti za tretjega duhovnika Peter Pavel Glavar, je s kulturnozgodovinskega stališča za Komendo izredno pomembna in daleč bi morali hoditi, da bi na slovenski zemlji našli kaj podobnega. To je razen cerkve edina stavba, ki smo jo nekoč lahko pokazali tujcu in rekli: »Vidiš, Komenda le ni zahojena vas!« Danes spričo prizidane drvarnice in garaže ter novega vhoda in uničene freske tega ne moremo reči! Prej obratno! Realno je pričakovati, da v vsej Komendi, kljub vesoljnemu občestvu izobražencev, ni človeka ki bi na tem početju videl kaj slabega. So pač zahojena vas... Zato pa obstaja spomeniško varstvo, da bi preprečilo neodgovorne posege neukih krajanov in poskrbelo, da bo za nami ostalo vsaj to, kar smo podedovali, če že svojega nimamo kaj dodati! Skrbi me usoda druge kulturne dediš- VABILO VABIMO VAS NA ZBOR PRIZADETIH KRAJANOV KS KAMNIŠKA BISTRICA IN KS GODIČ, KI BO V TOREK, 30. JULIJA, OB 20. URI V AVLI OSNOVNE ŠOLE STRANJE DNEVNI RED: PROBLEMATIKA ONESNAŽEVANJA OKOLJA - KALCIT NA ZBORU BODO PRISOTNI: ČLAN PREDSEDSTVA RS DR. DUŠAN PLUT, PREDSTAVNIKI IS IN SOB KAMNIK TER RKK KALCIT. KRAJANI, PRIDITE V ČIMVEČJEM ŠTEVILU, DA DOKONČNO S SKUPNIMI MOČMI ZAUSTAVIMO KALCIT PRI ONESNAŽEVANJU NAŠEGA KRAJA. ODBOR PRIZADETIH KRAJANOV čine, nad katero ima roko taka brezbrižna organizacija. Skrbi me, kaj bo s podobo naših starih mest in vasi, kaj bo z dragocenimi knjigami in slikami, kaj s prelepimi cerkvami, kaj z ostanki starih gradov in drugimi dragocenostmi preteklih časov, ki krasijo Mojo deželo. Zato bi rad vedel kdo je, ki bi moral paziti, da bi ostala Glavarjeva hiša takšna, kot so jo zgradili pred stoletji, sam pa je mirno gledal, kako nastaja iz nje povprečna, stokrat prizidana kmečka hiša z vsemi pritiklinami. Pričakujem, da se bo odgovorni mož oglasil, kjer je bil izzvan, in nam razložil, zakaj se Komendčani lahko odslej »pohvalimo« z eno lepo hišo manj! JANEZ ZADRGAL mm Vsak po itoje si razlaga gotoijes^t msoMkrn, i rlfaajL|i isuraš- > . V i > i . >. . . ' ■ i« ' ' ' ■: ' ■'■ ,1 , . M« .4 NaJBtlnknrHejii ukrep proti bolezni je osebna a ^i^^*i*jifcjrm^ M '■ i> ifimji 'jubhen-c«» po prihodu u narave. Klopa moramo odstranjevati previdno. • < i i < < i ' , «* Mn : ■■ ■ - " - i '. :■■ ■ i' ■■ ,'. ' trimo. Uporabimo lahko tudi pineeto, s katero klopa primemo eitnbtiie ustttm delu - tik oh koti. Po posegu si ponovno umijemo roke, r, temtgb' 'it-'} ».;■>>: wtefiW.'s' sK<:g,j n:::J'i. ■■ v- '■ vsako ■ na koži {največkrat oh vhodu, lahko pa tudi m drugem rfefe tek-sa) sprememb. Rdečica, ki se pojavi na kori takoj po vboda, m' eevtmu lblagu reakctfa po piku! in tudi hitro bgine. Zdravljenje z antibiotiki. Približno 3 tedne po okužbi / virusom klopnega mtumgoeneeta- i • , ; .«»'\, , >,„„ '("hi«,,), lahko laOitimo » cepljenjem » mesecih, ko klopf nho aktivni tpoiimi, zgodaj spomladi). Dogovorite «■ lahko s svojim rdravni- ,> -i " in lil ,1 i 1, Vf v i» , I ,<»./,, (H> kakršnihkoli lefarah. kijih ite minete niiti, obrnite tu svojega tdratmka. ;:;; lir.■ MtmsiMAM: n:iifi:iiWKifi» TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI IN PRIBOROM na Steletovi 25, v Kamniku tel. infaks: 812-511 - posebno ugodno svnlol avtolaki i 20% popustom, količina omejena - bakolil lak za parket v omejenih kotitiiiah - nova mešanica za več kot 600 različnih nians avtolakov Coktmiz po najnovejših Colorjevih barvnih kartah - barva HMrocol za pleskanje. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. are, ob sobotah od 8. do 12. are. Material brezplačno pripeljemo na dom. SE PRIPOROČAMO! COKLA Kamnik, Titov trg 22 (poleg občine) UGODNE CENE VSEH VRST OBUTVE Po 20. juliju 25% znižanje vse poletne obutve! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Priporočamo vam res najugodnejši nakup!!! Živahno in uspešno delo mestne godbe Letos minevajo štiri leta, kar je naša pihalna godba dobila nove prostore na podstrešju kamniške Čitalnice. To nam je omogočilo normalno delo. Tako je v prostorih mogoče shranjevati glasbila, notni material, predvsem pa aktivno vaditi vse dni v tednu. Danes v MESTNI GODBI KAMNIK sodeluje 50 aktivnih članov, od tega je več kot dve tretjini godbenikov, mlajših od 20 let. Prav zaradi tega, ker se godba izredno hitro pomlajuje, imamo v sestavi tudi določene težave, kajti srednjega kadra, ki bi moral največ prispevati h kvaliteti godbe, je malo; ta pa naj bi vzdrževal tudi določeno kontinuiteto. Nekateri godbeniki, ko so odšli na odsluženje vojaškega roka, se potem niso več vrnili v naše vrste ali pa jih je, verjetno začasno, pobral »zakonski stan«. Upamo, da se bo del teh članov še vedno vrnil v naše godbe-ne vrste. Na kratko bi želel opisati delo MESTNE GODBE KAMNIK v letu 1992. - Že 6. januarja je Mestna godba sodelovala na komemoraciji v Rudniku, z moškim pevskim zborom Solidarnost iz Kamnika, v organizaciji Zveze borcev iz Kamnika. - Meseca februarja in marca smo izvedli samostojna koncerta za učence osnovne šole Frana Albrehta in dijake Srednje eko-nomsko-naravoslovne šole Rudolfa Maistra iz Kamnika. - Meseca marca smo organizirali veliko zabavno-glasbeno prireditev VESELO V KAMNIK - na temo ŠOFERSKE ŠTORIJE. Na tej prireditvi je poleg Mestne godbe nastopilo tudi devet na-rodnozabavnih ansamblov in drugih. To prireditev smo v letošnjem letu organizirali že četrtič. Vsako leto jo priredimo na drugo temo. Takšno obliko prireditve VESELO V KAMNIK bomo še nadaljevali, s tem da bomo pričeli spet s prvo temo PLANINSKE STORIJE. - Meseca aprila in maja smo izvedli promenadne koncerte v Kamniku in v Arboretumu Volčji Potok. - Največ dela pa so godbeniki MESTNE GODBE imeli pri pripravah programa za nastop na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije. Izjemno prizadevanje dirigenta Francija Lipičnika, da bi naša godba na tekmovanju dosegla kar najboljši rezultat, se je kar dobro obrestovalo. Kljub temu da smo v celotni skupini nastopili prvi, smo na tem tekmovanju dosegli srebrno odličje. Dirigentu Franciju Lipič-niku in MESTNI GODBI KAMNIK je ob tej priliki nedvomno potrebno čestitati. - Ob koncu prvega polletja je Mestna godba Kamnik nastopila še na prireditvi POZDRAV PRAZNIKU v Kamniku s svojim uspešnim delom koncerta ter na podobni prireditvi v Domžalah, tj. dne 24. in 25. junija 1992. Za uspešno delovanje MESTNE GODBE KAMNIK in vključevanje novih mladih članov v njen sestav se moramo predvsem zahvaliti dirigentu gospodu FRANCIJU LIPICNIKU, ki je vložil ves svoj trud za dvig kvalitete in druge aktivnosti v godbi. BOŽO MATIČIČ Dosledno grafično raziskovanje Skozi pokrajine in Čas- (tli.) Iz Jordanije v Izrael Naša pot na Bližnji vzhod, v Sveto deželo, nas bo vodila preko Amana, prestolnice hašemitske kraljevine Jordanije, in ne z obale Sredozemskega morja na ozemlje Izraela, kamor običajno najprej pripotujejo potniki. Ko smo sredi frebruarja odleteli z brniškega letališča, je bilo za tisti zimski čas neobičajno toplo, celo pomladansko, v Amanu in okolici, kjer beležijo poprečne zimske temperature okoli 8 stopinj nad ničlo, pa tako hladno, da je le nekaj sto metrov više v gorovju celo snežilo. Da so Arabci trgovsko naravnani ljudje, se je pokazalo že ob našem prihodu v Aman. V naši skupini nas je bilo samo za en večji avtobus, oni pa so nam vsiljevali dva, s tem pa tudi dodatnega vodiča, kar bi naše prevozne stroške po Jordaniji nepredvidoma podvojilo. Ko smo zadevo za nas vendarie ustrezno resni, smo se odpeljali v hotel, kjer smo preostali del noči, od 2. ure dalje, prebedeli kar v foteljih. Po zelo obilnem in pisanem zajtrku, kjer smo imeli na izbiro približno 20 različnih jedi, smo se v dokaj turobnem vremenu podali z avtobusom na pot proti svetovno znani Petri, ki leži v vadiju Musa dobrih 300 km južno od Amana. Kmalu zatem, ko smo zapustili Aman, moderno mesto z nad 800.000 prebivalci, kar je skoraj četrtina vsega prebivalstva Jordanije, se planotasti svet, pokrit z redko ozelenelo travo in posameznimi drevesi, predvsem oljkami, prevesi v izrazitejšo polpuščavo. Dobrih 100 km dlje pa v pusto kamnito puščavo, posejano' z bolj ali manj redkim bodičevjem. Sicer pa pokrajina, kjer raste redka trava ali trava v šopih, pozeleni le v zimski polovici leta, ko pade na tem območju dovolj dežja. Kljub izredno revni vegetaciji smo v polpuščavi pa tudi v puščavi srečevali posamezne nomade z večjim ali manjšim tropom ovac in koz. Podobno kot ti nomadi so štirideset let živeli v puščavi tudi Izraelci pod Mojzesovim vodstvom: pred približno 3.300 leti jih je popeljal iz egipčanskega suženjstva v smeri proti Kanaanu, v od Boga obljubljeno mu deželo (pozneje imenovano Palestina). Kot je zapisano v Svetem pismu, jih je pot vodila prav čez ta puščavski in polpuščav-ski svet do gore Nebo, ki leži na severovzhodni strani Mrtvega morja in vzhodno od mesta Jerihe, ki so ga Izraelci takrat že pod Jozueto-vim vodstvom pri osvajanju Kanaana okoli leta 230 pr. kr. najprej zavzeli. Človeštvo, ki je v davnini ohranjalo življenje v tej pokrajini v kruti, a zmagoslavni borbi z naravo in močnim upanje v prihodnost, je povsem neprimerljivo s sedanjimi ljudmi, ki kot romarji ali turisti mirno in udobno potujejo s klimatsko urejenimi prevoznimi sredstvi po moderni asfaltirani cesti. Vendar je to le sedanja resnica. Ni dolgo tega, ko je prav po tej cesti in skozi ta pusti svet potekal nepretrgan tovorni promet iz Egipta v Irak, kamor se je stekalo orožje in druga bojna oprema za uničevanje ljudi v vojni med Irakom in Iranom. Namesto vojne opreme, sedaj ko je vojna končana, vozijo po tej puščavski prometni žili predvsem redki tovornjaki, ki odvažajo z dela puščavskega sveta dragocene fosfate. Tam, kjer kopljejo rudo, so nastali ogromni kupi peska, ki ustvarjajo prav impozaten videz. Tudi to je način, da človek v tem svetu laže preživi. Kupi pa bodo ostali in še dolga stoletja, morda celo tisočletja pričali znancem o tem, kako in na kakšen način se je preživljal današnji človek. Na podoben način nas nagovarjajo tudi raznovrstne izkopanine in bolj ali manj ohranjeni objekti iz davne in polpretekel dobe, le prisluhniti moramo razlagi poznavalcev. In prav v tem je osnovni cilj našega popotovanja po delu Jordanije in delu, ki spada že pod Izrael. S tem spoznanjem smo preko 1.600 m visokega in zasneženega prevala prispeli v svetovno znani zgodovinski biser Petro, ki sc nahaja v skoraj 100 m globokem vadiju Musa, na mestu, kjer se le-ta na široko razprostre. (se nadaljuje) Dr. MARKO ŽEROVNIK POSMRTNO ODLIKOVANJE EDIJA PEPERKA Predsedstvo države Slovenije je 30. junija 1992 odlikovalo pripadnike TO in policaje za posebne zasluge v lanski vojni za Slovenijo. Posmrtno je s častnim znakom svobode odlikovalo vse padle pripadnike teritorialne obrambe in policije, med njimi tudi Edija Peperka. Odlikovanje je podelil predsednik predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan. V. M. V kamniškem razstavišču Veronika je od 17. junija do 5. julija na ogled razstava grafik in slik akademskega slikarja Vinka Zelezni-karja. Ukvarja sc s slikarstvom in scenografijo, v zadnjem času pa sc je intenzivno posvetil grafiki. Začel je raziskovati in izpolnjevati stare, pozabljene grafične tehnike, ki so nastale v prejšnjem stoletju. Posebej se je poglobil v raziskave SVETLOTISKA (opalografija, cliche vcrre...), tehnike, ki so jo v reproduktivni grafiki opustili že pred I. svetovno vojno zaradi tehnične zahtevnosti in dolgotrajnosti postopka, predvsem pa zaradi tehničnih izumov. Izpopolnjeni grafični način svctlotiska jc Železnikar poimenoval GELOGRAFIJA, ker gre za postopek, kjer je nosilec, s katerega se odtiskuje barva, gel (želatina). Sam postopek je zaradi principa mokro - mastno pravzaprav podoben litografiji, kije delno »križana« z načinom globokega tiska. Risba sc nanaša na stekleno, bakreno, cinkovo, aluminijasto in ploščo iz nerjavečega jekla (rost-frci) s posebnimi tuši, ki imajo stro-jilni učinek (tanin). Lahko sc tiska z mokre ali suhe plošče, s tem da se pri suhi barvo »zariba« in dobi učinke globokega tiska. Svetlotisk oziroma gelografija omogoča odtis pravih poltonskih vrednosti, ki jih pri drugih klasičnih in modernih grafičnih tehnikah ne moremo doseči brez uporabe rastra, zato omogoča ta način tiska izredno bogastvo barvnih vrednosti ter ustvarjalnih in izraznih možnosti. Prav te vrednosti pa je skušal Vinko Železnikar izkoristiti tudi kreativno, čeprav je njegovo delo še delno v ek- sperimentalni fazi raziskav te tehnike. Tako je nastala serija grafik, ki učinkujejo s svojo žlahtno patino kot stare dagerotipije in fotografije iz pionirskih časov »svetlopisa«. Čeprav tehnika dagerotipije pravzaprav nima nič skupnega s postopkom svctlotiska, ju ravno časovna skladnost in današnja nostalgija po starih žlahtnih, pionirskih tehničnih odkritjih dopolnujc in plemeniti. V nadaljnjem raziskovanju tehničnih in kreativnih možnosti sc jc avtor vrnil k svoji izhodiščni ikonografiji, ki jo poznamo v njegovem siceršnjem slikarstvu. Njegovi simboli, znaki, liki, naključni brizgi, črte in raze, gestualni učinki, igra naključnih in zavestne imaginacije so dobili v teh žlahtnih grafičnih listih povsem nove konotacije. V letošnjem letu pa jc umetnik ustvaril serijo grafik s skupnim naslovom, »Terra« (Zemlja), kjer mu Razstava v Črnomlju V galeriji MINI ART v Črnomlju razstavlja od 3. 7. do 17. 7. 1992 kamniški slikar DUŠAN LIPOVEC akvarele, gvaše in tempere. Pokrovi- telja razstave sta občina Črnomelj in Avtomeha-nika-hidravlika Einsiedler. Na sliki: Dušan Lipovec, »Čarobna gora«, tempera, 1990. je osnovni elemet - zemlja izhodišče vseh organskih in anorganskih oblik. V najnovejših grafikah, kot so »Del in celota« ali »Snov in prostor«, išče Železnikar nove izrazne možnosti s tiskanjem več poljubno ali simetrično razporejenih manjših grafičnih enot na eni plošči na listu. Te nadalje multiplicira s tiskanjem ene plošče preko druge in dosega zopet nove optične učinke, ki ji gradi na nasprotjih: red - kaos - ab-soluti red. Vinko Železnikar jc vsekakor resen in dosleden raziskovalec, celo inovator grafičnih postopkov, ki mu nudijo in odpirajo vedno nove in nove ustvarjalne možnosti. V svoji grafični produkciji zadnjih treh let, je z dosledno razvojno kontinuiteto dosegel zavidljive rezultate, ki brez dvoma sodijo v sam vrh sočasne slovenske grafike. DUŠAN LIPOVEC Gasilsko društvo Šmartno v Tuhinju odda po 15. 8. 1992, ko bo odprtje novega doma v najem prostore starega gasilskega doma Prostori so primerni za skladiščno, servisno ali obrtno dejavnost. Informacije po tel. 831 -748 (Alojz Cevec) v večernih urah. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS PETEK, 10. julija 1992, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: FRANC ZIDAN - SLIKE Razstava bo odprta do konca julija 1992 vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah le dopoldne Zveza kulturnih organizacij Kamnik v času letošnjih dnevov narodnih noš (2. teden septembra) v razstavišču Veronika pripravlja razstavo izdelkov ljudske likovne tvornosti, ki naj bi predstavila nadaljevanje tovrstnih izročil preteklosti tudi v naš čas. Zato vabi k sodelovanju likovnike - samorast-nike oz. vse, ki se ukvarjate z risanjem, slikanjem, rezbarjenjem, vezenjem, ornamentiko, ipd.: tu je priložnost, da rezultate svojih likovnih snovanj predstavite javnosti. Svoja dela prinesite od ponedeljka, 24., do četrtka, 27. avgusta, od 9.-14. in od 17.-19. ure v razstavišče Veronika, Japljeva 2 v Kamniku, izbor bo opravljen v petek, 29. avgusta, odprtje razstave pa bo v četrtek, 10. septembra '92. Vse dodatne informacije dobite v pisarni ZKO, Japljeva 2, tel. 831-612. Vabljeni k sodelovanju! Uspešni kegljači Kamniški kegljači uspešno zaključujejo tekmovalno sezono. Med letom so tekla tekmovanja v občinski ligi, organizirana so bila številna srečanja, v mesecu maju in juniju pa so organizirali še klubsko prvenstvo za leto 1992. Klubski moški ekipi sta tekmovali v ligi Ljubljanske kegljaškc zveze. Moška A ekipa se je prvič uvrstila celo v II. medregijsko ligo. To je lep dosežek kamniških kegljačcv in solidna osnova za naskok na naslednjo stopničko. Dolgoletno delo se je dobro obrestovalo in ob načrtnem delu je mogoče pričakovati še nadaljnjih uspehov. Ženska ekipa, ki prav tako tekmuje v II. medregijski ligi, je svoj položaj ohranila in utrdila. Le malo je manjkalo, da se ni uvrstila v I. republiško ligo. V svoj program so si to nalogo zapisale in lahko jim verjamemo, da jo bodo poskušale doseči v naslednji tekmovalni sezoni. Klubskega prvenstva se je udeležilo precej članov in članic. Po sistemu izpadanja so se najboljši uvrstili v finale. Med članicami so dosegle najboljša mesta: 1. Joži Šuštar, 2. Olga Starovan-sik, 3. Olga Kern. Med člani pa: 1. Miran Markovič, 2. Rudi Vidic, 3. Brane Mihajlov. Klubsko življenje v poletnih mesecih bo bolj mirno. V tem času do septembra bo potrebno nr&rsikaj popraviti na kegljišču, na zgradbi in se pripraviti na začetek jesenske sezone. Rešiti bo potrebno še nekatere druge težave, med drugimi tudi finančne, ki so kar precejšnje. STANE SIMŠIČ Prejemniki pokalov za najboljša movanju mesta, dosežena v klubskem tek- Glavnina kamniških planincev na vrhu Poldašnje Spice. Naskok na Poldašnjo Spico Kamniški planinci so v prvih letošnjih letih osvojili že kar nekaj gorskih vrhov in zanimivih točk. Bili so v Dražgošah, na Snežniku, na Poreznu, Blegošu in Stolu. Vsakokrat je bila udeležba zelo številna. Že dlje časa so načrtovali obisk na Poldašnjo Špico, 2089 visoko, v Italiji. Na pot so sc odpeljali v nedeljo, 21. junija. Ob lepem in prijetnem vremenu je vožnja iz Kamnika do italijanske meje pri Ratečah kar hitro minila. Formalnosti pri prestopu meje so kmalu uredili, nekoliko dlje so se zadržali na italijanski strani', ker je kamniški planinki potni list pred kratkim pretekel. Morala se je vrniti nazaj. V začetku se je steza kar strmo dvigovala in zaradi razmočene zemlje je bila precej drsna. Kljub temu so vsi planinci prišli do planinske koče Grego, razen 5 pla-nink, ki so že izstopile na Višar-jih. Od koče dalje se je žezazna-val vrh Poldašnje Špice. Še kratek počitek in okrepčilo in že so nadaljevali s pohodom. Od tu dalje je bila steza lepša, zložnejša in spet vzpenjajoča se vse do bivaka Gemona (1900 m). Zatočišče je zelo lepo vzdrževano in kar prijetno je bilo pogledati v njegovo notranjost. Dolgo se tu niso zadrževali. Vrh gore je vabil. Še zadnji vzpon do bližnjega sedla, nekaj več kot 50 m po skalovitem in gručastem terenu in bili so na vrhu. Celotna okolica in tudi sam vrh sta preprežena z obrambnimi jarki iz I. svetovne vojne - soške fronte. V zavetju porušenih zidov in sončnem vremenu so vsi opazovali bližnje in daljne vrhove. Lepi pogledi so marsikoga očarali. Gore so povsod lepe, le doživljati jih je potrebno. Na sam vrh je prišlo več kot 40 Kamničanov od 51, kolikor jih je odšlo na pot. Malica iz nahrbtnika, obvezno slikanje za spomin in seveda krajši počitek po skoraj triurni hoji so se prilegli. Vračali so se po isti poti. Nekaj jih je odšlo v smer proti Višar-jem, kjer so se kasneje priključili drugim. Lepa, ne prenaporna pe-turna hoja v obe smeri je vse navdušila. Ob vrnitvi so na parkirnem prostoru Višarje pobrali romarje in del skupine^ ki je v to smer krenila z vrha Spice. Avtobus je brez postanka peljal skozi Trbiž do meje v Ratečah. V Kranjski Gori je čakala Kamničanka, ki zjutraj ni mogla preko meje. Tudi ona je imela lep dan. Odšla je v Tamar in preko Žrela do Vršiča in po drugi strani do Kranjske Gore. Nogometni praznik v Komendi Nogometni klub Komenda je tudi letos pripravil tradicionalni nogometni turnir članov in pionirjev, ki so se borili za pokale, ki jih je prispevalo gostišče »Ro-deo« Komenda. Pri pionirjih so sodelovala moštva nogometnih klubov Kamnik, Napredek Radomlje, Teh-noles Mengeš in Komenda. Rezultati: Napredek Radomlje : NK Komenda 3:4, Tehnoles Mengeš : NK Kamnik 1:0, za III. mesto Napredek Radomlje : NK Kamnik 1:6, za I. mesto NK Komenda : Tehnoles Mengeš 2:1. Tudi člani NK Kamnik, Tehnoles Mengeš, NK Šenčur in NK Komenda so igrali za trajni pokal »Rodeo« Komenda. Rezultati: Šenčur : Kamnik 0:4, Komenda : Tehnoles Mengeš 1:1 (po 11 m 3:5), za III. mesto Šenčur : Komenda 0:1, za I. mesto Kamnik : Tehnoles Mengeš 1:1 (po 11 m 2:5). Ta turnir je bil lep zaključek nogometne sezone 1991/92. Pionirji tekmujejo v Ljubljanski nogometni podzvezi; zasedli so pod vodstvom trenerja Mojmira Baša III. mesto. Člani, pri katerih je konkurenca zelo velika, pa so med 15 klubi pod vodstvom trenerja Darka Crnkoviča osvojili 7. mesto. Za vsak uspeh je potrebna tudi dobra organiziranost kluba. Komenda ima glede na kakovost igrišča in garderobnih prostorov možnost tekmovati tudi v višjem razredu. Prav zaradi tega se je okrepilo vodstvo kluba, saj je predsedniško mesto prevzel dolgoletni športni delavec Bogo Sest, podpredsednik je Niko Špenko. Trenerja za člansko moštvo sta Darko Crnkovič in Drago Žinič. Za marketing skrbi Rudi Prelc. Tajniška dela zelo uspešno vodi Ždravko Lozinšek. Seveda pa so za uspešno organizacijo potrebni tudi drugi sodelavci kluba. Na turnirju 20. 6. 1992 pa seje od aktivnega igranja poslovil dolgoletni igralec in prizadevni delavec v klubu Drago Žinič. JANEZ KIMOVEC Veseli in zadovoljni so se proti večeru vrnili v Kamnik. Zdravko Markuš, ki je izlet organiziral in vodil, je svoje delo opravil v zadovoljstvo vseh. STANE SIMŠIČ Z. klubski turnir v tenisu V mesecu juniju je bil organiziran drugi klubski turnir v tenisu. Na turnirju je sodelovalo 32 tekmovalcev in tekmovalk. Špela Kobetič, Lučka Kotnik in Majda Šnabl so bile tekmovalke, ki so se pogumno spustile v boj z moškimi tekmovalci. Bravo! Po zanimivih dvobojih in mnogih presenečenjih sta v finalu igrala: Danijel Ramšak : Marjan Ajt-nik 6:2, 6:2 Med starejšimi tekmovalci (nad 40 let) je bil najboljši Bojan Šlegl z zmago proti Marjanu Se- petavcu. Po končanem tekmovanju so najboljši prejeli medalje in nagrade, pa tudi drugi udeleženci turnirja so z malo sreče pri žrebu prejeli lepe nagrade. Vrstni red po končanih dveh turnirjih: 1. D. Ramšak, 2. M. Ajtnik, 3. A. Šlegl, 4. Matej Grilje. Naslednji turnir bo v mesecu juliju. TONE JERAS Državno prvenstvo v letalskem modelarstvu V soboto, 6. junija 1992, je Modelarski klub Kamnik priredil prvo državno prvenstvo za modelarje juniorje v kategorijah A-l in FlA. Tekmovanja, kije potekalo na Križu pri Kamniku, se je v obeh kategorijah udeležilo 57 tekmovalcev iz 11 klubov. Lepo vreme in dobra organizacija tekmovanja sta tekmovalcem omogočila doseganje odličnih rezultatov. V kategoriji A-l so si prva tri mesta razdelili: 1. Jože Klan-čar, ALC; 2. Matic Leskošek, LT Emo Celje; 3. Boštjan Legc-nič, AK Murska Sobota, v kategoriji Fl A pa: 1. Luka Žnidaršič, AK Ljubljana; 2. Kristjan Brejc, ALC; 3. Roman Finžgar, ALC. Domača tekmovalca v kategoriji A-l Primož Vavpetič in Grega Mušič sta se uvrstila na 27. oziroma 30. mesto. Modelarski klub Kamnik se najlepše zahvaljuje pokrovitelju IS SO Kamnik ter Diskontu Marolt s Križa za pomoč pri izračunu rezultatov. MODELARSKI KLUB KAMNIK Konjeniška prireditev na Brdu V nedeljo, 29. junija, je bila na Brdu pri Kranju VELIKA KONJENIŠKA PRIREDITEV. V kategoriji 3 do 12-letnih kasačev (pokrovitelj tega dela tekmovnaja je bil Merkur Kranj) je v tekmi 7 kasačev na 1.700 m dolgi progi presenetljivo zmagal Asterix, 3 leta, Lapride Blue Chip - Aranka II, lastnik Matjaž Bergant iz Vopovelj, voznik Ivan Kosec, Komenda. Na sliki: Po zmagi - »Ko se na domačem hipodromu žrebec spočije, šega veli, da se pokal zalije ...« - Levo lastnik zmagovitega žrebca Asterixa g. Matjaž Bergant, v sredini Jožef Ciraj, svetovalec ministra za zunanje zadeve RS, ki je po dirki na Brdu vozniku Ivanu Koscu izročil pokal. VERA MEJAČ Nekaj za vas, otroci! Adijo, šola! Dan, preden so otroci dobili spričevala, so nas še zadnjič povabili v šolo. V večnamenskem prostoru smo si ogledali razstavo slikarskih in modelarskih izdelkov, projektne naloge iz zemljepisa in angleščine, pokale in pohvale. V telovadnici pa nas je pozdravil g. ravnatelj A. Kamin, ki nam je natresel nekaj »statističnih« podatkov o učnih, športnih uspehih, količinah zbranega starega papirja, humanitarnih akcijah; ob tem pa pohvalil učence, njihove mentorje in tudi starše. Da bi bil pregled šolskega leta celovit, nam je učenka opisala kako so se kulturno izobraževali, izdajali šol. časopis Brstje, kam so odhajali na ekskurzije, športne dneve in zaključne izlete. Potem so se predstavili učenci s plesnimi točkami (od Jaz pa ti pa zidana marela do »profesionalnega« ča-ča-ča in sambe), z igricami (Medvedek sladkosnedek, Robot, Kam so izginili redi?), nastopili so mladi virtuozi (klavir, harmonika, klarinet, violina in citre), predstavili modno revijo v angleščini, ritmično gimnastiko ob vajah z obroči in trakovi. Najbolj pa so navdušili spretni športniki s skoki s prožne ponjave in meti na koš. »Sedmaki« so ob zvokih kitare zapeli Domicljevo — Na planini je živel, šolski zborček pa v slovo Ko si srečen in Adijo, šola. Enako želimo starši: BODITE SREČNI IN UŽIVAJTE POČITNICE, ADIJO, ŠOLA DO JESENI! HELENA STERLE Slovesnost ob podelitvi priznan} V sredo, 24. junija 1992, je bil za učence in učitelje na osnovni šoli Komenda - Moste prav poseben dan. Ta dan so se zbrali v dvorani šole v Mostah, kjer so ob glasbenih točkah prisostvovali pri podelitvi priznanj in nagrad najboljšim učencem in učiteljem. Za izredno uspešno delo, prepleteno z nadarjenostjo in visoko motivacijo, so priznanje z darilom s strani predsedstva občine Kamnik prejeli: Katja DOLINAR, učenka 4. razreda, Mitja LUŠTREK, učenec 7. razreda, in Rok STEFANČIČ, učenec 8. razreda; Boštjan POGLAJEN, učenec 7. razreda pa je prejel srebrno Vegovo priznanje. Da bi povečali zanimanje za športne dejavnosti in zdrav tekmovalni duh, sta bila proglašena s strani šole tudi športnik in športnica šolskega leta 1991/92: Borut IGLIC, učenec 8. razreda, in Marija MARTINJAK, učenka 7. razreda. Za dolgoletno predanost delu; zlasti za izredno human in pozitiven odnos do učencev, je bilo s strani ravnateljstva šole podeljenih še sedem nagrad učiteljem in mentorjem. Udeleženci slovenosti, med katerimi je bilo tudi nekaj gostov, so si zatem ogledali še bogato in lično urejeno razstavo likovnih del in razstavo mladih modelarjev. Za nagrajence in druge, ki so prisostvovali slovesnosti, je bil ta dan eden najlepših v minulem šolskem letu. DR. MARKO ŽEROVNIK Izlet na Ptuj V torek, 16. junija, smo se šesti razredi odpravili na ekskurzijo. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali s tremi avtobusi KAM-BUSA. Peljali smo se preko Tuhinja, čez Kozjak in Vransko. V avtobusu so nam ure vožnje ob prijetnih klepetih in igrah hitro minevale. Prva postaja je bila Šempeter, kjer smo si ogledali Rimsko nekropolo. Tam je razstavljenih mnogo nagrobnikov, ki so jih ljudje, v takratnem času, v 1. ali 2. stoletju, postavljali svojim družinam. Pot smo nadaljevali že bolj živahni. Peljali smo se proti Mariboru. Tam smo si ogledali Akvarij. Razstavljene so neštete ribe, raki, kače, kuščarji, žabe, škorpijon, pajek in želve. Zelo so me zanimale ribe in pajek. Tudi sama si želim imeti eksotično ribico. Nakupili smo še nekaj razglednic in nadaljevali z ekskurzijo. Kmalu smo prispeli na naš cilj, Ptuj. Z vodičem in učitelji smo odšli na ogled Ptujskega gradu, kjer je razstava turquerie o Turkih. Dobili smo naloge. Pozorno smo si morali ogledati vsako sobo, saj je bilo za vsako napisanih nekaj vprašanj in nalog. Po napornem delu smo bili že zelo utrujeni in predvsem lačni. Sedli smo v avtobus in se odpeljali v Ptujske toplice. To je bil za nas, učence, najlepši del izleta. Takoj po kosilu smo odšli na kopališče. V Ptujskih toplicah so trije bazeni - eden s toplo in eden z mrzlo vodo za odrasle, eden pa majhen in nizek za neplavalce. Tudi med nami je bilo nekaj takih in enega izmed njih so celo oblečenega vrgli v vodo. Mi plavalci pa smo se tunkali, potapljali, skakali in se porivali v vodo. Ampak vsakega veselja je enkrat konec in tudi mi smo okoli šeste ure zapustili Ptuj. Čez Tuhinjsko dolino smo se utrujeni in hkrati tudi veseli vrnili domov. Vedno se bomo z veseljem spominjali tega potovanja. Jana Novak, 6. B OŠ F. A. Novinarski krožek Veselo na bazenu Športna zveza Kamnik, ki ima v upravljanju kopališče, je skupaj z Mladinskim centrom prisluhnila željam otrok in staršev, ki bodo letošnji dopust preživeli v Kamniku. Na ploščadi ob bazenu boste lahko BREZPLAČNO sodelovali v zabavnih in družabnih igricah, plesnih in likovnih delavnicah, si ogledali rolkarje, karateiste, menjavali stripe in posterje, prodajali učbenike in športne rekvizite ipd. Prireditve bodo potekale dva do trikrat tedensko v popoldanskem času. Razpored bo na oglasni deski (v kopališču), svoje želje, pripombe in prijave (za nastope - TALENTI NA PLAN), pa boste zaupali posebnemu nabiralniku. Športna zveza je poskrbela za ugodno ceno sezonske karte, ogrevano vodo smo že »poskusili«, za vreme pa bomo vsi skupaj držali pesti! ŽIVIJO, POČITNICE!!! HELENA STERLE Popravek V prejšnji, 12. številki Kamniškega občana se mi je v prispevku na 4. strani z naslovom PRVA ZAVZETA POSTOJANKA NA SLOVENSKEM pomotoma zapisal datum 9. maj, namesto pravilno 9. junij. Prvi stavek v četrtem odstavku se torej pravilno glasi - 9. junija 1942 smo naredili napad na postojanko v Stranjah, jo zavzeli, zaplenili precej orožja in municije ter za nekaj ur osvobodili Stranje. Za nenamerno napako sc opravičujem. MIRKO-LADO PODBEVŠEK Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana bi morali v reklamnem oglasu zapisati Čistilni servis STANISLAV ČASL in ne ČAS, Za napako se opravičujemo. UREDNIŠTVO MALI OGLASI Moško kolo na 10 prestav in žensko na 5 prestav prodam. Me-jač, Ljubljanska 3/a, tel. 815-361. Varstvo za enoletnega fantka na našem domu iščemo. (Najraje mlajšo upokojenko.) Tel. 841-282. Enoinpolsobno družbeno stanovanje na Klavčičevi zamenjam za večje. Tel. 813-163. Inštruktorji teama AS poučujejo matematiko, fiziko, kemijo in osnove elektrotehnike. Priprave na sprejemne izpite — ne odlašajte, pokličite! 831-597, 831-182. Betonske mreže 9/6 cena 4.200/kom. Tel. 841-498. POROČILO MATIČNIH DEJSTEV ZA MESEC JUNIJ 1992 SMRTI: - KOS Jožefa, upokojenka iz Šmarce, stara 83 let - ŠTERLEKAR Anton. sam. obrtnik - avtoprevoznik iz Šmarce, Gubčeva 1, star 54 let - HOLCER Frančiška, druž. upokojenka iz Kamnika, Medvedova 40, stara 83 let - GRADIŠEK Jožefa, gospodinja s Stahovice 32, stara 76 let - ZOBAVNIK Karol, os. upokojenec iz Kamnika, Tuhinjska cesta 12, star 83 let - GOSPETI Jožefa, upokojenka iz Kamnika, Tunjiška cesta 2/A, stara 48 let - HACE Ludvik, os. upokojenec z Vira pri Nevljah 1, star 69 let - HAFNER Franc, upokojenec iz Ljubljane, Poljska pot 6, star 92 let POROKE: - JEREB Uroš, sam. obrtnik iz Šmarce in ULES Liljana, vzgojiteljica iz Menšga - PETEK Marjan, delavec pri stroju z Gozda, in MLINAR Tatjana, monterka ključavnic z Velike Lasne - LESKOVEC Rudolf, bančni uslužbenec iz Kamnika, in BRA-ĆIČ Mateja, prodajalka iz Kamnika - ROGAČ Aleš, ekonomski tehnik iz Ljubljane, in PROKOFI-JEV Smiljana, veterinarski tehnik z Duplice. ZAHVALA Ob smrti našega dragega KARLA ZOBAVNIKA s Tunjiške c. se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje in prekrasno cvetje. Posebna zahvala zdravnikom ZD Kamnik za dolgoletno skrbno zdravljenje in lajšanje težav, pevskemu zboru Solidarnost za poslovilne pesmi, predstavniku čebelarjev za izraženo sočutje in spomin na njegovo delo ter gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga od blizu in daleč v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Junij 1992 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga mama. stara mama in prababica MARIJA VIRIJENT iz Gradišča 11 v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili cvetje, nam vsestransko pomagali in izrekli sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred slovesa in izbrane besede, s katerimi je osvetlil mamimo težko življenjsko pot, in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni Maj 1992 Podjetje »STUPO« oglaša ponudbo za upravljanje s stanovanjskimi enotami v Kamniku. Tel. 831-844, Bevkova 28, Kamnik. I Ne vemo, zakaj te ni, ■? morda si v hribih ali kje trenutno si? Da že odšel si v večnost, čeprav bolan, poln načrtov, se nam čudno zdi?! Postelja, kjer ležal si, je prazna, tebe ni in ni. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric LUDVIK HACE z Vira pri Nevljah Hvala vsem, ki ste njemu in nam kakorkoli pomagali, ga lepo in številno pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in nam izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njegovi Vir, junij 1992 Prazninu, moreča samota povsod, kjer vaju išče - srce! A kamor pogledam, me spremljajo vajine pridne roke. ZAHVALA Ob smrti najinih dragih staršev RUDIJA in PEPCE GRADIŠEK iz Stahovice 32 se najiskreneje zahvaljujemo sosedom - še posebej Špruko-vim, Koželjevim, Podgornikovim in Romšakovim - sorod-nikdm, prijateljem in sodelavcem iz Zarje za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter številno spremstvo na njuni zadnji poti. Posebej hvala g. Francu Uršiču za ganljive besede slovesa, zdravstvenemu osebju ZD Kamnik, krajanom za pomoč, duhovnikom - še posebej gospodu Tonetu za lep pogrebni obred ter cerkvenim pevcem in pevcem iz Črne za občuteno zapete pesmi. Žalujoči: sinova Stane in Miro z družinama ter drugo sorodstvo Stahovica, Kamnik, maj-junij 1992 kovinOtehna nemogoče je mogoče Poslovna enota OPREMA MENGEŠ Kolodvorska 2 tel. 733-006, faks 737-278 Na zalogi imamo: - material za toplotno ogrevanje - pipe in vodovodni material - elektroinstalacijo - keramične ploščice in keramiko - svetila - akustiko - belo tehniko - posodo, porcelan, steklo - male gospodinjske aparate - ročno orodje vseh vrst Poslovna enota TEHNIKA Mengeš Blejčeva 17, tel. 737-147, faks 737-278 na zalogi imamo: - gradbeni material - črno metalurgijo - okovje, vijake, žičnike - barve, lake s priborom - čistila - kolesa in dele za kolesa Pričakujemo vas vsak dan od 7.30-19. ure, ob sobotah od 7.30-12. ure. V MESECU JULIJU NUDIMO NASLEDNJE UGODNOSTI: * * * * * * orodje - razne klešče, ključi in kladiva že od 90,40 SIT za orodje Iskra in Black&Decker je 20% popusta pri gotovinskem plačilu žarnice Philips od 25-100 W po 86,40 SIT motorne kosilnice alko 4-taktne po 29.872,50 SIT kosilnice Black&Decker z nitko po 6.439,70 SIT TVB Gorenje »nimbus« 55 cm po 59.400,00 SIT za vse proizvode Jub (barve) nudimo 20% popust pri gotovinskem plačilu cement »Anhovo 450« - cena za vrečo je 392,00 SIT pri gotovinskem plačilu v vrednosti nad 6.000,00 SIT nudimo še 10% popust Za vse ostalo blago v vrednosti nad 6.000,00 SIT nudimo 10% popust pri gotovinskem plačilu. Prodaja na čeke 1+2 meseca, brezobrestno, pri plačilu nad 6.000,00 SIT 1+3 mesece, brezobrestno, pri plačilu nad 12.000,00 SIT Prodaja na potrošniški kredit 1+2 meseca, brezobrestno, pri plačilu nad 6.000,00 SIT 1+3 mesece, brezobrestno, pri plačilu nad 12.000,00 SIT 1+6 mesecev - 15% masa obresti, 15% polog je 1. obrok Delegacija Celovca s predstavniki Kamnika pred tovornjaki s pomočjo Celovec pomaga beguncem v Kamniku Begunci s kriznih območij, v zadnjem času izključno iz Bosne in Hercegovine, ki so našli zatočišče tudi v Kamniku, nujno potrebujejo vsakršno pomoč. Pozivu Kamnika za zbiranje pomoči se je v polni meri odzval tudi Celovec. V sohoto, 27. junija, dopoldne so v Kamnik pripeljali precejšnje količine hrane, tudi za otroke marsikaj, žensko perilo, toaletne potrebščine in drugo v vrednosti več tisoč šilingov. S tem je Celovec dostavil prvo pošiljko, najprej za najnujnejše, kasneje bodo begunci deležni še dodatne pomoči. Celovčani so pripeljali pomoč tudi za begunce, ki so v Ljubljani na Roški cesti. Pošiljka pripeljana s štirimi vozili (dva tovornjaka), bo precej ublažila stisko za- radi pomanjkanja različnih materialov. Postelje, žimnice, odeje in nekaj drugega so odpeljali dalje do Ljubljane. Tako pomoč tam trenutno najbolj potrebujejo. Humanitarno pomoč je spremljal Peter Kurnik, sicer vodja splošnega oddelka pri celovški mestni upravi. V Kamniku so pričakovali Ce-lovčane, vseh skupaj z vozniki jih je bilo 10, predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc, predstavnica RK Marija Zagore, snemalci Impulza in novinar Občana. Župan Kamnika je vse goste povabil v službene prostore in se jim v imenu beguncev in občanov Kamnika zahvalil za pripeljano pomoč. Spomnil je, da Kamnik in Celovec povezujejo prijateljske vezi že dolgo časa, zato so te pomoči, ki so jo pripeljali prijate- fCvTfO ZOLA »EKOLE« AVTO ŠOLA Kamnik, Kidričeva 58 (nasproti Ideje) Pri nas smo delovni vse poletje, oglasite se, dogovorili se bomo in skušali ustreči vsem vašim željam! 13. julija pričnemo z brezplačnim tečajem CPP. Organiziramo tudi tečaj prve pomoči. Pričetek vožnje takoj. Oglasite se od 9. do 11. in od 15. do 17. ure. Ure praktične vožnje so najcenejše v avto šoli »Ekole«!!! RIBARNICA »RIBICE« v pokriti tržnici Kamnik nudi vsak dan sveže morske ribe iz Moščeniške Drage. Odprto od 9. do 13.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. JEJTE DOBRO, JEJTE ZDRAVO, JEJTE RIBE!!! lji, še bolj veseli. Tako prijateljske vezi ima Celovec še z Ljubljano in Novo Gorico. Peter Kurnik nam je povedal, da so v Celovcu to pomoč zbrali v nekaj dneh, takoj ko je tako željo izrazil Kamnik. Ta pomoč prihaja na osnovi prijateljstva med mestoma. Pomoč v Avstriji se zbira v različnih okvirih, preko Rdečega križa, Karitasa in drugih. Do sedaj so v Avstriji zbrali precejšnja sredstva in s 600 tovornjaki poslali razni material. Zagotovil je, da bo pomoč še prišla in tudi Kamnik je bo deležen. Ob tem naj povemo, da je Peter Kurnik znan prijatelj Kamniških planin. Prehodil je vso Kam-niško-Savinjske Alpe in druge zanimive vrhove. Po sprejemu je predsednik skupščine Maks Lavrinc goste iz Avstrije povabil na ogled zbirnega središča v Mekinjah, kmalu zatem pa so blago, namenjeno beguncem v Kamniku, namestili v skladišče RK Kamnik. Pred dnevi je dobil Kamnik tudi del pomoči, ki jo je zbral Avstrijski Karitas. Ta pomoč je prišla v Kamnik na pobudo škofijskega Karitasa v Ljubljani. Begunci, ki živijo v Kamniku, so tako deležni pomoči, ki prihaja z raličnih naslovov, kar jim je v precejšnjo pomoč in uteho. Pred odhodom iz Kamnika se je Peter Kurnik sestal še s Slavkom Ribašem, bivšim predsednikom obč. skupščine, in Zvone-tom Lemičem, upok. direktorjem Titana, s katerima ga veže dolgo znanstvo in prijateljstvo. Maks Lavrinc se je od prijateljev poslovil na parkirnem prostoru — za kegljiščem in se jim še enkrat iskreno zahvalil za pomoč ter jim zaželel srečno vožnjo od Ljubljane in v Celovec. Še se bomo srečali, še bomo pomagali ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo. Prijatelji med seboj si bomo pomagali v dobrih in težkih časih, je še rekel G. Peter Kurnik. Sledil je samo še stisk rok in že so se odpeljali s humanitarno pomočjo v Ljubljano. STANE SIMŠIČ /o ljubljanska banka Novosti Z novo devizno knjižico v Avstrijo in Italijo Čeki na hrvaške dinarje Plačilna kartica V Ljubljanski banki d. d. se trudimo, da bi vam olajšali poslovanje z denarjem. V zadnjem času smo uvedli tri novosti: - z novo devizno hranilno knjižico lahko poslujete v nekaterih bankah v Italiji in Avstriji, - prodajamo nostro čeke na hrvaške dinarje in s čeki našega tekočega računa lahko dvigate v določenih hrvaških bankah, - nudimo vam plačilno kartico LB, ki je prvi pravi »plastični« denar pri nas. Najpogosteje potujemo v kraje tik za državno mejo, zato smo v Ljubljanski banki sklenili sporazume z Zvezo slovenskih zadrug Celovec, s Tržaško kreditno banko Trst in s Kmečko banko Gorica, kjer boste vse uredili v slovenskem jeziku. V teh bankah lahko polagate neomejene zneske in dvigate dnevno do 2.000 DEM oz. mesečno do 7.000 DEM. Tudi pri nakupu hrvaških dinarjev vam lahko pomagamo iz težav, ne glede na to, ali jih rabite za osebno porabo ali pa za plačilo blaga in storitev. Nudimo vam nostro ček na hrvaške dinarje, ki ga kupite v naši banki po veljavnem dnevnem tečaju in ga vnovčite v enotah Istarske banke Pulj oziroma Istarske kreditne banke Umag. V enotah obeh bank lahko vnovčite tudi čeke svojega tekočega računa, ki ga imate v naši banki. Ček izpolnete na SIT enako kot pri dvigu gotovine v Sloveniji. Za sodelovanje se dogovarjamo tudi z Zagrebačko banko Zagreb. S plačilno kartico LB lahko kupujete v posebej označenih trgovinah. Obveznosti poravnate enkrat mesečno, kasneje pa bomo lahko vašo plačilno kartico spremenili v kreditno kartico in vam odobrili posojilo za nedoločen čas. Obrestna mera za posojilo bo manjša, kot je za negativno stanje na tekočem računu. Ko se bomo povezali v sistema Visa in Mastercard, boste imetniki kartic LB lahko dvigali tujo gotovino v tujih bankah. Podrobnejše informacije zahtevajte v naših enotah na Titovem trgu 12 in na Bakovniku. /o ljubljanska banka Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik V soboto, 20. junija 1992, je bil v Mengšu koncert ansamblov, umetnikov in pevcev z naslovom Za kapelo na Kredarici. Ljubitelji gora so se gotovo razveselili pobude mengeških krščanskih demokratov, ki so v sodelovanju z župnijo Dovje-Mojstrana pripravili to prireditev. Vsi nastopajoči so se odpovedali honoraju v korist gradnje kapele (kapela je bila I. 1952 porušena iz »neznanih« razlogov), katere posvetitev bo 19. avgusta t. I. ob 11. uri na Kredarici. Vabljeni! Nastopali so Mengeška godba in Logaški pihalni orkester, Trio Svetlin, Trio Venturini, Stoparji, Slovenski kvintet, Miha Dovžan in Boris Cavazza, Marcos Bajuk in Andrej Jare, Logaški oktet, Moški zbor Lek, Oktet bratov Pirnat, Oktet Tosama, Bratje Zupan, Ribniški oktet, Mešani pevski zbor Te Deum, Mešani pevski zbor Glasbene matice. Voditeljica večera je bila Alenka Hofterle, vezno besedilo je napisal prof. Janez Marolt, sceno pa sta uredila arh. Tone Benda in arh. Jože Marinko. Kot sponzorja sta iz kamniške občine sodelovala Stol in Graditelj. G. Urbanija, župnik v Dovjem, se zahvaljuje vsem, ki ste ali pa še boste darovali, da bo kapela res zagledala luč sveta ob napovedanem datumu. Svoje prispevke lahko nakažite na ŽR: 51530-621-37 05 1610112 13009/54 naslov: Župnijski urad Dovje-Mojstrana, 642S1 Mojstrana. Tatjana Sivec Strmšek Kamniško turistično društvo se je odločilo, da bo tudi letos pripravilo našo osrednjo turistično prireditev, dneve narodnih noš, že dvaindvajseto po vrsti. Prireditev bo od 10. do 13. septembra 1992. Organizatorji so temeljito razmišljali, kakšna naj bi bila letošnja vsebinska zasnova te prireditve. Enotni so si bili v oceni, da prireditve v taki obliki, kot je bila pred dvema letoma, ko smo slavili 20. obletnico, letos ni mogoče ponoviti. Predstavitev številnih originalnih narodnih noš iz vseh krajev Slovenije in iz zamejstva namreč zahteva prevelika sredstva, pa tudi sicer ne kaže enakega koncepta prireditve ponavljati vsako leto. Zato so menili, da bodo letos na predvečer osrednje prireditve z enim od slovenskih osrednjih folklornih ansamblov predstavili izvirne slovenske narodne plese. V nedeljo pa bo skozi mesto že tradicionalna povorka narodnih noš. Razmišljajo tudi o tem, da bi letos na prireditev povabili predstavnike alpskih mest. S tem bi dali tudi prispevek k promociji Kamnika v sosednjih deželah in hkrati navezali stike za nadaljnjo izmenjavo kulturnih in drugih skupin. F. SVETEU o 8 ip > C KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.