mf 3. ?eiitniafe plaiaaa t gttorinš. V LJUBLJANI, dae 16. Januarja 1925. LETO TU Glasilo ».Samostojne p kmetijske stranke za ovenUo". Naročnina > t*kmUrtao . . . , >ialetno . . . . lata* , , . . Htti Mtvltka ,yJutro« ima zopet poedine kandidate na piki. Posebno surov je proti tov. Stanku Lenarčiču na Blokah. Razumemo čitati take stvari in tov. Lenarčiču iskreno čestitamo. S kolom je šel tudi nad Drnovška na Raki. Tudi Znano je, da se moč klerikalne stranke vzdržuje z samim vara-njem ljudskih množič. Za volitve 1-1923 so pridigali: Kdor je za avtonomijo brez razlike strank, naj gre z nami.« Vsi Slovenei z malo izjemo so šli za tem klicem. Ko so klerikalci imeli vso moč naroda v oblasti, pa so pozabili na avtonomijo in je niso niti zahtevali. Izgovor, da jih je bilo premalo, ne drži, ker več kot toliko ne bode klerikalTako —!,« — reče Banič in se zamisli. Šla sta nekaj časa molče drug poleg drugega. Mica je spet počela pogovor. »Žabkar ima malo prijateljev. Večinoma so držali sosedje in vaščani z njegovo rajnko ženo. Pravijo, da jo je on spravil v grob, ker je tako grdo ravnal ž njo.« Kako pa ravna s sedanjo?« »Ta je še mlada, on pa je pčstaren. Menda se je ne upa udariti.« »Kaj je tako nagle jeze?« »Oh, pa še kako. In pa trmast. Veš, le pazi, da se vidva kaj ne sporečeta. Mi, ali prav za prav jaz sem mu dolžna in ako bi se kaj spričkali,... — Sicer pa tudi ne bi bilo lepo, ko smo si v sorodu ...« No, tisto le ti meni prepusti,- reče precej odurno Banič svoji ženi in jo mrko pogleda. Ali je v sorodu ali ne, to je postranska stvar. Za dolg bom pa že gledal, da me ne ukani možakar!« Mica je bila pomirjena, misleč si, glej ga, ta mu bo kos, ako bi Žabkar kaj sitnaril. Med tem pogovorom pride jima nasproti »teta Medvedka«. Bili niso nič v sorodu, ali Medvedka je stanovala na Osredku, pol ure od Celine, in je bila v vsaki hiši Celine priljubljena. Vedela je vedno vse novice iz treh far&. »Lep par, Mica,« pravi Medvedka, Bog daj srečo!« >Bog daj, res!« pravi Mica in mož ponovi pozdrav. Medvedka se postavi pred njiju, kakor bi hotela ostati ves popoldan na tem mestu. »No, in kako ste pa napravili zaradi grunta in otrok?« Mica Baničeva se je zganila. Ne, da bi hotela sama kaj prikrivati pred teto Medvedko. Ali zbala se je, da ne bo vprašanje možu po volji. Martin je nabral čelo v gube, pogledal ženo in potem še Medvedko. Nastal je mučen molk. Pa Medvedka se ni dala kar tako odpraviti. Na pol smeje, na pol očitaje reče: »Kaj pa tako molčita? Saj sem zvedela! Vsak je na pol grunta prepisan! Ali kako bo pa za otroke? Tisto bi rala vedela.« Še ni končala zadnjih besed, ji reče Martin zadirljivo: »Kaj pa vam to mar?! — A16, Micka, pojva —!« Martin je ženo prijel za roko in jo šiloma odtrgal od Medvedke. Žena se je prestrašila in se nekako branila slediti možu, rekoč, naj vendar ne dirja naprej. Ali mož je ne izpusti. Medvedka je to precej opazila, ali storila je, kakor da ne bi videla. Boš pa Micka drugič povedala. Za danes pa z Bogom. Vsaj se kmalu vidive!« je hitro zaklicala, pa izginila za vogalom bližnje hiše. — I, kakšen pa si! Kar roko bi mi odtrgal,« reče boječe žena možu. »Kaj si hotela — Medvedki razlagati vse od kraja? Kaj jo pa to briga?« pravi Martin ali z glasom, ki je kazal, da mu je skoraj žal svojega obnašanja. Kaj bi ji razlagala ... Kar smo naredili, smo naredili! Drugi ljudje tudi vedo v tem! /Vsega še nismo naredili! Tisto veš, da sem si izgovarjal, da pridejo otroci za menoj...« Te besede je izrekel Martin naglo, a s povdarkom. Kako?! Martin! Za teboj naj pridejo moji otroci? Kaj pa misliš?!« vpraša Mica vsa osupla, skoraj preplašena. Mož gre kar dalje. Žena obstoji. Z ruto, ki jo je nosila v roci, si mora otreti pot, ki ji je stopil na čelo. Martin se ozre. Bilo je, kakor bi še sam premišljal, katere strune naj ubere, da pride ... do cilja. (Dalje prih.) ozemlje Slovencev do Nanosa s Trstom in Gorico Italiji. To so morali znati ti sedanji Samoslovenci ter reševati, kar se je rešiti dalo. Kaj smo Slovenci izgubili z notranjsko železnico Št. Peter—Reka, to euti samo oni, kateremu so pri srcu gospodarski interesi Slovencev. Ne gre tukaj samo za par notranjskih vasi, nego za najvažnejši življenski interes vseh Slovencev, za izhod na morje. Znano je, da bo izvoz na sever za Slovence neznaten. Življenska potreba, da se gospodarsko vzdržimo, je za nas izvoz na jug in na vzhod, na morje. Danes je po nemarnosti teh vodij naroda ta naša cesta v svet italijanska; da po njej vozimo, zavisi to od dobre volja Italije, katere dobro voljo pa je treba vedno drago plačati. Istotako je kriva nemarnost ali nesposobnost teh vodij za izgubo Koroške. Do Drave so nam Koi'oško po nujali brez plebiscita. Toda dr. Brejc, tedanji predsednik deželne vlade, ki je imel grad onstran Drave, se je temu uprl in s štetjem izgubil Slovenstvo do Jesenic. Same strašne polomije za Slovenstvo beleži to vodstvo naroda, pa se še predrzne norčevati se iz naroda. Ko so pustili, da so nam porezali kot Samoslovencem življenske žile na morje, hočejo nas rezati še na Sotli, da zgubimo naš trg v južnih krajih države. Sedanja volivna agitacija s Samoslovonstvom je zopet le brezvestna igra, preračunjena na lahkovernost in nevednost širjih slojev naroda, ki odloča volitve. Znano je, da samo Slovenci ne bodo o sebi sami nič odločali, ker nas je vseh premalo. Mogoče pa bo dr. Korošec napovedal vojsko poleg Srbom tudi Italijanom in Avstriji, pod katerimi državami je ena tretjina Slovencev in pot na morje? Ne enega ne drugega ne bo, nego samo golo varanje naroda je. Ti, kmet, obrtnik in celo podeželsko ljudstvo, vedi, kaj delaš ob volitvah. Z volitvami izročaš gospodarstvo nad sabo, vidiš, da si po klerikalnih vodjih samo rezano in boš dalje. Saj ti ljudje nimajo interesa, da bi se tebi dobro godilo, da se osamosvojiš. Kako tudi? — Stranko vodijo ljudje, kateri niso in ne bodo nikdar poskusili skrbi .iti družino. Taki ljudje, ki nimajo lastne družine in ne znajo, kaj se pravi gospodariti, ko ne ves od kje vzeti, ne morejo biti nikdar dobri gospodarji države. In država ni nič drugega, kot ena skupna naša družina, katero moramo skupno vzdrževati. Vsi drugi posamezniki, ki služijo klerikalni stranki, če so to kmetje, doktorji ali profesorji, delajo to, ker jim ta stranka da dobra mesta — zaslužek. Kmetje poslanci in kandidati v tej stranki pomagajo tlačiti sobrata kmeta in vse podeželsko ljudstvo zaradi sebe, ker jim to nese. Vsi ti so izdajalci lastnega stanu, priganjači za brezskrbno lahkoživo gospodo. Spametujte se eni kot drugi, dokler je čas. Vedite, da obračun pride. Politika »samoslovenstva« je klerikalna sleparija. Politika pa ni šala in ne igrača. Vprašanje politike je vprašanje kruha, zatorej* mora biti politika poštena. Za zmago poštene politike pa se borimo mi kmetje, ki nosimo vsa bremena sleparske in brezvestne politike neodgovorne gospode. Ivan Mrinolja. Narodni blok m obstoia. Po deželi hodijo dobro plačani agitatorji ter agitirajo naravnost nasilne za narodni blok, ozir. za radikale in demokrate. Vsakemu, ki jih hoče poslušati, pripoveduje, da bo narodni blok največja stranka v državi in kdor ne bo volil blok, ne sme priča- Vprašajte klerikalce, kdaf da bi nt avtesamlje! Vsak pristaš kmečke misli mora biti član »Kmetijske tiskovne zadrugo«! kovati pomoči od države. Drugi zopet pripovedujejo, da je vsak, ki ne voli narodni blok, protidržaven in da se ga bo vsled tega preganjalo. Onim, ki jih nočejo poslušati, grozijo z vsemi sredstvi itd., itd. Demokratsko in radikalno, od bank vzdrževano časopisje prinaša dan za dnevom neresnična poročila, da so vse stranke, ki ne gredo z Nar. blokom v razpadu in le radikali in demokrati povsod prekrasno napredujejo. V resnici je pa stvor čisto drugačna. Na Hrvaškem so Kadičevci Pribičeviča in Žerjava prav dobro potegnili za nos in jih vlekli tako dolgo, da so vložili Radi-eeVci skoraj povsod svoje liste. Blo-kaško časopisje je prinašalo dolga poročila o razpadu Radiceve stranke in nazadnje se je izkazalo, da jih Ra-dicevci in takoimenovani desidenti prav pošteno vlečejo, kajti kakor hitro so bile vložene liste, ni bilo ne duha ne sluha o kakem sporu v Ra-dičevi stranki. Kot kazen za to je prišla »Obznana«, katero so odlašali, dokler si niso bili na čistem, kaj je z Radičevo stranko. Isto velja za Davidovičevo stranko in isto zlasti za zemljoradnike in s tem tudi za našo stranko. Resnica pa je, da gredo vse stranko strnjene in enotne v volilni boj ter da bodo imele vse boljše uspehe, kakor pri zadnjih volitvah, zlasti zemljoradniki bodo povsod v celi državi zelo napredovali, tako, da bodo ena najmočnejših strank v državi. V razpadu pa je narodni blok. V prvi vrsti so demokrati radikale tako potegnili, da no bodo imeli radikali niti enega mandata, ker so demokrati kratkomalo zasedli vsa najboljša mesta, postavili svoje nosilce list in drugo so milostno prepustili radikalom in slavnemu Drofeniku en majhen kotiček, kjer se še segreti ne more. Vsled tega so seveda radikali strašno ogorčeni in nočejo voliti »narodni blok«. Po večini se bodo volitev vzdržali, deloma bodo pa volili druge stranke. Na Štajerskem so se radikali pod vodstvom dr. Ravnika popolnoma odcepili od narodnega bloka in ne priznavajo dr. Pivka koi nosilca liste, temveč imajo svojo listo. Njihov list v Mariboru zmerja demokrate s takimi priimki, kakor jih še klerikalci niso nikdar rabili. V Ljubljani se je odcepil od narodnega bloka dr. Ravnihar z večino najuglednejših radikalov ter nastopi s samostojno listo proti narodnemu bloku. Gotovo bo dosegel v Ljubljani lep uspeh, ker se vsi radikali razven naivnega dr. Županiča pridružijo njemu. Iz njegovega glasila je razvidno, da so ga demokrati kratkomalo hoteli ogoljufati. V ostalih krajih se pa demokrati in radikali bolj sovražijo, kakor klerikalci in demokrati. To je torej prava slika narodnega bloka. Edino, kar jim je na razpolago, je njihovo časopisje, plačano po bankah, Trboveljski družbi in po državnem denarju, ki je pravzaprav last davkoplačevalcev. S tem časopisjem delajo javno sštimungo«, kateri marsikateri nasede, ker ne či-ta drugih časopisov. Ali naj kmet odda svoj glas takim strankam? Trdna in neomajna disciplina mora vladati v naših vrstah. Ne verjemite plačanim agitatorjem in plačanemu časopisju, temveč oddajte s ponosom svoj'glas za SKS. Vsak kmet, ki odda svoj glas za kako drugo stranko, obsodi svoj lastni stan, ki bi moral še dolga leta vsled tega trpeti in plačevati ogromne davke, da bodo lahko živele pijavke našega naroda. Trdna in neomajna disciplina v naših vrstah in vsi v boj za SKS! Kot žrtev tigrovske strankarske politike se je moral umakniti od agrarne direkcije neoporečno nad-strankarski inšpektor Šaplja in na njegovo mesto so postavili po službenih letih še mladega uradnika, ki ni imel niti pojma o agrarni reformi. Če sc že hoteli odstraniti dr. Šapljo, so imeli pri agrarni direkciji, ozir. okr. agrarnih uradih dovelj starejših in izkušenih uradnikov na razpolago. Kaj še? Klerikalci pač niso bili. In radi tega hitro drugega h koritu, če tudi nisi sposoben, samo da si nas. Hinavci! In sedaj se čudite, če Vas drugi posnemajo, in se jezite nad takimi svinjarijami — ki so pač slične Vašim. M kličemo vsem: Glejte, kaj dela-j te! Spregledujte pravočasno, kajti maščevanje bode prišlo prej ali slej! Se enkrat finski vzorčili saiem \i Semiču, (Dopis) Kako spoštujelo liberalci kmeta. V Kamniškem okraju so vjeli de-mekratarji na svoj lini enega kmeta in obrtnika, ki lovita kroglice za Žerjav*. V odlični demokratski družbi v Kamniku so oba njihova kandidata imenovali »trota«. Toliko velja kmet in obrtnik v tej propali stranki libe-beralne gospode. gosenice so na našem telesu, na telesu kmeta, delavca in obrtnika. Gosenice so na telesu podeželskega ljudstva. Kakor črne gosenice ujedo na njivi repo, tako bodo nas ujedle te strašne gosenice, ako se pravočasno ne zdramimo, vstanemo in sami sebe vladamo. Le poglej, dragi čitatelj, precej boš videl, da je to resnica: Na vladi je bila Davidovič-Koroščeva klika. To spodrinila zopet Pašič - Pribičevič -Žerjavova banda. Kakšen razloček smo čutili mi trpini na deželi med obema tema vladajočima partijama? Prav nobenega! Obe sta enako pritiskali na davkoplačevalca. Eno leto je poteklo, naši pridelki oziroma izdelki so v ceni padli, ker je taka carina, da ne moremo blaga v inozemstvo izvažati. Davek, posebno davek na osebno dohodnino se je pa zvišal, prvič za petsto odstotkov in nato še za sto. Pač, nekaj smo pa vendarle videli, kar je skrbelo, da je bila zabava. Ko je Davidovič-Koros-ec-Spahova klika prišla na vlado, takrat--ubogo učiteljstvo, uradnižtvo, tako so frčali kot cigani, če žandarje zagledajo. Vse je bilo za prestaviti, od velikega župana do vaškega učitelja. Ta stvar pa denarce stane, zato so brž zemljiški davek za petkrat povišali, to je na vsako krono prejšnjega še pet celih. V svojih časopisih so pa pisali, da plača kar po 50 milijonov dinarjev naša beraška Slovenija neupravičenega davka! Kakor nas skušnja uči, bi ti ptički hoteli, da mi še 50 milijonov vrh vsega tega plačamo! Samo par uradnikov je bilo tej kliki po volji--o! Nastopila je Pašič-Pribičevič-Zerja-vova banda: Zopet ista predstava, zo- pet takšen prevrat! Vse od velikega župana do vaškega učitelja, vse mora bežati, da napravi prostor vladajoči partiji! Ali glej — čudno! Zares čudno! Istih par uradnikov, kot prvi skupini, je pa tudi tej vladi všeč! Všeč klerikalcem — všeč liberalcem! — Ali ni to čudno? — Samo tisti so obema všeč, ki iz r.as davke cuzajo!! Obema partijama so enako všeč — davčni uradniki! Ne Korošcu, ne Žerjavu ni prišlo na misel, da bi gospode uradnike a la gg. dr. Šavnika ali Lavriča pregnali doli kam v Macedonijo, da bi tam pokazala, kaj znata in zmoreta narediti. 0 ne! Ker obe partiji sta enaki za podeželsko ljudstvo! Obe partiji nas rabita samo, da plačamo! Jim damo svoje volilne ki'oglice, več nimamo govoriti — molčimo naj! Vprašamo te, ali ni to, kar je tu pisanega, gola resnica? Zato, prija-telj-trpin, te vprašamo,- boš li res tako nespameten, da boš tudi to pot oddal svoj glas tem črnim gosenicam, katere enako ujedajo tvoje gospodarstvo, katere tvojo srčno kri kot pijavke pijo? Resnica je, da ko gosenice repo povsem ujedo, morajo koncem koncev same od gladu poginiti, kar se bo zgodilo tudi s temi, ki danes delovno ljudstvo uničujejo! Tudi sami bodo poginili, ee mi enkrat ne bomo nič imeli. Zato vam kličemo, vsi tovariši z dežele, strnimo se in volimo vsaj enkrat naše ljudi, našo stanovsko listo, našo SKS! Kadar bomo to storili, si bomo lahko sami gospodarili. Gosenice pa zatrimo s tem, da jim ne damo v politično hrano naših kroglic. Naše kroglice naj pridejo vse v eno skrinjico, v skrinjico SKS! — Notranjski kmet. Še o klerikalcih in uredništvu. Že večkrat smo podarjali, da smo proti vsakemu pfeganjanju uradni-štva, bodisi s te ali druge strani. Vsak uradnik je dolžan delati na korist države, na korist ljudstva. Ima za to predpise, postave in službeno prag-matiko, ki mu nalaga dolžnosti, ali mu daje tudi neke pravice. Kedor ne dela v tem smislu, pride v disciplinarno preiskavo ter je odgovoren po zakonu za svoja dejanja. Razne stranke si hočejo zasužnjiti uradništvo, hočejo da deluje v uradih le njihovim pristašem v prilog in kdor ne piska v njihov rog — pa romaj iz kraja v kraj ali pa v penzijo, vzlic temu, da si še sposoben za delo. \ Večkrat te seveda tudi kar brzojavno , odpuste iz službe. Ko so klerikalci stopili na krmilo vlade v Beogradu (štirje tigri kot ministri) smo pričakovali, da se bodo vsaj oni vpoštenili. Kaj še? Divjali so še več, kot poprejšnje stranke na vladi. Mnogo slučajev njihove strankarske zagrizenosti smo že navedli — še jih imamo mnogo v košu; za danes pa še le en kričeči slučaj in sicer radi tega, ker se »Slovenec« jezi radi penzijoniranja enega klerikalnih koritarjev pri agrarni direkciji. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Mi tudi protestiramo proti pen-zijoniranju mladih uradnikov, protestiramo proti razsipanju državnega — t. j. ljudskega denarja, ali protestiramo tudi proti koritarstvu, ki so ga klerikalci tako intenzivno izvajali. Dopis v »Kmetijskem listu« o klerikalni slepariji v Semiču povodom vinskega sejma v Semiču 1. 1&'24, je na tuk. klerikalni štab učinkoval naravnost katastrofalno. — Kaplan Krašna je takoj sklical sejo kmečke zveze. Potolažil vdane mu (Blagor ubogim na duhu!) češ, »Kmetijski list« bom tožil, pa bo moral vse preklicati. Ta famozni junak se pa sedaj neusmiljeno pere v »Slovencu« z dne 6. januarja v št. 4 in sicer tako nerodno, da sam sebi trga krinko iz obraza. Tako, tako gosp. Karašna. Mi smo to ravno hoteli, da javno priznate svojo skrahirano strankarsko politiko in farbarijo. Svetujemo, da na to pripravite i Vašega »komšijo« načelnika »Kmečke zveze«, da pojasni kot bivši načelnik kmet. podružnice Štrekljevec, kaj se je zgodilo s podporo, prejeto od bivšega deželnega odbora za napravo filtra. Iz vsega spisa se zrcali v vsej raz-galjenosti korumpirana strankarska klika. 1. Glede prireditve: Ta prireditev ni imela namena pomagati nam bednim vinogradnikom, ampak privabiti čimveč interesentov, da se' dosežejo čimvečji dohodki, da se izvabi pod krinko gospodarskih korporacij (Kmet. podružnici) čimveč državne podpore od kmet. ministrstva iz fonda za povzdigo kmetijstva. To vse v porabo strankarskih namenov. Ali mar ni to dvojno, trojno sleparstvo? G. Krašna trdi, da vinski sejem niso priredile kmet. podružnice, kot je bilo na lepakih in v časopisni reklami razglašeno, ampak krajevna kmečka zveza, katera se je v časopisni reklami in — iz previdnosti imenovala —. Torej slepila se je javnost, slepili interesentje. Slepila se je pa tudi oblast, ki je državno podporo naklonila. Zato ne smemo zameriti nekemu srbskemu šaljivcu, ki je tituliral našo državo: »Kraljevina Srba, Hrvata i Slepaca.« 2. Glede vstopnine: Prizna g. Krašna, da znaša 9240 kron, ne pove pa tega, da je bilo samih razstavljalcev (ponudnikov 298), ki so vplačali vstopnine po 40 kron. Niso pa bili oproščeni vstopnine drugi interesentje, kupci in drugi. 3. (Glededržavne podpore 20.000 kron: G. Krašna v svojem dopisu previdno zamolči režijske (požrtijske) stroške. Omenja le preostanek državne podpore v znesku 9316 kron od katere se je izdalo poleg trem kmet. podružnicam po 1000 kron še kat. izobraževalnemu društvu v Semiču znesek 4000 kron, ker (?) ker poleg kmečke zveze še največ deluje v prospeh kmetijstva. To pa lepo doni. — Morda z bučnimi koncerti in po-nočnimi veselicami, od lcojih se mladina obojega spola vrača domov v pozni noči! To si naj zapiše tudi kne-zoškofijski ordinarijat v svoj album, ki ščiti početje svojega podrejenega mu cerkvenega organa. Da se je plačalo iz podpore, namenjene za povzdigo kmetijstva, za porabo društvene dvorane toliko in toliko, to avtor dopisa priznava, ker tega reči ne more, da to ni res. Res pa je, da so k zgradbi društvenega ali, kakor se iz previdnosti zamolči, orlovskega doma prispevali mnogi semiški župljani, na katere se pa pri vstopnini na vinski sejem prav nič oziralo ni. 4. Glede stroškov: Gostobesedni Krašna v »Slovencu« ne more zamolčati, da se je izkazala primerna gostoljubnost došlim dostojanstvenikom in gostom ter da se jim je dalo — brezplačno — na razpolago za poskušnjo najboljšega vina in žganja. Hm, mar li hočete naj vam še povabljeni gostje poskusno plačajo? Saj ste vendarle dali to malenkost po svoji volji na račun državne podpore v znesku 1070 kron! Konstatira g. Krašna, da nihče ni zahteval ne od krajevne kmečke zveze ne od semiške kmet. podružnice — kolikor je njemu znano — vpogled v račune. Torej njemu vrhovnemu poglavarju vsega društvenega življenja mora biti vse pokorno, kar leze ino gre! Na radovednost g. Krašna, če so se zahtevali računi tudi od vinskih sejmov v Metliki in drugod, mu svetujemo, naj se obrne na prizadete kroge. Mi smo mnenja, da prireditev vinskega sejma vinarske zadruge v Metliki, ki je bil vzorno in strokovno urejen (vsa razstavljena vina so bila komisijonelno preizkušena), ni imela nikakega političnega ozadja. Isto velja o vinskem sejmu, prirejenem po vinarskem društvu pri treh farah. Namen prireditve je bil odkrito gospodarskega značaja v pomoč kmetom, vinogradnikom. Pri teh sejmih bili so gostje gostoljubno sprejeti. Požrtije na račun državne podpore ni bilo, niti se na konto državne podpore nikdo okrog vozaril ni. Končno navaja g. Krašna gotove citate iz »Kmetijskega lista«, pretrgano. Zakaj pa ne navede dopisa dobesedno? Ni mu prav, da bi vsaj njegovi kolegi izvedeli o njegovem početju. Nam belokranjskem kmetom pa tudi ni prav, da se z javnim premoženjem kot je državna podpora, ki gre i z, žepov davkoplačevalcev, tako gospodari. Lastimo si pravico tako početje kontrolirati in krivca na odgovor staviti. Če to g. Krašni ni prav, naj nas toži. se tov. Lenarčič, katerega visok« spoštuje ves okraj, ni pustil od deao-kratarjev podkupiti! STRAH PRED KMETSKO 0RGANI-' ZACIJ0. Liberalni kandidat, trgovec Zebal je na sestanku v Štepanji vasi ua vprašanje, če naj vsi, ki se ne strinjajo z nasilnimi metodami vlade, volijo SKS, odgovoril tako-le: Predvsem mora vsak liberalec posvetiti vso pažnjo agitaciji med SKS za »Narodai blok«. Ce pristaši SKS nočejo voliti liberalnega narodnega bloka, potesa naj se vpliva nanje, da ostanejo doma, če pa na vsak način hočejo voliti, pa naj raje volijo klerikalce kakor SKS, ker bodo drugače kmetom preveč peruti zrastle. — K tem Zebaio-vim otrobom nimamo drugega pristaviti kakor: Kmetje, razmišljajte, zakaj se bankarska gospoda tako zelo boji naše stanovske organizacijo? »SLOVENEC«, »JUTRO«. »DOMOLJUB« IN »DOMOVINA« v vsaki številki trdijo, da je Pucelj ž« pokopan, da je SKS umrla itd. Od kedaj se pa ta častita družba boji tudi mrtvecev, da napenja vse možgaas, kako bi tega mrtveca usmrtili? Ne bo nič gospoda! 8. februarja boste pa videli, kako bodo mrtvi in pokopani k-voljeni — na Vašo žalost in jezo. KRAJEVNA 0R(i. SKS LJUBLJANA. Kraj. org. SKS Ljubljana je na svoji seji sklenila, da v Ljubljani s* vloži kandidatne liste SKS, pač pa be odbor sklical zadnji teden pred volitvami sestanek vseh pristašev SKS in odločil, kaj bo storil na dan veli-tev. ROKE PROČ, PROČ ALI PA . . . Bankirska liberalna gospoda, ki hoče izkoristiti vse v #ojo pritikmet-sko politiko, zahteva od sokoJskife društev, da agitirajo in volijo Žerjava. Odločno Vam kličemo: Roke proč od »Sokola«! Če je Žerjavova družina prodala narodnost in naprednost, nam ne bo prodajala še sokolskib društev! PRISMOJENI ATA »NAROD« sanja, da nam bo nacijonalni blok štiri leta kruh rezal. Naj vzame ata na znanje, da nam Žerjav ne bo kruha rezal, ker ga sam pridelati ne zna! Mašim pristašem Nasprotniki naše stranke trosijo pa plačanem časopisju lažnjive vesti, da je nastal v naši stranki razdor, da nas naši pristaši trumoma zapuščajo, da ne bo niti Pucelj izvoljen itd., itd. Vse to so najbolj ostudni volilni manevri plačanih agentov, ki hočejo priti k vladnim jaslom potom žuljavia kiuetskiii rok. Ne dajte se begati s takimi vestmi! Naša stvar je dobra i« poštena in povsod v naših vrstah vlada največje navdušenje. Še nikdar nismo šli v volilni boj tako odločno ia veselo, kakor zdaj. Zmaga mora biti naša! Povsod odločno in veselo v koj do končne zmage! • Kaj pomeni krogljica 8. februarja H Kroglica v prvo škatlo pomeni, da odobravaš vse dosedanje lumparije, ki jih je zagrešila SLS s svojimi 21 poslanci nad nami. Pomeni, da se strinjaš s tem, da so te osleparili za obljube iz leta 1923., ko so ti obljubili avtonomijo, znižanje davkov, agrarno reformo, fante iz Macedonije, in znižanje draginje. Pomeni, da si zadovoljen, da moraš plačevati tolike davke, ki jih je dala ona vlada, ki so jo klerikalci postavili na krmilo. Pomeni, da si zadovoljen, da nimajo kmetski pridelki nobene cene in da moraš vse drago plačevati, kar rabiš. Ker so to storili predlanskim izvoljeni klerikalni poslanci ali pa pomagali zagrešiti, jih 8. februarja ne bo volil noben slovenski kmet, ne obrtnik, ne delavec, ker bi sicer to pomenilo, da je vse prav, kar so naredili in ker bi klerikalci, če bi bili izvoljeni, nas še huje mesarili. Zato mora biti prva škatla popolnoma prazna na Kranjskem in na Štajerskem. Razne politične vesti. BOJ KLERIKALIZMU! Dne 18. marca je poverilo naše ljudstvo skoraj vse mandate v narodni skupščini klerikalni stranki. Z neverjetnimi obljubami so premamili volilce in ljudstvo je pričakovalo boljših časov. Toda prevara je bila bridka! 21 tigrov se je vsedlo v Beograd in njihovi volilci so zastonj čakali obljubljenega blagoslova. Mesto tega je prišlo v naš stan prekletstvo tigrovske vlade, dobili smo povišani davek, povišane takse, višje cene pri industrijskih izdelkih, n. pr. čevljih, oble- Iki itd., itd. Na naši vasi je prvikrat zapel boben, ko je sedelo v Beogra-i du 21 tigrov! Ali naj takim ljudem še zaupamo? Proti takemu sleparstvu se mora vzdigniti ves kmetski stan ter iti v boj za staro pravdo, ki jo vodi SKS. KDO JE TOV. LENARČIČ? Tov. Lenarčič je že drugič soglasno izvoljen za župana na Blokah. Volili so ga razun naših tudi demokrati in klerikalci, kar pač jasno dokazuje, da je mož na mestu. Prav tako je bil soglasno izvoljen za načelnika obrt-I niškega gremija, v okrajni cestni od-bor ter za načelnika kmetske posojil-I niče na Blokah, ki je bila na njegovo ; inicijativo ustanovljena. »Jutrovi« demokratarji kar pihajo od jeze, ker Pri voiitrah due 8. februarja boš s kroglico v roki odločil o svoji usedi za nadaljna ieta. Kroglica, ki jo fee£ spustil v skrinjico, bo odločala: 1. kdo Ti bo odmerjal davke, 2. kdo Ti bo upravljal državo, 3. kdo bo izvedo! reformo uprave, 4. kdo in kako bo izvedel agrarno reformo, 5. kdo Ti be klical sinove k vojakom, 6. kdo Ti odločal o cenah živini, žitu in splok Tvojim pridelkom, 7. kdo Ti bo odle-čal o ceni obleki, strojem in sploh industrijskim izdelkom. Ako hočeš, da bo vse to urejeno Tebi v korist, —■ voli kandidate SKS, ki je edina čista kmečka stranka. Ako hočeš, da Te ae bodo vsi ti zakoni tepli in da ne bode vsi v Tvojo škodo, spusti kroglico v kmečko skrinjico. Obrtnik! Danes od vseh zanemarjen in pozabljen, imaš priliko, da 8. februarja oddaš svoj glas stranki, ki se je edina zanimala za Tvoj stan. Kmet in obrtnik sta ozko navezana eden aa drugega, vsled Česar je tvoja dolž-j nost, da greš v volilni boj s kmetom, j Otresi se onih, ki so imeli dosedaj za j Tebe polno obljub, a nič dejanj. Ve-litve dne 8. februarja bodo odločale o Tvoji usodi. Ako hočeš obdržati svojo neodvisnost in ako nočeš poginiti pri konkurenci z veleindustrijo, ki jo podpirajo vsi bankirji, okleni se stranke delavnega ljudstva ter oddaj svoj glas za SKS! v*at pristaš kmečke »ors m orožnik >KMHTCJSESGA LISTA« la »GRUDE« i Kmet, kupuj potrebščine le pri svoji zadrugi »EKONOM« v Ljubljani! 8 Kmetje! Obrtniki! Podeželsko lju E Kdor bo volil [klerikalce, ta odobrava, da so klerikalci po prvi Narodni vladi v Ljubljani z uredbo od 4. novembra 1918. obdržali v veljavi vse bivše avstrijske davčne zakone in davčne predpise, med temi osebno dohodnino in bivše deželne dokla-de, v bivši Kranjski 60%, v bivši Štajerski 70% in v bivši Koroški 75%, nadalje odobrava, da so vse to prenesli s pooblastilnim zakonom v Beograd in s tem zakonom vse tamkaj centralizirali. Zagrešili so s tem, da še dandanašnji Beograd pobira od Slovencev vse davke po starih avstrijskih postavah in da zato edino le Slovenci plačujemo osebno dohodnino po starem avstrijskem dohodninskem zakonu, ter da edino le Slovenci plačujemo še dandanes siare deželne doklade pod spremenjenim imenom državni pri-bitek. Kdor Ini volil klerikalno prvo skrinjico, nadalje odobrava, da je prav, da so klerikalci porušili našo dobro deželno avtonomijo, naš deželni zbor in naš deželni odbor in da so vse naše bivše avtonomno deželno premoženje izročili centralizmu v Beogradu. Kdor bo volil dr. Korošca in njegove doktorje, profesorje in kaplane in fajmoštre, ta odobrava predlanski Markov ali zagrebški protokol in dr. Koroščevo avdijenco pri kralju, s čimur je ta stranka doseglu samo-radikaluo Pašičevo vlado, ki nam je bila potem dala kuluk, 30% povišala vse davke, zemljiškega celo za 500%, ki nam je naložila strašne takse in trošarine, ki nam je pokvarila zakon za zavarovanje zoper točo in nas obremenila s za kmeta, obrtnika in delavca prestrogim vojaškim zakonom. Kdor voli klerikalce, tudi odobrava, da je ravno ista vlada naložila davkoplačevalcem deset milijard in dve tretjini državnega proračuna, a ni dala niti ficka ne uradnikom, ne vdovam in sirotam in ne invalidom, in da je za prihodnje leto klerikalna vlada pripravila in sestavila proračun v znesku 18 milijard dinarjev. Kdor bo volil klerikalce še sedaj, bo tudi odobril lanske obljube klerikalcev, bo priznal, da je prav, da so jih potegnili z avtonomijo, z obljubo: fante iz Macedonije v domače kraje, z znižanjem davkov, z odpravo draginje in s pravično agrarno reformo. Bo priznal, da so dobro delali, ko so imeli vse za norca, brigali pa so se za povišanja doklad duhovnikom, za nove škofe po Macedoniji in drugod, za ustavitev odkupa pese in druge dobrote svojih agitatorjev. Bo odobraval, da kandidatje z lažjo in sleparstvom izvabljajoč volilne kroglice trpečemu in po boljših razmerah hrepenečemu ljudstvu. Kdor vse to odobrava in želi, kdor noče, da bi si kmet sam gospodaril in odločeval, da bi si sam rezal kruh, kakor ga tudi sam pridela, ta naj kar voli klerikalno gospodo! VOtITVE dne S. februarja bodo odločile Vašo usodo za dolgo dobo let. Zato bodite previdni in dobro pomislite, komu bo-dete zaupali svojo volilno krogljico. Kdor pa ne mara več gledali, kar počenjajo do danes razne gosposke stranke z našo državo in ubogim ljudstvom, kdor noče več trpeli, da bi ena stranka vodila kmeta zvezanega na verigi, druga da bi mu sedela na hrbtu, iretjafda bi ga bičala in gonila v svoje banke, četrta pa lovila na pošvedrani republiki v svoje mreže, ta naj voli svojo stanovsko kmečko stranko! Kdor hoče poštenosti v javnem življenju, kdor hoče boj korupciji, kdor hoče blagor srednjih in malih, ta naj voli zemljoradniško stranko, katere del je naša Kdor hoče boljšo bodočnost podeželskega ljudstva, ta naj se S. februarja ravna po sledečem nasvetu: Na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju ie Tvoja skrinjica Vse kroglice v to skrinjico! V vse ostale skrinjice pa figo! Na Kranjskem ie Tvoja Skrinjica Vse kroglice v to skrinjico! V vse ostale skrinjice pa figo! Kdor bo volil demokratske radikale, ali kakor so se za volitve hinavsko prekrstili v »n a c i j o n a 1 n i« ali »narodni« blok, ta odobrava in podpira pred vsem isto, kar so klerikalci zagrešili. Saj je bil dr. Žerjav tajnik gospoda Korošča, ko sta delala s Pašičem izročilno pogodbo za slovenski gruntec. Tudi demokrati so klerikalce podpirali v Narodni vladi, da so vse avstrijske davčne zakone obdržali v veljavi in da so jih pozneje izročili beograjskemu centralizmu. Demokrati so pomagali klerikalcem prenašati v Beograd osebno dohodnino, bivše dež. naklade in vsa druga bremena in so bili dve leti sploh veliki prijatelji. Kdor bo volil demokratsko-radikalno, ta bo odobraval tudi vse klerikalne grehe prvih dveh let, kajti zagrešili so jih v skupnem zakonu. Odrobaval pa bo v bodoče še več, še celo ono, Česar se še danes klerikalci sramujejo in britko kesa-jo. Če se že danes klerikalci kesajo in sramujejo Markovega ali zagrebškega protokola in avdijence pri kralju, kjer si je bil dr. Korošec za božjo voljo izprosil samoradikalno Pašiče-vo vlado in z njo vred vse njeno delo: kuluk, 500% povišani zemljiški davek, 30% povišane ostale davke, med temi zlasti slovenskega kmeta daveča osebna dohodnina, dalje strašna trošarina in vrtoglave takse, ki zapirajo revežem pot pritožbe in pravice in bodo zlasti zadušile malega gostilničarja na deželi, pa se demokratski radikali naravnost trudijo, da bi vse to v veljavi obdržali ali pa v bodoče še povečali. Če je" že Korošec v svoji nerodnosti Pašiču pomagal na konja, se pa demokratski radikali, ki so svojo stranko izdali in zapustili pa šli k Velikosrbskemu Pašiču, trudijo na vse pretege, da ga ohranijo na konju in pri moči in vse, kar nam je ta vlada slabega natovorila na naša ramena. Kdor bo volil demokratsko-radikalno gospodo i ta odobrava dr. Žerjavov zakon za pobijanje draginje, kjer se lovi uboge branjevce, obrtnike, radikalce in male trgovce, pušča pa banke, da dobivajo na posodo od Narodne banke po 6%, zaračrnavajo pa po 20—30% ali celo 35% obresti. Nadalje odobrava, kdor voli narodni blok, centralizacijo bolniškega zavarovanja v Zagrebu, odobrava kvarenje obrtnega reda iz leta 1893., kjer se je odvzela koncesija za nizko stavbarstvo podeželskim tesarjem in zidarjem ter odobrava splošno bankarsko politiko teh ljudi, ki dovoljujejo, da so aktivni politiki, poslanci in ministri bogato plačani upravni svetniki bogatih bank in veletrgoV-skih podjetij, katerim so primorani se hvaležne izkazovati. Kdor voli narodni blok. odobrava vse preganjanje uradništva in učiteljstva, odobrava zapostavljanje Slovencev v državnih službah in v armadi ter dela na to, da bodo Pa-šičevi radikali z Žerjavovim priveskom »Herrenvolk«, vsi drugi pa državljani drugega reda. Kdor vse to želi ali morda celo komaj čaka, ta naj le voli demokratsko-radikalno gospodo! Vsak kmetovalec kupi »KMETIJSKI K0M£1)AR< leto 1925 ! 4 Koristi kmečkega ljudstva nesebično zastopa samo 8. K. S.! Dopisi. KRANJSKO. Vei. Lašče. (Težka nesreča.) — V torek popoldne 13. januarja se je zgo-dUa na cesti proti Mali Slevici težka nesreča, ki je zahtevala dragoceno človeško življenje. Posestnik Žitnik iz Junčega je prišel z mladin plašlji-vim konjem po živinozdravniškega pomočnika štiriinsedemdesetletnega Franceta Glavana. Na razpotju pod Medvejekom je pridrčal nasproti avtomobil g. Modica z Blok, česar se je konj tako ustrašil, da je prevrnil voz. Med tem, ko je voznik zadobil le lahke poškodbe, je Glavan dobil težko poškodbo na glavi ter si je zlomil tudi levo roko. Prepeljali so ga v Lašče, kjer je čez pol ure umrl. Smrt priljubljenega moža je globoko pretresla ves trg in celo okolico, kajti tako vsestransko priljubljen ni bil v našem kraju še nihče. Bil je iz svoje-časne Bleiweisove šole za živino-zdravniške pomočnike in tekom dolgoletne prakse si je pridobil velike skušnje. V celem sodnem okraju ga ni bflo hleva, kamor bi ne bil klican na pomoč, kjer bi ne bil v nesreči pomagal. Poleg tega je bil mož vedrega značaja, originalen Laščan, a tistim vedno svežim humorjem, ki pridobiva prijateljev in ki nikoli ne rani, pa čeprav smeši napake. Tako slabe volje ni bil nikoli, da ne bi bil razvedril vsake druščine, v katero je zašel. Zato ga je imelo vse rado, staro in mlado. Bil je nad 25 let občinski odbornik, zvest član požarne hrambe od leta 1896. ter odločen pristaš SKS ter je prevzel mesto čuvarja skrinjice naše stranke za predstoječe volitve. Počivaj v miru, blaga duša! Iz Krške rasi. Tukaj na novo ustanovljeno Prostovoljno gasilno društvo je prejelo ravno za novoletnico novo brizgal no kompletno s 300 metrov cevL In to po naročilu iz Prage. Brkgalnica je izdelana po najnovejši konstrukciji, za kar upamo, da bo odgovarjala vsem našim zahtevam. Imenovano društva je bilo ustanovljeno dvemi leti. In ker ni imelo no-zaslombe od strani občine Cerklje, pod katero spadamo — nakazala je samo 2500 Din, kar daleč zaostaja za svoto, katero je treba šteti za briz-galnico — zato je moralo društvo računati le na lastno pest, da je doseglo svoj cilj, s prireditvami in s prosjače-njem prostovoljnih prispevkov tukaj kakor tudi v Ameriki med našimi rojaki, za kar se jim posebno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se pa tudi vsem tukajšnjim darovalcem, ki ni v njih interesu nas podpirati, kakor onim iz Brežic in drugim, ki so nam priskočili na pomoč in s tem pokazali čuteče srce do bližnjega, vzgled tistim, ki imajo obsežne svoje domove, za katerih obrambo se deluje, a se jih žal ne more vpisati v seznam darovalcev! — Se nekaj časnikarju iz Cerkelj, ki je naše gasilno društvo brez vsakega povoda vlačil po časopisih in mu jemal ugled širom domovine. Izjavljamo, da bo vseeno trava rasla, če osel riga ali pa molči. — Prostovoljno gasilno društvo Krška vas. V Dobrepoljah je bil dne 7. januarja občni zbor kraj. organizacije SKS, katerega se ie udeležilo krasno število zavednih članov. Politično poročilo je podal tov. Pucelj. Izvoljen je bil sledeči odbor: Janez Miklič, Videm, preds.; Ivan Brodnik, Videm, tajnik; Franc Mustar, Kompolje, blagajnik; odborniki: Erčulj Janez, Pod-gora; Prijatelj Janez, Mala vas; Škulj Ignac, Zdenska vas; Sternad Josip, Cesta; Jakše Josip, Ponikve; Erčulj Anton, Podpeč; Štenta Anton, Hočev-je; Goršič Josip, Ilova gora; Hočevar Jos., Zagorica; Kožar Franc, Bruhanja vas; delegati: Brodnik Ivan, Videm; Mustar Franc, Kompolje; H5g-ler Josip, Podgora. Črni graben. Kdo ne ve zgodbe o rokovnjačih. Zadnji ostanek teh hajdukov je ostal v Blagoviei v osebi božjega namestnika. Temu možu ni sveta ne vera, ne cerkev, ne Bog, nič. Na prižnici razgraja kakor pijan žgajnar. Zmerja, krade čast In poštenje vsakemu, ki ni klerikalec. Odkar so volitve razpisane, je postala cerkev samo politična dvorana. Pri neki zadnji pridigi je rekel, da kmet nima drugih pravic, kot verovati v Boga, župnika in kroglico spustiti v klerikalno skrinjico. Ta mož je ustanovil Marijne device, ki ao se izneverile ravno pod tem okriljem svetim obljubam. G. župnik to je čudna reklama za vas. Slabi uspehi Vašega dela. Skof je že menda rekel, da bi že davno našega župnika prestavil, toda med dobre ljudi ne paše, ker bi vse pokvaril, med slabe ga pa neče. Gotovo pa želijo vsi Blagovčani, da bi jo mož odkuril in ga tudi takoj zastonj prepeljejo kamor hoče. Svojo 75 let staro mater pusti, da gara od jutra ! do večera kot živina. Dne 4. januarja je pri maši s prižnice pozival fante, da punce kar v cerkvi okloftajo, ker se punce postavljajo za vrata, da jih fantje porivajo naprej. Tako ta plačani, klerikalni agitator izvršuej svoj vzvišeni poklic. » Z Rake. Pri nas se klerikalci silno boje volitev in s strahom pričakujejo dan 8. februarja, ker so prepričani, da bodo več nego polovico glasov izgubili od zadnjih volitev. Ni čuda, ker zadnjič so tako z zvijačo in slepar-stvom dobili napredno Rako v svoje mreže. Zato bo pa sedaj s klerikalno bando tem hujši obračun. Z ogorčenjem se mnogi volilci obračajo od ljudskih sleparjev in pristopajo k naši stranki, ker spoznavajo, da je naš program pravi in nase delo vodi k napredku in zboljšanju kmetskega stanu. Spoznavajo, da mi nismo kri-čači, obljubkarji in hinavci, ampak mirni, vztrajni delavci in dobri gospodarji, ki skrbimo tudi za svoje bližnje. Že pri občini so jo klerikalci tako za-furali, da so ob ves ugled in celo njihovi najboljši pristaši jih zapuščajo in preklinjajo. Daslej so že dva svoja odbornika izgubili, polagoma bodo še ostali spregledali, kam jih vodi župnik Škerjanc s svojo politiko. Še nikoli nismo raški občani plačevali tako ogromnih davkov, kakor jih bomo za 1. 1925., ki so nam jih naložili nesposobni klerikalni odborniki, ki vsemu prikimajo, kar župnik predlaga in to še celo taki, ki še štejejo, da nekaj znajo. Ravnoprav, ker klerikalci z našim denarjem tako gospodarijo kot svinja z mehom, da bodo vsaj prej spregledali še tisti zapeljanci, ki so svoječasno bili v naši stranki in so postali klerikalci samo iz častiželjno-stl, da so občinski odborniki postali. Tovariši volilci! Pojdite na delo in pojasnite tistim mlačnežem, ki nimajo našega lista, kako pogubonosna je klerikalna politika, kakor doma tako drugod in naj gredo vsi na volišče in oddajo kroglico za našo listo, s tem boste vsi skupaj pomogli odpraviti črni madež z raške občine. Raka je bila in mora zopet postati naša. Stvar leži v nas samih. Naša čast in interes davkoplačevalcev zahteva, da se pobrigamo, delamo in držimo vsi skupaj, da bo naše delo kronano z zmago. Ivan je selo. Prvo nedeljo po Novem letu smo imeli shod SKS na katerem je govoril tov. Lenarčič. Shod je bil prav dobro obiskan. Naša vasica je sicer mala, pa jako napredna. Bilo jih je nekaj klerikalcev in dva druga demokrata, katera sta go-volila par besed, toda sta osramočena utihnila. Naš tov. nam je več stvari pojasnil in govoril vsem od srca. Zdaj se vedno čuje glas: »Živela kmečka stranka, živijo Matija Gubec! Zmaga mora biti, naša!« Veliko zanimanje je za »Kmetijski list«! Geslo naše bodi: Kmet s kmetom, potem smo brez skrbi! Skrinjica 3. mora dobiti največ kroglic 8. februarja. Dobrova pri Ljubljani. Tukajšnja šola je priredila 8. t m. božičnico za revne otroke Obdarovanih je bilo 26 otrok z obleko, nad 50 otrokom se je napravilo veselje s tem, da so dobili šolske potrebščine, vsem navzočim malim je pa božično drevesce odstopilo »svoje sladkosti ?. — V ta namen so darovali iz Kožarij in z Vrhovcev-Bokaleev: Mar. Črne 100, dr. E. Miil-ler 100, Josip Dovjak 40, Josip Ple-ško 30, Trobec 20, Marija Kušar 20, Mih. Pleško 4«, Jak. Zalaznik 30, Frančiška Dolinar 10, Samotorčan 10, Vrhovec L. 10 in Kapus 10 Din. Iz vasi Dobrova so prispevali: Županstvo 100, Hranilnica in posojilnica 50, župnik P. Havptman 50, Al. Poklu-kar 50, Nežka Kušar 50, Adamič 40, Fr. Tome 25, Ivan Bizjak 20, P. Novak 15, Fr. Remec 10, Mat. Kozamer-nik 10, Peter Oven 10, Jož. Babnik 10, Anton Podobnikar 10, Fr. Suha-dolc. 5, Al. Šestak 5 in Seliškar 3 Din. — Iz Razorov, Draževnika in Koma-nije so darovali: A. Planinšek 50, Jož. Novak 20, Mar. Dolinar 20, Jož. Kušar 15, J. Marinko 15, Lohak 10, Jož. ' Bizjak 10 Din. — V Podsmreki so darovali: Francka Rotar 100, Matija Remec 15, Fr. Malavašič 25, Mar. Pro-sen 25, Frančiška Oven 20, Mar. Kane 20, Andr. Remec 20, M. Plevnik 10 in Anton Rotar 10 Din. — Sujica: Su-hadolc z družino 33, Knez 20, Iv. Vrhovec 20, Glavič 10, Fr. Ciuha 10, Frančiška Rozman 10, Petrove 10, Jakob Prek 10.50, Fr. Zore 8, Mar. Biz-jan 5 in pet drugih 13.50 Din. — Hru-ševo: Grapar 15, Jan. Žerovnik 11, E. Žerovnik 5 in Fr. Pekljaj 5 Din. — Gaberje: Apol. Rlhar 20, A. Pekljaj 20, Jur Suhadolc 10, Jože Zore 10 Din. — V Stranski vasi se je nabralo: A. Zgavc 25, Frančiška Marinko št. 4 20, Kozamernik 10 Žerovnik 5 in Pu-stavrh 5 Din. V celi občini se je nabralo torej v denarju,, in blagu za 1546 Din. V imenu obdarovanih otrok se vsem navedenim dobrotnikom najlepše zahvaljujemo. Raka. Kakor marsikje po deželi, tako tudi pri nas skušajo demokrati dobiti nekaj kroglic zase. Zato so postavili na kandidatno listo bivšega našega pristaša Al. Šribarja za namestnika, misleč, da s tem pridobijo bogve koliko glasov na Raki. Nam se čudno zdi, če bo kdo sploh volil zato demokrate, ker je znano še vsem, da je ta človek, ko je bil župan, hotel napraviti cesto čez Ardro mimo svojega doma in dalje v krško občino, kjer ima svoje vinograde in s tem naprtiti občini ogromne stroške, pa je zadel na odločni odpor v celi občini. Še celo posestniki iz vasi Ardro so bili večinoma vsi proti temu, da bi tako ogromne davke plačevali in cesta bi koristila le njemu in še par drugim. Zato ga je vihar ogorčenja odnesel z županskega stolčka, mislimo, da za vedno in tudi njegova cesta je še samo v žalostnem spominu. Zelo značilno je tudi to, da ga sedaj podpira in zanj agitira Al. Tomažin, ki je že na raznovrstne orglice igral. Vrinil se je svoj čas tudi v našo stranko in delal samo zgago v njej. Spoznavši njegove spletke, smo ga izkldali iz organizacije. Tudi proti sedanjemu kandidatu, ko je bil še ta župan pred dvemi leti, je bil radi imenovane ceste v hudi opoziciji. Nekoč sta si bila tako v laseh radi razžaljene časti, da sta imela s sod ni jo opraviti. In danes sta se skupaj po-duhala. Res, bratci, vredni drug drugega. Njima se je pridružil še veliki radikal iz Zakrakovga Iv. Fakin. Ta bi pa najrajši svoje nasprotnike pohrustal. Če bodo taki ljudje agiti-rali za demokrate, smo mi sigurni zmage. Da je demokratska stranka na robu prepada, se pač vidi, ko se je oprijela tudi teh treh mož, ki pač nimajo nobenega pristaša več za seboj. Naša stranka je za kmeta edino prava. Kdor drži ali voli s Itako drugo stranko, je izdajalec naše kmečke pravde. Tovariši, razjasnite volllcem za kaj se gre. Naša stranka je čista, ne kupuje glasov, ker je revna, tudi ne siplje obljub. Šele če zmagamo, se bodo želje in pravice kmetove uveljavile. Zatorej danes ne moremo nič obljubiti, nego samo prosimo, delajte In delajte! Kakor si bomo 8. februarja postlali, tako bomo ležali. Naša stranka je šole sedaj očiščena vseh izdajalcev in škodljivcev, preko teh bomo šli z veseljem in podvojeno silo na delo. Iz občine Čatež. Pri nas smo imeli shod SKS v torek, na sv. Treh kraljev dan. Shod je bil po prvi sv. maši in vzlic slabemu vremenu je bil po-voljno obiskan. Tovariša govornika sta v jako lepih besedah orisala naš težki in obupni položaj, ki je vsakega poslušalca prepričal, da v takih razmerah in s takim gospodarstvom nam ni mogoče več živeti. Vsak trezno-misleči se je odločil, da dne 8. februarja ne bo več zaupal stranki varanja in praznih obljub, temveč naši pošteni, edini kmetski stranki, ker le ona je sposobna rešiti naš žalostni in zavoženi kmetski stan. Pod tigrovsko vlado si nobeden ne želi več, razen Zevnika iz Čateža; on je pa tako zadovoljen s povišanimi davki in z neznosnimi taksami in drugo draginjo, da se je prišel kar zahvaljevati za tako pogubno tigrovsko gospodarstvo. No, pohvale ni ravno žel za svojo modrost, pač pa malo zasmeha in bla-maže, kakor je pri njem že običaj. Pa saj mu bo gotovo z vso vnemo in požrtvovalnostjo g. Kreč popravil njegovo polomijo. Ta jo je potuhtal: komaj je minula božična spoved, že je vpeljal po vaseh spraševanje za velikonočno spoved, ali bolje rečeno za agitacijsko spoved. Zatorej, tovariši, bodite oprezni na njegovo spraševanje in izvršite 8. februarja svojo stanovsko dolžnost, da vas ne bo zopet prepozno vest pekla. Vse kmet-sko ljudstvo dne 8. februarja na volišče in oddajte svoje kroglice za SKS, da bomo s tem dokazali celemu svetu, da se ne damo več komandirati od izkoriščevalcev! Medvode. Tukaj se je vršil 6. t. m. shod SKS, ki je kljub neugodnemu vremenu nad vse pričakovanje dobro vspel. Tov. Blaž nam je med drugim podal vsega vpoštevanja vredne smernice v svrho vzgoje naše mladine. Tov. Kušar nam je na široko orisal današnji nevzdržni politični položaj. Tov. Ažman pa nas je poleg političnega podprl tudi s gospodarskim gradivom, zlasti glede zadružništva. S tem nam je jasno dokazano, da se naša SKS udejstvuje na vseh poljih naših perečih vprašanj. BOHINJSKI KOT. Lep kandidat. Dnevnik »Jutro« piše v eni svojih zadnjih številk: »Ali je mogoče še večjega dokaza, da prevladuje v SLS korupcijonistični duh mamonistov, kakor je samo ta, da je postavljen za kandidata g. inž. Dušan Sernec, ki je poznan kot eden največjih korupcijonistov in izkoriščevalcev ljudskih in javnih interesov za svoje osebne koristi.« — Pač lepo spričevalo za »zastopnika ljudstva«. Nas bi ta gospod ne zanimal preveč, ako ne bi bil postavljen za kandidata ravno v našem okraju, z drugimi besedami povedano, da zato nismo izpostavljeni nevarnosti, da bi ravno nas zastopal ta mož v skupščini. Radovedni smo, ali so s to kandidaturo soglašali tudi zaupniki SLS iz našega kota. Skoraj dvomimo nad tem, kajti preteklost tega moža, četudi je iz Štajerske doma, je znana tudi pri nas. Da je ta gospod danes mastno plačani upravni svetnik zadružne banke, nas tudi ne briga, briga pa nas Bohinjce zgodovinsko dejstvo, da si je kot svo-ječasni ravnatelj Završnice stekel največ zaslug za to, da električna centrala v Ukanci ni prešla v last obeh bistriških občin, katerima bi morala pripadati po zdravem človeškem razumu, briga nas dalje dejstvo, da so ravno vsled njegovega izgradbenega načrta danes vasi Jereka, Koprivnik, Gorjuše, Bitnje, Lepence, Nomenj, Nemški Rovt in Ravne še vedno brez električne razsvetljave, briga nas končno okolnost, da po njegovi zaslugi morajo plačevati danes Bohinjci vporabo električnega toka mnogo dražje kot pa jo bi plačevali, ako bi bila elektrarna v občinski upravi. Zato samo pravimo: Kdor izmed Bohinjcev voli inž. Serneca, ta si pljuje v lastno skledo! Inž. Sernec je že dokazal, da so zanj koristi Bohinjcev deveta briga. Ali je Bohinjska Bistrica letovišče? To vprašanje zanima tudi nas kmetske in delavske sloje in sicer zaradi plačilnih listkov, ki jih moramo v času od 1. aprila do 31. oktobra plačevati v bistriških gostilnah, oziroma katero takso gostilničar pavšalira in od gosta na arug način inkasira. Mi stojimo na stališču, da Bohinjska Bistrica danes ni več letovišče, marveč kvečjemu turistovsko izhodišče Od nekdanjih 8 hotelov obstojata danes pravzaprav samo še dva, letovičar-skih stanovanj ni, saj jih še za pomnoženo stalno uradništvo in javne nameščence dobiti nI, »kopališče«, »sanica« je opuščeno, saj se tam poleti samo košnje llcitirajo, pozimi pa led seka, skratka okrasek »letovišče« Bistrici danes ne pristoja več. Osem bistriških gostilen ne poseča noben tujec, a vendar plačuj domačin-trpin, kadar si okrepčila potreben, krivično takso, ker se je gotovi gospodi tako zahotelo. To krivico treba odpraviti in občinski odbor naj se pravočasno zavzame za to, da se Bistrica še pred 1. aprilom črta iz imenika letovišč. Izredno zimo imamo letos tudi v Bohinju. Najkrasnejši dnevi. Nebo brez oblačka. Čez dan na prostem zlasti v višavah nad 1000 m nad morjem treba suknjič sleči, drugače se pošteno potiš pri delu. Sredi januarja in Bohinj še brez snega! To so redki slučaji. Gotovo ima mila zima svoje dobre strani, za Bohinj pa tudi slabe. Sneg je za Bohinj beraški gnoj. Ker ni snega, izostaja vse ono delo, ki ga je vsled lege mogoče izvršiti samo v snegu, zlasti vožnja; izostaja obenem zaslužek in denarna kriza je radi tega z vsakim dnem in splošno bolj občutljiva. Možu poštenjaku-trpiuu časten spomin! Vrste pri sv. Miklavžu so se zopet zgostile. Položili so tam k večnemu počitku Marka Fajlarja, p. d. Lo-marja iz Nemškega Rovta, ki mu je bela žena ugasnila luč življenja v najboljši moški dobi. Prenaporno delo moža-poštenjaka je bilo vzrok prera-nega groba. Ohranite ga v častnem spominu! Težko prizadeti rodbini naše najiskrenejše sožalje! Nekaj misli o naši aprovizaciji. SHS se lahko ponaša, da je z delom njenih mož od nje ustanovitve sem v marsikaterem oziru olajšala preskrbo Bohinja z najrazličnejšimi življenskimi potrebščinami, obenem pa prihranila zlasti manj premožnejšim lepe stotiso-če in sicer tudi onim, ki se njenih akcij niso direktno posluževali, kajti vsled nizkih cen so bili primorani tudi trgovci zadovoljevati se z manjšim dobičkom i njim nasproti. Da zlasti tem to naše delo ni všeč in da se zato na vse mogoče načine intrigira proti nam, je samoposebi razumljivo. Ker smo pa tik pred volitvami, moramo opozoriti naše Bohinjce še na eno okolnost pri važnem aprovizacijskem vprašanju. Započela se je svoj čas akcija, da bi dobivali pasivni kraji, med katere spada tudi Bohinj, žitne pridelke in izdelke za 40% znižano pre- j voznino, ali po domače povedano, da j bi prišel kg moke, pšenice, koruze | itd. za okroglo 50 vin. cenejši v Bohinj kot pa pri polnem plačilu pre-voznine. Naše vednosti je prišlo od takrat naprej v Bohinj najmanj 20 va-govnov takega blaga, za katerega se je po krivdi gotovih brezvestnih krogov moralo plačati najmanj 100.000 K več prevoznine. Najmanj toliko blaga pa bo Bohinj vsled svoje visoke pasivnosti moral še uvoziti, tako da z mirno vestjo lahko trdimo, da je Bohinju po nepotrebnem vzeta četrt milijona kron iz žepa. Krivdo na tem nosi na eni strani Gospodarska Zveza in s to v zvezi stoječe organizacije, ki so to akcijo v prid revnejšim hotele izrabiti v strankarske namene, na dragi strani pa tudi ministrstvo, ki je danes na vladi, ker bi lahko zlorabi zastavilo pot socijalnejše nego s splošnim ukinjenjem znižane prevoznine. — iz tega sledi za Bohinjca jasno, da ne more dati svoje volilne kroglice za kandidate onih skupin, ki so ga oškodovale za težke novce. Odločitev, s kom bo šel to pot, vsaj pri teh volitvah ne bo težka. ŠTAJERSKO. Iz Maribora. Zanimivo je, kako so se demokratarji vTezali z svojo karikaturo, ko so kmeta naslikali na kahli. Gotovo so bili prepričani, da bodo s tem našo stranko tako osmešili, da bo večina pristašev odpadla. Odkrito povem, da sem se tudi jaz v prvem trenutku zbal. Toda, ko sem začel govoriti s kmeti, ki prihajajo od raznih strani v Maribor, sem v svoje veliko veselje zapazil, da je naš kmečki narod še zdrav, kakor je bil vedno. Kajti mesto, da bi grda demo-kratarska slika porazno vplivala na naše pristaše, je v njih ie vzbudila jezo in ogorčenje na demokrate in spoznanje, kako zelo demokrati kmeta sovražijo in kako malo ga cenijo. Vesel sem, da sem to zapazil in danes lahko radi tega povem, da so si »Ju-trovek škodovali, a ne koristili. Torej zopet pristna cekinovska poteča! No, nam je prav in želimo demokratom še mnogo takih cekinastih pote« in uspehov! Sv. Barbara pri Mariboru. Krinka pada. — Kdor izmed nas ne poena razkričanega klerikalnega velepriga-njača Kajnika, ki nosi po zaslugi pri-ganjaštva in častilakomnosti šarže župana, eekv. ključarja, odbornika okrajnega zastopa pri Sv. Lenartu itd. Bog in vera temu človeku kar dežuje iz ust, tako da bi si res marsikdo mislil, znabiti tudi on sam, da ga vi-čijo vse najlepše čednosti. Bilo bi vse v redu, toda če odgrnemo krinko njegove navidezno verske vnetostl, se nam nudi druga slika. Kakor zgoraj navedeno, je on odbornik okrajnega zastopa. Kot takšen je imel nalogo, da je kupil pri posestniku J. S. 10 prizem cestnega prodca za tukajšnje ceste. Prodajalec prodca je iz dobrohotnih ozirov do cest dal prodec po nizki ceni 5 Din za prizmo. To je Kajnik izkoristil na ta način, da je dotičnemu znesek 50 Din za vseh 10 prizem izplačal; namesto, da bi pa od njega pobotnico zahteval, jo je sam izstavil, s povišanim zneskom od 5 Din na 35 Din za vsako prizmo, torej skupaj 350 Din namesto 50 Din. Ker je to naš denar, ki ga davkoplačevalci skupaj znašamo, bi si dovolil g. Kajnika vprašati, ali je to storil v imenu sv. vere ali v imenu svojega žepa. Sedaj razumemo odkod tako visoki davki oz. okrajne doklade, odkar je okrajni zastop v klerikalnih rokah (o katerem prihajajo zadnji čas razne lum-parije na dan). Zmiraj med 300 do 400% ! Dobro bi bilo temu napihoval-cu na prste pogledat, kako druge mu poverjene funkcije opravlja. Pripomniti se še mora, da je Kajnik igral glavno vlogo med onimi veljaki, ki so nam, ne da bi nas vprašali, iz Ljubljane za 90 kron pri kilogramu bolj drage zvonove naročili, ko bi bih isti v Mariboru stali. To je: Ukradli so nam faranom okrog stotisoč kron in to iz gotovih sebičnih razlogov. V Mariboru naročeni zvonovi bi bili za okroglo stotisoč kron cenejši. Le premnogo nas je bilo, ki tako visoko določenega zneska nismo mogli celotno izplačati, posebno siromašnejši smo to bridko občutili. Ker nismo mogli zahtev teh mogotcev do pičice izpolniti, so z župnikom na čelu sklenili, da kadar bi kateri od nas umrl, se mu ne sme zvoniti. Takšna dejanja! — Ta maloštevilna družba naših tigrov si lasti od vseh faranov kupljene zvonove! Kaj si Vi pravzaprav mislite? Zraven tega si še lastite prejšnji stari zvon, ki je tudi last nas vseh faranov; še s tem ne dovolite siromakom zvoniti. Lahko se zgodi, da bo tudi kateri izmed vas brez zvonenja pokopan! Božji mlini počasi melje jo — pa sigurno. Vprašamo Vas, ž® s« ta Vaša dela strinjajo a deli Gospoda KRM Kpstp viivt kili *|M iS IM v* B« ft l Hi Vpr»*ajt« klerikalce, kdaj bede ebljube iapelniU! Jezusa Kristusa. Kaj vam je bolj mar: i krščanska ljubezen ali denar, na ka- | tere Vi edino verujete. Pravo vero imate samo ne jeziku, v dejanjih pa ne, vi klerikalni farizeji! Ravno takšni so vaši nazori od vas toli hvali-sane avtonomije, da bi lažje brez vsakršne kontrole neom. gospodarili, z izkoriščanjem sv. vere ubogo ljudstvo sieparili in izmozgavali, da bi vam tla-čanilo ter lepo molčalo, vi pa nad nami z biči vihteli, razkošno živeli ter .se nam na vso grlo krohotali. Vedite, da se boste enkrat ravno s tem sami pokopali! Zapomnite si to posebno vi. g. Kajnik, ki pustite naše davke mirno v svoj žep drčati! K zaključku Vam še povemo: Ako boste pred volitvami zopet prišli k nam za vero in avtonomijo barantati, vedite, da ste s tem backe reducirali. To pot Vam hočemo posel otežkočiti ter upamo, da kar je kmečkega in kar je poštenega, bo šlo proti vam in za samostoj-neže! Zdole pri Kozjem. V naši občini Zdole imamo v osebi Mihata Pusti- ( šek, občinskega tajnika, slugata, mr- ; liškega ogleda, zraven tajnik SLS za j kozjanski okraj, vnetega in zagrize- j nega agitatorja za klerikalne tigre, j Obenem je pa tudi pismonoša za svoje sovaščane. Tako je vzel s pošte »Kmetijski list božično številko dne 24. decembra za Sikošek na Zdolah, in številka pa po 14 dnevih ni prispela v roke naslovijenke. Gotovo se je dopadla ta številka g. Pustišeku, da je ni izročil. Ker smo samostojneži pri njem najslabši ljudje in nas napada zahrbtno, kjerkoli more in zna, naj on pusti časopisje-nasprotnih strank pri miru ter naj raje jemlje s pošte samo one lažnjive klerikalne cunje, katere spadajo v njegov kaliber laži in obrekovanja. (Op. ur. Opozarjamo na ta slučaj poštno ravnateljstvo!) Griže. 11. t. m. je bil pri nas shod. Občinski sluga je po rani maši vabil na govor dohtarja Hoža. Zraven je bil tudi neki trgovec. Za predsednika je bil izvoljen g. Škrabar. G. Hoža, klerikalni kandidat, je govoril o samih korupcijah in okrajnih glavarjih v Srbiji in udrihal je po strankah, j Same čenčarije nam je pripovedoval, i Bilo nas je vsega okoli 50 iz treh strank. Kaj so nam klerikalni poslanci I in ministri prinesli, ni Hoža nič po- I vedal. Gotovo bi se klerikalci radi i pohvalili, pa se nimajo s čim! No, za- \ stonj pa le niste bili doli v Beogradu, j saj ste lepe dijete in Ione vlekli. Va- ! -si ajmohtarji prenesejo, kakor se vi- j di. Obžalovanja vredni so vaši backi. ' Ko bi začeli »Kmetijski list« brati, bi I se že zbrihtali. Rogaška Slatina. Približno 40 lju- j di nas je poslušalo govor tov. Puclja ; na nedeljskem shodu, kateri se je vr- i šil pri Ogrisku v Rogaški Slatini. Vsi ' smo čutili, da bo prvi nastop voditelja , kmečke misli v Sloveniji sila pospešil zdravo gibanje in razčistil splošno j politično zmešnjavo. Bili smo zelo zadovoljni. Jasna in globoko zasnovana izvajanja so morali vsi odobravati in tudi najbolj zakrknjeni nasprotniki i niso našli kaj, da bi mogli ugovarjati, j Učinkovitost govora tega izrednega j govornika nam je predočila takozva- I no politično delovanje vseh nasprot- i nikov prostega kmeta z one strani, kakor smo jih tudi sami imeli dovolj prilike spoznati. Danes smo uverjeni, da bo edino SKS zamogla zrušiti stavbo klerikalizma in voditi že tolikokrat; zapeljano in ogoljufano podeželsko ljudstvo. Od nedelje sem zapuščajo kmetje in delavci v velikem številu meščanske barkce in se priključujejo naši stranki. Pozdravljeni, tovariši, med nami! Naša fronta se širi v boju proti nasilju, korupciji in hinavstvu in za pravice vsega delovnega ljudstva! Dr. Cekin ima pač dosti denarja. Dopisi so ji izostali, pluniti si bodo morali v roke, da bodo kaj spacali, kakor zadnjič dopis iz Buč. Poznajo pa ljudje še Drofenika od 20. leta, kako : je vsakemu vse hitro obljubil, nazadnje pa vse pozabil. Sedaj se je pome- i šal med dohtarje in šribarje, kajti ; predobro je vedel, da kmet ga noče j več voliti, od Št. Jurčanov kmetov go- i tovo drugi ne kakor Urlep, kateri je j izjavil: »Moram iti z Jožetom, ker je boter mojim otrokom.« V Kozjem tudi pri drugih nima zaslombe, kakor pri demokratih, pa še tisti si bodo premislili, preden bodo spustili kroglico v skrinjico, na kateri je on, kajti še vedo dobro, da je bil 19. leta tu na shodu in nastopal proti tistim, s katerimi se sedaj brati. Sv. Jurij ob Pesnici. V nedeljo, dne 11. januarja se je vršil volilni shod, na katerem -sta poročala tov. Šuman in škraber. Udeležba je bila vkljub temu, da ni bil shod pravočasno razglašen, obilna. Mi smo in ostanemo zvesti kmečki ideji in obsojamo izdajalsko početje vseh, kateri so se ji izneverili iz koristolovstva in bomo vrgli kroglice v šesto skrinjico. Šmarje pri Jelšah. Pri nas se je v nedeljo 11. t. m. vršil shod SKS pod predsedstvom tov. Taborne. Udeležba nad 300 ljudi, pripadnikov vseh strank in stanov. Posebno so se odlikovali po surovosti klerikalci, toda niso prišli na svoj račun. Tov. Pucelj jim je tako zavezal lažnjivi gobček, da so morali popolnoma omolkniti. Prepričali so se lahko, da je pripadnikom one stranke, ki je proti naši stranki delala edinole z lažjo in obrekovanjem, nemogoče z uspehom nastopiti na naših shodih. Pripomnimo, da je uslužbenec klerikalnega kon-zumnega društva prišel na shod z revolverjem. Upamo, da mu oblast preskrbi za to primerno nagrado, drugače ga bomo v drugič sami naučili manire. Opažamo, da je naš shod vplival tudi na klerikalce. Mnogi so začeli razmišljevati o našem programu in gibanju, treznejši pa nas že odkrito hvalijo in pozdravljajo. Tako koraka i kmečka misel tudi v našem okraju k zmagi! je tako, da je okradla nekoč celo sodnika, ki ji je sodil. Zadnje čase se je potikala po Kranju in okolici in je zopet izvršila več tatvin. Za jetiko umre v Jugoslaviji letno 60.000 ljudi, v Sloveniji pa nad 3000. Pri nas umre torej za jetiko vsak sedmi človek izmed vseh smrtnih slučajev. Med ljudožrci. V severni Avstraliji je dežela Arihem. Prebivalci so menda vso posadko trgovske ladje »Daniel Dawsonc pobili in požrli. Angleži so mislili, da so ljudožrstvo popolnoma zatrli, a ta slučaj nam pove, da ga niso. Pred letom jo izginila ladja brez sledu in niso ničesar slišali o nji. Sedaj pa so nabiravci biserov našli na iiekem splavu v zalivu Carpentaria ženo kapitana Spearea. Pravila je, da je ladjo uničil vihar, da se je pa posadka rešila na suho. Tu so jih napadli domačini, več sto po številu, in so jih ujeli. Ženo kapitanovo so privezali na kol, moške so pa vse vlekli proč. Ni videla več ne moža in tudi i nobenega drugega moškega. Prepričana je, da so jih domačini vse pojedli. To prepričanje ji je utrdil poznejši dogodek; čez dva dni so ji vzeli namreč njeno majhno hčerko, so jo umorili pred njenimi očmi in so jo spekli na vročili kamnih. Kaj se je pozneje godilo, se ne spominja; grozni s dogodki so jo tako potrli, da je skoraj zblaznela. Ko je divjake napadel drug rod, je porabila priliko in je ušla na splav. Križarila je na njem po zalivu in je čakala rešitve. Nekaj lažniivih cvetk iz klerikalne volilne Mm. Spodnja in Gornja sv, Kungota. Danes se je vršil pri nas shod SKS. Poročal je tov. Lipovšek o političnem in gospodarskem položaju. Klerikalci nas barvajo, da je vera v nevarno iti, meščanska, advokatska, bankirska stranka pod imenom narodni blok prihaja k nam s frazo, da je narodnost v nevarnosti. Trda laž je oboje Tretje je pravo, kar nam je povedal tov. Lipovšek, da je naše kmetsko gospodarstvo v nevarnosti, če še za-naprej pri volitvah nasedemo na li mance teh meščanskih, bankirskih in advokatskih strank, kakor so klerikalna in narodni blok. Obsojamo mi kmetje Drofenika in Vošnjaka, ki sta izdala kmetsko idejo. Prepričani smo, da je SKS, koje nositelj je kmet Pucelj, prava naša stranka. Zato bomo 8. februarja oddali vsi kmetje svoje kroglice v šesto skrinjico. Kozje. Drofenik prav pridno pošilja v Kozje vsakemu po dva izvoda »Severne straže«. Gotovo je nekoč pobral naslove iz našega tajništva v Mariboru, da tako dobro ve za nas. Prijatelj! Priloženi poziv na volilee z sliko prilepi na vidnem mestu na hišo ali kako drevo! Naj čitajo vsi in se pouče. Štempla za takso ni treba prilepiti! Naročajte »Kmetijski list« in pridobivajte nove naročnike! Shodi na Štajerskem. Dne 25. januarja bo shod po rani maši v Kapeli (Ljutomer), popoldne pri Mali Nedelji, v ponedeljek, 26. januarja ob 10. uri dopoldne sestanek pri Sv. Križu (Križevci), popoldne shod na Cvenu. Na vseh shodih govori tovariš Pucelj. Na shodu v Pijavi gorici se je zbralo za tisk. sklad s posredovanjem našega vrlega tov. Jerneja Viranta Din 53.75. Vsem darovalcem naša prisrčna zalivala. »Narodni dnevnik« začne v ponde-ljek zopet izhajati. Biti hoče neodvisen list. Želimo, da to bo, ker smo zadnje tedne zelo občutili pomanjkanje nepristranskega dnevnika. Pisanje sedanjih dnevnikov, »Slov. Naroda«, »Slovenca« in »Jutra« ni le sramotno, nego tudi do skrajnosti lažnji-vo in pristransko. Sokolsko društvo v Radovljici ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 24. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu z običajnim dnevnim redom. »Kahelferajn« se je ustanovil v Ljubljani, v središču slovenske kulture. Za predsednika je izvoljen g. dr. Žerjav, za podpredsednika pa g. dr. Miklavž Županič. Za ? kahelferajn« primerne darove sprejemata imenovana dva gospoda. Volilni humor. — V Tuhinjski dolini so agitirali gospodje v avtomobilu, kakor se za liberalce spodobi. In zaveden možakar se jim takoj ponudi: »Če hočete, pa se pogodimo, da bomo vas volili!« »Prosim, prosim«, hiti dr. Karba ves vesel. — »Kako pa naredimo?« — In možakar se počasi odkašlja: »Vsi, prav vsi vas bomo volili« — dr. Karba napeto posluša — »če nam vsakemu kupite vsaj en avtomobil«. Karba se je vseknil. Umor. Kolodvorski restavrater v Radgoni je v navzočnosti svojih treh ; nedorastlih otrok ubil svojo ženo s | sekiro. Na to je skočil v Muro, da bi i izvršil samomor, toda so ga rešili. S Vzrok za strašno dejanje ni znan. Smrtna nesreča. V Loki pri Žusmu \ sta utonila v potoku Gračnica zakonca Suhodojčan. ; Na glavnem kolodvoru v Ljubljani ! so ulovili nevarno tatico brezposel-| no Heleno Krvina iz Pdlhovega grad-! ca. Kaznovana je že 17krat. Predrzna SLS IN KMETIJSKI KREDIT. Ko je dr. Kulovec (med vojno feld-Kurat, po vojni pa tajnik klerikalne stranke) postal minister za kmetijstvo, je našel v ministrstvu zakonski načrt o kmetijskih kreditih, ki ga je izdelal minister Pucelj. Pa si je mislil brihtni dr. Kulovec: Če je kmet Pucelj delal zakon, da se preskrbi kmeta z državnim kreditom (posojili), morajo biti kmetje pač potrebni posojil. Ni mu pa zadostovalo samo to, da bi kot Pucljev naslednik predložil načrt skupščini, da bi tako postal zakon, temveč je hotel napraviti iz tega tudi dobiček za svojo stranko in dohodke za saniranje njenih gospodarskih organizacij. Da bi prikril svoj pravi namen, je res poklical v Beograd zastopnike kmetijskih gospodarskih organizacij, ki so mu dali navodila, kako naj sestavi zakon o kmetijskih kreditih, ki bo najboljši za naše razmere. Pa glej čudo! Čez par tednov je zagledalo luč j sveta skrpucalo, ki mu je dal g. Ku-j lovec ime: »Zakonski načrt o osrednji S kmetijski in zadružni banki«. V tem i načrtu je Kulovec jasno pokazal, da j mu ne gre za to, da bi pomagal kmetu, ampak mu gre le za svojo strankarsko kaso. Glasom tega načrta bi bile lastnice te državne banke in 500 milijonov dinarjev državnega denarja zadružne sveže. In sicer bi tu ne odločalo Število zadrug ali število kmetov, še manj to, kdo kredit potrebuje, temveč bi odločala ona zadružna zveza, ki ima vplačanih največ deležev. Da bi to bila klerikalna zadružna zveza, so že za 20. november p. 1. sklicali izredni občni zbor klerikalne zadružne zveze, na katerem so zvišali deležno glavnico na okrog 2 milijona dinarjev. Ker vse ostale jugoslovanske zadružne zveze nimajo skupaj dveh milijonov vplačanih na deleže, bi bila potemtakem klerikalna zveza in potom nje SIjS absoluten gospodar državne kmetijske banke in 500 milijonov brezobrestnega državnega denarja! To bi se polnile klerikalne strankarske blagajne, kakor so se s Suš-nikovimi voznimi listi, če bi imeli klerikalci čas uzakoniti ta načrt in oropati državo za 500 milijonov dinarjev ali za dva tisoč milijonov kron. Res velik apetit imajo klerikalci! da naj kot minister, ki ima svoje zastopnike v teh dveh zavodih, preskrbi, da bo služil ta denar onemu, čigar je, in to je po večini naš kmet. Ne glede na to, da za to ni bilo treba zakona in skupščine, ker zakon že i obstoja in določa, da se mora dajati j posojiia iz teh dveh zavodov tudi j kmetom in kmetijskim zadrugam, g. i dr. Kulovec v tem oziru ni ničesar ! storil, pa čeprav je bil tri mesece mi- j n is ter in čeprav bi bilo ireba za to 1 samo usta odpreti. Čuli smo, da je klerikalni gospo- i darski organizaciji preskrbel nekaj j milijonov, drugim pa nič, pa čeprav j ima klerikalna že toliko denarja, da j je lahko ustanovila svojo banko. NOV ZADRUŽNI ZAKON IN SLS- Nov zadružni zakon je pri nas potreben, kajti sedaj je v veljavi nič manj kot 7 več ali manj zastarelih zadružnih zakonov. To je potuhtal dr. Kulovec, ko je bil kmetijski minister, kakor trdi v svoji brošuri. Pa ne samo to. On trdi tudi, da so zastopniki SLS izdelali nov moderen načrt zadružnega zakona, ki bi ga on (dr. Kulovec) 20. oktobra predložil skupščini, če bi bila sklicana. Resnica pa je sledeča: Ko je postal dr. Kulovec minister, je našel v ministrstvu nov načrt zadružnega lakona, ki ga je sestavil pod ministrovanjem tov. Puclja tedanji načelnik Miloš Stibler. Poleg tega je pa našel kup spreminjevalnih in dopolnjevalnih predlogov zadružnih zvez, tako, da bi ne bilo treba drugega, kakor Štibler-jev načrt dopolniti s predlogi strokovnjakov ter ga predložiti skupščini. In to so napravili klerikalni zastopniki, le da ne pred 20. oktobrom, temveč šele 28. oktobra. In še ta načrt, ki je bil večinoma le prepis Štiblerjevega, ni bil za predložiti skupščini, temveč se ga je moralo vrniti strokovnjakom v končno izdelavo. To je resnica o Kulovčevem zadružnem zakonu. Žalostno res, če mora duhovnik o svojem delu tako lagati. SLS IN POŠTNA HRANILNICA TER DRŽAVNA HIP0TEKARNA BANKA. Ko je bil dr. Kulovec kmetijski minister, so mu naše kmetijske gospodarske organizacije sporočile, da se ogromni milijoni našega kmetskega denarja stekajo v centralizirano poštno hranilnico in državno hipotekarno \ banko v Beograd, nazaj pa vsaj kmet ! in kmetske organizacije ne dobe ni-I česar, ampak dobe ta denar samo ve-\ like banke, po večini beograjske, i Ker se je pa g. dr. Kulovec pred • volitvami trkal na prsi, da je za sa-; mostojno Slovenijo in da mora ostati : slovenski denar doma, so- ga prosili, j Hapoved za dohodnino, j (Nadaljevanje.) A. Preračunitev dohodka iz zemljišča. j Prejemki: i \ 1. Najemnina za njive, travnike i. t. d. 2. Vrednost doma pridelane hrane za gospodarja, za ženo, za nedorasle j otroke in morebitne druge pripadnike \ gospodarstva. 3. Izkupiček za prodano živino. 4. Izkupiček za rdazne pridelke, kakor za žito, sadje, hmelj, seno, slamo, nasteljo, mleko, maslo, jajca, ku-retino. 5. Izkupiček za prodan les (stavbni les, lez za pohištvo, drva, oglje). \ 6. Izkupiček za vino, žganje, sadni j mošt. Izdatki: 1. Najemnina za njive, travnike i. t. d. 2. Stroški za nakup mladih preši-čev, cepljenje in rezanje. 3. Stroški za morebitni nakup sena, slame, nastelje, krme. 4. Stroški za morebitni nakup drv z8 kuho prešičem in živini, za kurjavo sob za posle. 5. Plača in morebitna obleka za posle, delavce, drvarje. 6. Voznikom za prevoz posekanega lesa, drv itd. 7. Stroški za popravo gospodarskega orodja in gospodarskih poslopij (hovač, kolar, sedlar, tesar, mizar i. t. d.). 8. Kupljeni materijal za popravila (opeka, pesek, apno, cement, železo, les i. t. d.). i 9. Stroški za nadomestitev orodja (vozovi, plug, brana, razni stroji, grablje, vile, motike, sekire, žage, kose, srpe, pile, žage, metle). 10. Stroški za nakup pijače in hrane za posle, delavce. 11. Stroški za pogozditev posekanega gozda, za snaženje in trebijenje. 12. Stroški za gozdnega in poljskega čuvaja. 13. Stroški za obdelovanje vinogradov (rigolanje, okopavanje, obrezovanje, cepljenje, gnojenje, nove trte, kolje, rafija, galica, žveplo, trganje, prešanje, poprava sodov, njih ce-mentiranje). 14. Stroški za obdelovanje polja. 15. Poprava potov. 16. Stroški za nakup gnoja in umetnih gnojil, semena, drevesca. 17. Stroški za nakup druge živine, če je prva poginila ali bila prodana. 18. Stroški za bolniško blagajno za posle in delavce. 19. Stroški za živinozdravnika in morebitna zdravila za obolelo živino. 20. Zemljiški davek z vsemi pri- bitki in dokladami; bira če se plača v denarju. 21. Stroški za luč v hlevih, pri kmetijskem delu ali za posle. 22. Zavarovalnina za gospodarska poslopja ali za škodo po toči. Vse te stroške je seve le tedaj odbiti, če jih je moral gospodar zares plačati; drugače so neodbitni. Od vsote vseh prejemkov je odbiti vsoto izdatkov; ostanek je vpisati aa prvo stran napovedi pod črko A v ra/predelek »Letni znesek«. Preračunitev teh dohodkov naj se shrani pa doma pri prepisu napovedi. B. Preračunitev dohodka iz poslopij. Prejemki: 1. Vrednost lastnega stanovanja. Oceniti je to vrednost z onim zneskom, ki bi se dobil za stanovanje v istem kraju lahko kot letna najemsči-na. Pri tem je pa upoštevati samo pravo stanovanje za gospodarja in za omenjene pripadnike gospodarstva, ne pa tudi onih prostorov, ki jih rabijo posli ali ki se rabijo za kmetijstvo (hlev, skedenj i. t. d.), prav take tudi ne onih. ki se rabijo za obrt ali trgovino (na pr. gostilniški prosteri, trgovina). 2. Prejeta najemnina za vse v aa-jem dane prostore (vštevši morebitei vrt pri hiši). Izdatki: 1. Plačani hišni davek s pribitki in dokladami. 2. Morebitna gostaščina, kanalska pristojbina in tudi vodarina, kjer ima značaj javne davščine, kakor na pr. v Ljubljani. 3. Zavarovalnina proti požaru. 4. Stroški za izpraznitev greznice. 5. Amortizacija poslopja (na pr. 20% davka od hišne najemnine, brez pribitkov in doklad). 6. Obresti od dolga, ki je vknjižen morebiti na hiši in ki so se plačale v preteklem letu. 7. Razna popravila, ki jih je pe-drobno navesti. Upoštevati je samo prava popravila (vzdrževalne stroške). Stroške m nabave takih predmetov, ki jih prej ni bilo, niso odbitni. Tako so na pr. stroški za popravo žlebov odbitni, ne pa za napravo žlebov, ako jih prej ni bilo. 8. Morebitni stroški za oskrbnika ali hišnika. Če ima hišnik prosto stanovanje, se to ne računi ne pri prejemkih in ne pri izdatkih. 9. Stroški za razsvetljavo veže in stopnic v hišah, kjer so najemniki. 10. Stroški za posipanje dvorišča. 11. Stroški za vrt (ako ga rabijo najemniki). 12. Članarina za društvo hišnih posestnikov. 13. Običajna novoletna darila, v kolikor se nanašajo na hišo (na pr. za nočnega čuvaja i. t. d.). 14. Stroški za dimnikarja, če jih gospodar sam plača in ne najemniki. Vse te stroške je navesti seve le takrat, če so bili v resnici plačani. Tudi tu je sešteti prejemke in izdatke, ostanek pa je vpisati na prvo stran napovedi pod črko B v razpre-delek »Letni znesek«. Račun sam naj se shrani doma pri prepisu napovedi. Glede dohodka iz poslopij se naj navede tak račun tudi že precej prvotno na drugi strani m-povedi. Glede obresti od vede tudi upnik, obrestni odstotek. dolga naj se na-višina dolga in (Dalje sledi.) ■ ■ ■ r. z. z o. z. a LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8 sprejema hranilne vloge po 8°/„ do 127». Jamstvo za vloge čez Din 1,000.000—. POPOLNOMA VARNO NALOŽEN DENAR! Cospodarstvo. KLERIKALCI IN ZADRUGA »PANONIJA«. Opozorjeni smo na )Slov. gospodarja« z dne 2. januarja, kjer so si klerikalci privoščili napad na zadrugi.) »Panonija«. Zadruga ie ustanovljena iz gospodarske potrebe za kmečko ljudstvo. Pri vpisovanju se nikogar ne vpraša, kateri stranici pripada, dobro došel je vsak kmet, ki pride z dobrim namenom. J^g?" Vprašajte klerikalce, kdaj bodo obljube izpolnili! "^C i Za pomladansko posetcv lanu Imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno. Mehanična vrvsrna, teri!nica lanu >n konoplje ter predilnica AKTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani. Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „VKT", Džamonja in drugovt, družba z ome|. zav., Maribor. Nnjvr^ji iibor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (ccpov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite finske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Sem« aelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Oetje t loncih in rasno akrasno grmovje in drevje imam« Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenik«! Priporočam« tvrdko Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. I. 1913. —' Del. glavnica znaša 3,000.000 Din v zialu 1, >SALONIT< Ljubljana (felin Prešernovega »pome-aika ob Ljubljanici.) NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, 91o, vilic, sprehajalnih palie, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojača, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojač«, šivilje in za obreze vanje trt. Na veliko in malo. te izdelajo v vseh poljubni! dimenzijah ia barvah. Najcenejša strešno kritje! * UUPUHSVJltH rUJUJlLMUl i. £ %h L, -J/."; V NOV0PREUREJ8NTK PROSTORIH msrm masti LJUBLJANI MKSTNI TRr< 5t 6 obrestuje vlog« »a hi-aaflae kajSsa« ii t«kaži rafoin o« Združene opekarne d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU nudijo v poijubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-b«r) in sidnn opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba! SfeJgaloia« {metra jamči aa tabora* kak«*«* »SALONIT« |« za pokrivanje streh in izoliran]« sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri ae uporablja Sirom cele Evropo. — Proračune, kataloge, cenike in navodila po« ttga brezplačno: »Split« d. d. za eemert Pertland, Ljntdjaaa, srednje starosti z dobro preteklostjo se odda gostilna na račun proti kavciji 5000 Din. Natakarice z dežele imajo prednost! Nastop z 1. februarjem 1925. Josip Sribar, go-atolniiar, Gaberje pri Celju. Va*> ta «*alna vloge i odpovedal«* rokom obrosluje ledi vi9)e po degnvsrv. 8preis«c» v taka*« lak t ure in earij« terjatev, proti pop«W varnosti a» vknjižbo preti poroštva In proti uatavi. Edino najboljši šivalni stroji so le iz »Splita« najboljše kakovosti In po najnižji ceni v zalogi pri JEKOftOM" Kolodvorska nlica štev. 7. Sta cementa previame tovarna popets« edgovernost. Ljubljana (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) znamke Gritzner in Adier za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v Vezenju in krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago ,,-ind. a. d. LjUj5L/AISA , Tel-I!" SIMON GREGORČIČEVA UfcICA ŠT Tiska Časopise, knjige, pose« nlce, broiure, letake, ce- , raHL ntke, pravila itd. Itd. Jj Bjk Kastna knjigo- ^H veznica Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA Telefon št- 2f»l, 302, 503 in 504 Centrala: EJUBtlAttA, Dunajska ce**® flx PODRUŽNICE: AGENCIJA Ice Gorica Metkovič Sarajevo fcojjalec Kranj Novi Sad Split melj Maribor S»tuJ Trsi Ka, V«iE V BAMČMO STROMO SPADAJOČE POSI.E Delniška glavnica: Din 50,000.000 -Rezervni zakladi ca Din 10,000.000 Natisnila tiskarna >Merkur<, trg.-ind. d. d. v Ljubljani JgP" Vprašajte klerikalce, kdaj w vra«j« v«jaki ix Haaedmije?