Leto LXXin, it. 31 Poitotna plačana « gotovini - Uta PostgebDkt bat besaUt IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE Preis • Cena L 2 Orodniitv« opr»»n Ljubljana, Kopitarjev« 1 roleto «MQ-» M, llntatu uroitlu D Ul • Cek. ra*. CJut>tJan» 10.(M m naročnine U 108SM u umreta, UkijnAnc U ttopatve u »«laa« I* Itallj* U laoeematvat CPI & A. UlUso. Bokopldf *• v r s 6 a m o. Schwungvolle deutsche Gegenstosse an der Ostfront Feindliche Frontnufspaltungsvcrsuche in Ostpreussen scheitertcn Fcindliche Angriffsvorbereitungen an der Rocr-Front daucrn nn Erlolgreiche ortliche Kiimple in Mittelitalien Aus dem Fiilirerhanptquarticr, 8. Februar. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekaunt: Ini Westteit von Budapest kiimpft die Besatzung mit grosser Tapferkeit vveiter gegen die feindliche Obermacht. Nordlich der West-Beskiden vvurde der zwischen Saybusch und Pless erneut angreifende Feind nach anfanglichem Geliindcgevvinn abge-vvehrt Bei Steinau, Glogau und Odereck vvarlen Gegenangriffe dic Sowjets in mehreren Abschnitten zuriick. Um kleine Briickenkopfe des Feindes an der Oder zvvischen Fiir-stenberg und Kiistrin wird heflig gckiiinnft. Die Besatzungen v. Schnei-d cm iin I und Posen hiclt fortgesetz-ten sovvjetischcn Angriffen staud. Im Huum von Pyritz und Arnsvvalde fingen unsere Truppen die angreifen-den Bolschevvisten auf, befreiten in schvvungvollem Gcgenstoss mehrere verloren gegangene Ortschaften und schossen dabei 30 feindliche Panzer nb. Siidvvestlich Graudenz vvarfen Grenadiere den Gegner aus einer Ein-brnchsstelle und fiigten ihm erhebliche Verluste zu. Gegen die Nogat-Front und gegen Elbing griff der Feind lieftig an. Verbande der Luftvvaffe nnd Seestreitkriifte nntcrstiitzten vvirkungs-■voll den schwcren aber erfolgreichen Abvvchrkampf der tapferen Besatznng von Elbing. In Ostprcnssen lag gestern der Scliwerpunkt der Schlacht zvvischen Wormditt nnd Heilsberg sovvic bei Krenzbnrg. Die ernenten Ver-Miche des Gegners, unsere Front auf-zuspalten, seneiterten an dem hart-niickigcn Widerstand unserer Truppen. Im Sami and vvurde eine um Thier-senberg stehende feindliche Kampf-gruppe eingesehlossen und vernic h tet. Dic Bolsrhcwistcn verloren bei den schvveren Kiimpfen in Ostpreussen gestern 52 Panzer und 72 Geschiitze. In Kurland beseitigten nnserc Truppen stidiistlich Libau einen Briik-kenkopf der Sovvjets iiber die Barta. Im VVesten danern dic feindlichen Angriffsvorbercitungcn vor unserer Roer-Front an. Vorfiihlcnde Stoss-truppes vvurden vcmichtet, Ansam-mlungen durch /.usanunengefasstes Ar-tilleriefeuer vvirksum bekiiinpft. Nach einem ortlichen Einbrurh der Aineri-kaner nordlich der U rf t-Talspcrre stellte ein Gegenangriff von Panzcr-grenadieren dic Lagen vvieder her. In der Schnec-Eitel konnte der Feind nach heftigen Gefechten seinen Einbruch etvvas crvveitern. Die Angriffe der 3. amerikanisehen Armee nn der dcutsch-luxemburgischen Gren-ze blieben im zusammengefassten Feuer uller Waffen verlustreich licgen. Einzelne Briickenkopfe, die der Feind iiber die Onrc hatte bilden konnen, vvurdeu von unseren Truppen im Gegenangriff zerschlagen. Auch bei und nordvvestlich Echternach vvarfen sie den Gegner unter hohen Verlusten vvieder auf das Siidufer der Sauer zuriick u. schnitten dabei eine schvvu-chere Kampfgruppe nb. Bei Remich an der Mosel sind erneut heftige KKmpfc mit angreifenden feindlichen Bataillonen im Gange. Im Saarbriickenkopf zvvischen For-bacb nnd Saargemiind ist die ge-samte Hauntkampflinie bis auf unbe-deutende Reste vvieder in nnserer Hand. Ein starkercr niichtlicher Angriff an der Nordostfront von St. Nazaire brach in unserem Abvvehrfeuer zusammen. In Mittelitalien kam es auch gestern beiderseits des Serchio zu ortlichen Kiimpfen, in dercn Verlauf unsere Grenadiere den Feind aus cinigvn Einbruchsstcllcn zuriickwarfen. Nordamer. Terrorflieger griffen am gestrigen Tage Wien an. Britische Verbiinde vvarfen Bomben auf Orte im vvcstlichen Reichsgebict Niicht-liche Angriffe der Briten richteten sich gegen Magdeburg und erneut gegen Orte im vvcstdeutschen Raum. Luft-verteidigungskriifte brachtcn 33 anglo-amerikanisehe Flugzeuge, in der Mehr-znhl viermotorige Bomber, zum Ab-sturz. Porcčila z vzhodnega bojišča Zanosni nemški protisunki na vzhodnem ■ ■ 1W bojišču Sovražni poskusi za razbitje bojišča v Vzhodni Prusiji so se izjalovili Nn bojišču ob Roerju se nadaljujejo sovražne priprave za napad Uspešni krajevni boji v srednji Italiji Fiihrerjev glavni stan, 8. febr. DNB \ rhovno poveljstvo oborož. sil javlja: V zapadnem demu Budimpešte se bori posadka nadalje z veliko hrabrostjo proti sovražni nndmoči. Severno od zapadnih B e s k i d o v smo med Saybuschom in Pščino po pričetnih uspehih odbili jponovno napndajočega sovražnika. Pri Steinau, Glogau in Odereeku smo vrgli s protinapadi Sovjetc na več odsekih nazaj. Za majhna sovražna mostišča ob Odri med Fiirstenber-gom in Kiistrinom se silno borimo. Posadki Sc h ne idem ii h I n in Poznanja sta vzdržali nadaljnje sovjetske napade. Na področju P y -rit z a in Arnsvvalda so prestregle naše čete napadajoče boljševike, osvobodile z zanosnim protisunkom več izgubljenih krajev ier uničile pri tem 30 sovražnih oklepnikov. Jugozapadno od Grudziadza so vrgli grenadirji nasprotnika iz nekega vdornega m«sta ler mu prizadejali občutne izgube. Sovražnik je silovito napadel na bojišču ob N o g a t u ter pri Elbingu. Oddelki letalstva in pomorske sile so učinkovito podpirale težki, toda uspešni obrambni boj hrabre posadke El-binga. V vzhodni Prusiji je bilo včeraj težišče bitke med Wormdittom in Ileilsbergom ter pri Kreuz-b u r g u. Ponovni nasprotni poskusi, razbiti naše bojišče, so se izjalovili ob trdovratnem odporu naših čet. V Sam-1 n n d u je bila pri Thiersenbergu obkoljena in uničena neka sovražna bojna skupina. Boljševiki so izgubili včeraj v težkih bojih v vzhodni Prusiji 52 oklepnikov in 72 topov. V Knrlandiji so odstranile nnš»> čete jugovzhodno od Liepaje neko sovjetsko mostišče preko Bar te. Na z a p a d n se nadaljujejo sovražne priprave za napad pred našim bojiščem ob Roerju. Naprej tipajoče napadalne skupine smo uničili, zbirališča pa smo uspešno obstreljevali z osredotočenim topniškim ognjem. Po nekem krajevnem vdoru Amerikancev severno od dolinske zupore U r f t a so oklepniški grenadirji s protinapadom zopet vzpostavili položaj. V Schnee-Eifeln je sovrn.?'-' po silnih spopadih nekoliko razširil svoj vdor. Napadi tretje severnoameriške armade ob n e m S k o -1 n k s e m -burški meji so se zrušili v osredotočenem ognjn vsega orožja ter z visokimi izgubami za nasprotnika. Naše čete so s protinnpadom razbile posamezna mostišča, ki jih je nstvarfl sovražnik preko Oure. Tndi pri in se-vernozapndno od Echternach a so Berlin, 8. tebruarja. Mednarodni poročevalski urad javlja: Na obeli straneh Frankfurla ob Odri ter severno od Kii-striiia so bijejo ogorčeni boji za manjša krajevna mostišča, ki so jih ustvarili boljševiki v preteklih dveh dneh z nenavadno visokimi izgubami na zahodnem obrežju Odre. Nemške £elo .so kljub žilavemu sovražnemu odporu očistile nekatere odseke. Posebno težki so bili boji na zahodnem robu KUstrina. čigar posadka jo ponovno odbila osredotočene napade Sovjetski pritisk v smeri proti Stetti-liu je naletel ob Pyritzi in Arosvvaldu na zagrizen nemški odpor, pri čemer so bili zaustavljeni boljševiki v težkih hišnih bojih. Pri Deutsch-Kroiii so napadle nemške čete neko močno sovjetsko bojno skupino s severa in juga ter jo obkolile. V severnem delu mesta Poznanja sc je nemška posadka uspešno upirala. V silnih obrambnih bojih za vzhodno Prusijo so nemško čete tudi včeraj obdržale svojo postojanke. S protinapadi so uničile 48 oklepnikov ter vrgle nazaj vdrle boljševiške skupine. Severno od Konigsberga so bataljoni nemško ljudske vojske popolnoma uničile ostanke sovjetskih sil. ki so bili obkoljeni za glavno nemško črto. V teh bojih so zaplenile ali uničile nemške čete 61 navadnih in vodnih avtomobilov ameriškega izdelka. Med zahodnimi Beekidi in gornješle-zijskim industrijskim področjem 60 izvedli Sovjeti severno od Bielitza z močnimi oklepniškimi sil orni probojni po- kus. Spočetka so dosegli globlji vdor, nato pa so jih nemški oddelki s silnimi protinapadi s severa in juga stisnili na ozek prostor. Napadalci so utrpeli visoke izgubo in so se morali zopet umakniti Rezervni oddelki so zopet pognali nazaj posamezne oklepnike, ki so prodrli skozi nemške črte. Med itatiborjem in Vrati-slavo so bili boji na mostišču ob Odri zahodno od Briega brezpomembni. Tu so Sovjeti zavarovali svoj južni bok ter napadali proti zahodu, no da bi dosegli omembo vreden uspeh. Po več močnih protisunkih nemških grenadirjev so prešli boljševiki v obrambo. Vzhodno od Liegnitza so nemški oddelki razdvojili in odstranili sovjetsko mostišče pri Maltschu. Pri Steinau so bili izpostavljeni Sovjoti navalu oklepniških nemških bojnih skupin ter so morali umakniti svojo bojišče. V bližini Glogaua so očistile nemške čete neko gozdno ozemlje ter uničilo ostanke razpršenih oddelkov. Severno od Grilnberga je očistila nemška bojna skupina zahodno obrežje Odre. Južno od Nizkih Tater na Slovaškem so postali boji slovltojši ob cesti od Lu-čeneca proti Zvolenu ter v gorah na obeh straneh doline, potem ko so boljševiki dovedli sveže sile. V dolini Lučo-neca so napadli Sovjeti z dvema strelskima divizijama, vendar so se mora!i zaradi križnega ognja številnih nemških odporniških gnezd zopet umakniti. Severno od doline so nemško četo s treh strani navalile na goro Polana ter očistile stare jiostojanko vdrlih sovjetskih skupin. Bestialnost sovjetskih vojakov nima meja: Sov;et. grozodejstva na nemškem vzhodu vrgle nasprotnika z visokimi izgubami zopet nazaj na južno obrežje Sauer-j a ter odrezale pri tem neko šibkejšo bojno skupino. Pri R e in i c h u ob Moseli so ponovno v teku silni boji z napadajočiini sovražnimi bataljoni. Na mostišču ob Saar i med For-b a c h o m in S a a r g e m ii n d o m jc vsa glavna bojna črta razen nepomembnih ostankov zopet v naših rokah. Močnejši nočni napad nn severno-vzliodnem bojišču St. Nazaira ae je zrnšil v našem obrambnem ognju. V srednji Italiji je prišlo tudi včeraj na obeh straneh S e r c h i a do krajevnih bojev, med katerimi so vrgli naši grenadirji sovražnika iz nekaterih vdornih mest. Severnoameriški straliovalni letalci so napadli včeraj Dunaj. Britanski oddelki so vrgli bombe nn kraje v zapadni Nemčiji. Ponoči so napadli Britanci M a g d e b u r g ter ponovno kraje v zapadni Nemčiji. Zračno-obrambne sile so sestrelile 33 anglo-nmeriških letal, povečini štirimotorne bombnike. Berlin. 8 febr. Vrhovno poveljstvo nemške vojsko in pristojna oblaslva nemškega Reicii-a so dobila iz zasedenih nemških vzhodnih jx>krajin nešteto overovljenih in strogo preizkušenih poročil očividcev o grozodejstvih sovjetskih čet nad civilnimi prebivalstvom. Doslej tega gradiva niso hoteli objaviti. Sedaj pa jo to že mogoče, ker se je veLik del begunskih kolon umaknil na varno za nemške črte. Vsak primer potrjujejo preizkušene in s prisego potrjene izpovedi prič, deloma pa tudi fotografije. Pregled celotnega gradiva nam nudi 6liko neusmiljenega uničevanja e katerim hoče pretvoriti boljševizem Nemčijo v puščavo brez ljudi. Nemške ženske posiljujejo ter jih nato z otroki in starčki skupaj ubijejo, da bi na ta način biološko uničili nemški na/rod. Moške mučijo iu trpinčijo, a jih zopet puste pri življenju, New York Timesac se je poljska begunska vlada ob koncu preteklega tedna ponovno obrnila na ameriško lin britansko vlado in ju prosila, naj posredujeta, da bi Sovjeti prenehali z aretacijami, de-portacijami in ostalimi strabovailnimi nastopi na poljskih ozemljih, ki so jih zasedli. To je žo drugi poziv poljske begunske vlade v enem mesecu. Poročilo opozarja, da dela sovjetska tajna policija s pomočjo novih krajevnih poljskih komunističnih organizacij, da bi izvedla likvidacije. Številna j>osel>na sodišča že poslujejo, ustanovili so pa tudi koncentracijska taborišča, v katera so zaprli čla>no poljske domovinske armade in podtalnega pokreta. Ponovni klic londonskih Poljakov na pomoč bo naletel prav tako na gluha ušesa, kot vsi dosedanji posikusi poljskih emigrantov, da bi prišli s pomočjo Londona in VVashingtona do svojih pravic. Izročitev Poljske boljševikom za Churchilla in Roosevelta ni ni kak predmet debate, ker je vnovčil Stalin dobljeni bianko ček. Švicarski list »Dio TaU piše, da ni treba po poslednjih izjavah predsednika lubliiiskega odbora nikomur več dvomili, »s čigavim vetrom jadra ta predsednik*. Ako jo Berut izja vii tisku, da mu je njegovem mnenju Poljske, potem j>olr-juje to domnevo, da mu jo Stalin pri zadnjem jx*tovanju v Moskvo obljubil obširno kritje proli vsakovrstnim ugovorom. Istočasno kaže, da je Berut popolnoma gotovo prepričan, da no bo nihče pripravil Stalina do kake kompromisne rešitve med Lublinom iin Londonom. Stockholm. V britanski Spodnji zbornici so v sredo zopet enkrat razpravljali o Atlantski listini. Zastopnik britanskega zunanjega ministra, državni minister Law je pri tem izjavil: »Britanska v'»da ni mnenja, da ne bi bilo pod nobenimi okolnostmi možno brez privoljenja sedanjih prebivalcev odstopiti kakšno ozemlje drugi deželi«. To je iionovno priznanje, da ni bila vsa Atlantska listina nič drugega kot ogromna prevara. 9 uro zvečer dva boljševiška vojaka v našo hišo. Pokazali smo jim našo polne liste, nakar sta zahtevala žganja ln hrane ter sta nam zagotavljala, da so nam ne bo nič zgodilo. Nato sla hišo zapustila Malo kasneje smo zaslišali v vasi prve strele, nakar smo odšli moji sinovi, moja hči in jaz skupno z neko nemško ženo in njenim majhnim sinčkom ter dvema poljskima dekletoma v klet Moj mož jo prišel z dvema Poljakoma kasneje za nami. No dolgo tega se jo pojavilo v kleti več boljševikov, ki so nam vzeli nakit in ure. Boljševiki so streljali divje okrog sebe, da bi nus zaslrašili. Ko se jo pojavilo še več vojakov, smo morali klet zopet zapustitL Med tem časom jo moral nekdo prerezati telefonsko in radijsko napeljavo. Pri ponovnem vstopu v klet so pretepli Sovjelii moja sinova, stara 18 in 20 let ter mojega moža. Moža so odpeljala, pa ga od tedaj nisem več videla živega. Sinova so mi prav lako odvlekli. Naslednje jutro smo našli trupli mojih sinov z obrazom obrnjenim proti zemlji. Ležali sta zasneženi ob robu ceste. Truplo mojega moža jo ležalo vznak na I>ol zasneženo ob vhodu v skedenj. V vmesni dobi so morale ostalo ženske večkrat v klet. Tamkaj ter v sobi so boljševiki izmenoma j>osilili vse ženske in dekleta. Poljakinjo so prosile poljsko, naj jim dajo mir. Nato so jim nastavili pištolo na prsa. Za svojo 14 letno hčerkico sem se strahovito bala, vendar je izgledala s svojimi svetlimi kitami šo tako otroško, da jc sploh niso opazili. Boljševiki so premetali vso sobo, pretaknili vso ogle in predalo ler si oblačili zaporedoma razno kose oblek. Vso so pometali na tla, končno so odprli in izro-paili tudi blagajno. Boljševiški vojaki so stalno prihajali in odhajali. Na obrazih si jim videl, da so se očividno naslajali ob naši brezmoč-nosti. Igrali so se z orožjem in velikimi noži, da je izgledalo, kot da nas hočejo vsak trenutek zakladi. Vprašali so mo, ali hočem v Rusijo, ali v Nemčijo, nakar sem odgovorila: >V Švico*. Vso to noč smo ostali v spalnici, prihodnjega dno so na« osvoliodili nemški vojaki, ki so nas spravili na varno.« Dr. Bange, šefzdravnik mestne bolnišnice v Ticgenhofu dopolnjuje izpoved švicarske državljanke Hovvald-Stuckijeve z naslednjim zdravniškim protokolom: »V Lupushorstu, okrožje Grosses Werder jo umoril nek vdrli boljševiški oddelek švicarske državljane Krichn Ho-\vailda iti njegova sinova Hansa in Ulri-cha. Preiskava trupel je ugotovila naslednje: 1. Hans Hovvald, ustreljen verjetno iz revolverja kalibra 7.65 ali avtomatsko pištolo >v višini drugega medrebernega prostora, levo kaka dva palca polog grudnice. 2. Ulrich Hovvald ustreljen verjetno istim orožjem pod drugim rebrom levo I>oleg grudnice Poleg tega ranjen nn desni polovici obraza (udarci s pest.jo ali puškinim kopitom). Spodnja čeljust zlomljena. Desno oko podpluto. 3. Erich Howald usteljen z rcvolvor-jcl kalibra 7.65 v tilnik. Dr. Bange, 1. r. šefzdravnik mestne bolnišnico v Tigenholu. Zadevo Stucki bo izročilo predsedstvo nemškega Rdečega križa mednarodnemu Rdečemu križu. Nova srbska kriza Stockholm, 8. febr. Londonski diplomatski dopisnik >I)aily Tolcgrapha« |Hr-rooa, ga ugovarja Tito proti dvema članoma rogentekega sveta, ki ju je imenoval kralj Peter. To je obnovilo vladno krizo. Dopisnik pripominja, da je izvedel, da nima kralj 1'eter nikakega vzroka, da bi spremenil svoje naziranjo <> prvotnih imenovanjih, ker je mnenja, da ga ti ministri v Srbiji primerno repre-zontirajo. Kaže, da se bo povratek vlado v Beograd še nadalje zavlekel, ker se jo šubašič obvezal, da ne Ih> Londonu prej zapustil, preden no bodo rešena vsa pereča vprašanja. Moskva proti Vatikanu Storkholm. Kukor javlja »Assoriated l'tess< iz Moskve je list »Krasnaja Zvet-dne v sredo močno napadel papeža. Komentator sovjetskega lista Konstantin llofmau piše, da zagovarja papež Nemčijo tor mil mir. Sovjetska zveza so bo zoporstavila vmešavanju Vatikana v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Poljski. Politika Vatikana med vojno je profaJi-stična ler jo skušala rešiti Mussoliniju ter preprečiti demokratizacijo Italije. »Dagens Nyheter< prinaša porodilo agencijo »United 1'ress^, ki ima slifno vsebino. Konferenca treh Amsterdam, 8. febr. Angleško informacijsko ministrstvo je objavilo potoni Reuterja sledečo izjavo: »Predsednik Združenih držav, ministrski predsednik Sovjetsko zvezo in ministrski predsednik Velike Britanije so so sestali sedaj spremstvu šefov svojih generalnih Štabov, treh zunanjih ministrov in ostalih svetovalcev na konferenco na področju Ornega morja.« Slnrkholiii, 8. febr. Kot Javlja Reuter, jo med potjo na trojno konferenco strmoglavilo letalo, s katerim se jo vozil dol Churchillovega štaba. 13 potnikov se jo ubilo. LetaUko komodor Sanderson iz letalskega ministrstva jo bil [»oškodovan, 3 člano posadke |>ogrešajo, 4 so bili ranjeni. Mrtvih je li članov zunanjega ministrstva, med njimi neka ženska, 4 častniki vojnega ministrstva, nek kapitan tor nek vodilni letalski risar. Lizbona. 8 febr. »Stalin je s svojo strategijo zmanevriral Voliko Britanijo in Združene državo v položaj, v katerem jima no preostaja drugega, kot da se poslušno podredita njegovim osebnim željam in ciljem sovjelsko politike.« piše list »lrish Catholic«. Angloamerikanci so prevzeli v Evropi vlogo nasta-njevalca sovjetskih armad. Born, Kot javlja »Exch.wge Tele-graph« so nahaja med smrtnimi žrtvami letalsko nesreče, pri kateri so prišli ob življenje člani Churchillovega štaba, tudi sir lioxlcy, zasebni tajnik sira Erica Ca-dogapolnomn ločijo od zunanjega sveta, da bi lahko krvniki GPU-ja za železnim zastorom tem bolj neovirano divjali. Tudi dopisnikov lastnih zaveznikov ne dopuste. Dočim zavzemajo dogodki v Franciji, Belgiji in Grčiji najobsežnejši prostor v svetovnem tisku, tako piše angleški list, ne ve nihče, kaj se dogaja v Romuniji, Bolgariji in Srbiji. Da bi so pa tamkaj ne zgodilo nič novega, tega najbrž nihče ne bo trdil. To kažejo žo usmrtitve bolgarskih regentov. »Napačen račun slaliče¥« Berlin, 8. febr. K razpravljanju nevtralnega tiska o kompromisu Nemčije z njenimi sovražniki ali o milem načinu kapitulacije piše »Volkischer Beobachter« pod naslovom ^Napačni račun slabičev«, da naj se oni, ki jih niso poučile izkušnje držav, ki so kapitulirale v tisku, da mu jo vseeno, kaj bodo . vzhodni in južnti Evropi, in ki smatra io dejale mednarodno konferenco ler da bo i uničevalno načrte sovražnikovega čneo-prevzol upravo ouili pokrajin, ki so po pisja šo danes samo kot ustrahovaluo propagando, zavedajo, da so Churchill, Roosovelt in Stalin žc prisilno, kot tudi po njihovih lastnih izjavah, smrtni sovražniki Veliko Nemčije. To smrtno so vrašlvo ne velja samo Nemčiji kot takšni, temveč vsakemu evropskemu narodu. To je razvidno žo iz sistematične uničevalne vojne, kakršne šo ni bilo In ki nasprotuje vsem človeškim načelom. Za Nemca in za vsakega drugega Evropejca bi pomenila kapitulacija in poraz nič drugega kot postati boljševik in s tem na lastnem telesu preizkusili, kaj mora vse pretrpeti celo pasivni in primitivni ruski človek. V ostalem pa no govori Nemčija, marveč njeni nasprotniki, o tretji svetovni vojni, ki bi [>o kapitulaciji Nemčijo nujno izbruhnila med sovražnimi silami. — Co bi prišel potem del Evrope začasno p<*' nngloameriško oblast, potem bi poslal ravno ta del bojišče, da bi tudi on končno pripadel Sovjetski zvezi, ki bi bila edina merodaj-na sila F.vropo. Iz gona samoohranitve mora boljševizem delati z vso silo ne lo v Nemčiji, marveč tudi v vsej Evropi. Samo ob zvestobi Nemcev do !!riliryvnon vodstva in ob njihovi fanatični odločnosti brezpogojno vzdržati v ozkem sodelovanju, so bo zlomil sovražni naval. »SLOVENEC«, petek, O. svečana 1045 - št. 81. Prvi domobranski smučarski tečaj Februarja 1. 11., In v torek. 13. februarja, v Di-, ovi dvorani mauo kme6ko komedijo »Vo- ■ t . Ta Vomborgerjeva komedija je svoj čas a lopo priznanje na naših ljudskih odrih • ii lio ciVovo tudi Idrlčanom telo v5eč. za . v url tov kulturnega življenja v Idriji Je ivcijstvo podaljšalo policijsko uro do pol-uK-i, tako da ho po prodatavl, ki »o začne \ edno ob polih popoldne, lahko Se prosta .ibuva. Novi iifltel.11 v Idriji. Od 10. novembra : >11 do .11 Januarja 19-15 jo bil v Idriji do. iilailnl učiteljski tečaj, ki ga je obiskovalo M slusatel ev. K Izpitom, ki so bili 30. in '. januarja se ie prijavilo 13 slušateljev, ltrizdelltvi spričeval so prisostvovali poleg ,]vdsednlka g. dr Vogriča ter komisije to u;;ledni povabljeni posije lz Urile, in alcer ■.•■r. dekan Žagar .Janko, iupan Treven Ka-1. podžupan najt Srečko, hotelir Dldlč Ivo ln Poljnnee Frano. Tečaj ln Izpit so na- ■ -avili naslednji učitelji: Poljanec Marica »lllka). Bedenk Albina. Knne Dora, Jurk \nka. Antulll Lucija, Flander Mari a, Flan. ■ler Damijan. Seljak Suzana. Seljak Laill-•'iva, Zonta Josipina. Pellia Elvira. Treven Marica in Sfbcnik Anka. Začetek večerne Kole v Idriji le bil *• t«-brunrja. V tej večerni Soli »e bo organlzl- »Tukaj sem!« »Ali me poznate?« »Ne?« •i'o jutriSnjem vam povem, kdo sem.« Poziv Lsizbljančanom! Socialna pomoč stalno kupuje oblačilne predmete v svoji nakupovalnici v Ljubljani, Gradišče 4. Razen tam bo nakupovala take predmete tudi pri zasebnih strankah na stanovanjih, kjer se bodo v to svrho zglasili njeni odposlanci. Prosimo, da preiščete omare, skrinje in predale ter nam pTodaste take stvari, ki jih lahko pogrešate. Plačamo vam jih po dnevnih cenah. Pomagajte nam obleči naše sorojake, ki so zaradi vojnih razmer zašli v bedo in stisko. Socialna pomoč. ral is poseben tečaj sa udeflotonee, kl bodo stari nad 25 let Ta večerni tečaj bo slutil 7.1 ii«ti tistim, kl jim Aola do idaj ni mogla dati vsega tega. kar bi radi. S Primorskega Pri Proseku so umrli v nedeljo Tjokar Ivan, Manig Bruno, Tesar Franc. Moljka Ivan, Hočevar Stanislav, Mozetič Marko in I'ajk Anton. Pošla Stična bo vrSlla od 12. februarja t. 1. dalje tudi blagajniško službo. Delitev racioniranih živil za februar Za februar prejmejo ljubljanski potrošniki znotraj ln zunaj bloka vsak pri svo. jem trgovcu začenši od sobote, 10. februarja, naslednja raelonlrana živila; 1. Na osnovno živilsko nakaznico (znotraj bloka: modrikast podton broz pretiska; zunaj blokai Ista z eno pretiskano vijoličasto črto, mestni žigi: dnevno po 125 g kruha prejmejo tisti potrošniki, kl eo bili upravičeni oddati ln so tudi oddali naročilnico za kruh izbranemu peku. Delitev moke pri trgovcih bo. mo objavili naknadno. KM t rl*a in IMt g fltola skupno na odrezke za rit-testenlue od 1. do 20. februarja, 250 g sladkorja skupno na vse odrezke za sladkor, t del olja skupno na odrezke »Fcb-1« do »Feb-I«, 25« g soli skupno na odrezka za sol, 2.5 del kisa na odrezek »Feb-21«, 125 g kavnega nadomestka na odrezek »Feb-24«, 75 g mila skupno na odrezka zu milo. I. Delitev rrst ln količin racionlranih živil na dodatne llvllske nakaznic« sa raz. ne vrste delavcev (RI), TD In NTD), za no. šefe žene (N) In kruh za bolnike bo objav, ljena pravočasno v časnikih. t. Da dodatne živilske nakaznica DoMa (za otroke do S leti), (moder podton brez pretiska ali ■ eno pretiskano rumenkasto črto): 251 g sladkorja na odrezek »Mlad. a 112« ln 581 g marmelade na odrezek »Mlad. a 441«. 4. Na dodatno živilsko nakazale« DoMb (za otroke od 4. do 9. leta), (moder podton brez pretiska ali z eno pretiskano rumenkasto črto): 5M g marmelade na odrezek »Mlad. b 4(1«. g. Na dodatno ilvllako nakaznico DaMe (za mladino od 10. do IS. leta), (moder pod. ton, brez pretiska ali s eno pretiskano ru. meukasto črto): 5M g marmelade na odrezek »Mlad. e 401«. Delitev moke bo objav, ljenf t časnikih. 6. Na družinsko nakaznico A, B ia C (svetlomoder podton, temnomoder tisk, brez pretiska): i škatljle vžigalic na odrezek »2-Ac, 11 škatljle vžlgalle na odrezek »2-B« ln 15 tkatljle vžigalic na odrezek »2-Cc. Potrošnike opozarjamo, da nakaznice skrbno tuvajo, ker bodo morali konec meseca. ko Jih bo Prevod posebej pozval, od- r---^ Mladost pokaže, kakšen bo mož: kakor jutro, takšen bo dan. (Milton.) KULTURNI OBZORNIK Finžgarjeva literarna nagrada Nova ■ a 1 o ž b a Je podelila FILINo za leto 1944 E m I 1 i J n u C e v o u za knjigo Preproste stvari. Nova založba 1944. Hkrati razpisuje FILINo sa 1945 v zne. sku deset tisoč lir. — Rokopisi leposlovne, esejistične ali llterarno-znaustvene vsebine v obsegu 111—20 pol naj se predlože Novi založbi do 15. decembra 1945 v dveh tipkanih Izvodih, opremljenih z geslom. V zapr. tem ovitku naj so priloži geslo, Ime, pri-lmok z naslovom ln Izjava, da avtor pr«. pusti svoj spis, 6« dobi nagrado. Novi založbi za običajni pisateljski honorar. Nova založba, dne 9. februarja 194». Wagnerjev »Tannhauser« ▼ Operi Po daljlem odmora in tndi po daljUh pripravah smo preteklo sredo doživeli v Operi lep praznik: a sodelovanjem gosta dr. .1. riut-zerja in s pritegnitvijo štovllnega domačega Izvajalskega aparata je bila omogočena Izvedba \Vagnerjeve opere iTannhiiuBer«. Zahteve, kl jih stavi Wagner že v svojih prvih operah na izvajalce v pevskem, orkestralnem in sceničnera oziru so bile srečno premagane; zato je bila predstava, kot smo jo na odru videli, verna podoba VVagnerja In njegovega dela v prvi dobi njegovega ustvarjanja. Vsled nujnih omejitev se ne morem spuičaM v ob Slrnejšl popis toga dola ali celo njegov^ra pomena za razvoj poznejšega VVagnerja ter operne umetnosti sploh. V danih razmerah naj samo registriram izvajalske vrline, ki so jih posamezni nastopajoči pokazali. V gostu dr. Paitzerjn smo spoznali pevca velike, posebej wagnerijanske pevske in igralske kulture; pri njem prijetno preseneča to, da ne Išče na odrti sebe, ampak akuSa lz glasbe Izlušči« njeno bistvo; na tej podlagi sloni ves njegov nastop in tudi uspeh. Mnogi wagnerijanski pevci namreč obravnavajo VVagnerja dosti mačohovsko: mesta, ki jim ne dajo prilike za razkazovanje lastnega glasa (-takih mest je ravno pri WagnerJu veliko), obravnavnjo kaj površno, dočim se brez globlje utemeljitve zaustavljajo na mestih, ki jim glasovno prijnjo, čeprav na občutno Škodo celotnega potoka. Dr. Pbltzerse pa očividno z neileljeno ljubeznijo posveti svoji vlogi v celoti ln v posameznostih, čeprav mora prt tem brzdati večini povcev (pa ne samo njim) prirojeno težnjo po zunanjem efektu. Seveda, kdor bi zmotno meril Wa-gnerjevo metodiko z Istimi merili kot kako Italijansko ali francosko opeio starejšega, pa tudi novejšega datuma, kl so v zad: njem času prevladoval* v raš. Operi, bi pri dr. PBltzerju ozlr. pri W«Kncriu ne p>MSel čisto na svoj račun. Kdor pa pozna osnove, na katerih sloni Wagnerjevo delo In reprodukcija, bo z občudovanjem čestital dr. Poltžorju k njegovi stvaritvi. Grofa Hermana jo pel kot gost A. Orel. Verjetno je bil to njegov prvi večji nastop, vendar je takoj pokazal, da je dobra pevska ln Igralska moč. Vsekakor je bolj ugajal v začetnih scenah kot v nastopu pred tekmo. Tukaj smo t njo-govem glasu, kl Je bolj barltonalno, ponekod skoraj svetlo tenorsko barvan, pogrešali one niajo»tatičnosti, kl jo poslu&aiec pričakuje od oblikovalcev carskih, kraljovsklh. kneževiklh ln podobnih vlog, ko nastopajo v polnem ornatu. Wolframa je pel B. Popov; lahko rečemo, da s prodornim uspehom; to posebno • h........... ?evsk_ ______ ___... zpeljal, broz utemeljenega povoda dejanjih: v III. dejanja je onekod pevske linije ki jih je prej tako v prvih dveh trgal. Njemu ob strani bo stali A. Urilč (Walther), F. Langus (Biterolf), L. Kakovec (Ileinrlch) in U Korošec (Reinmar). Dasi-ravno njihove vloge po solistični pomembnosti niso tolike kot ona Wolframa, vendar so jih l>odlsi kot solisti bodisi v pogostih skupnih spevih kot dobro vjita celota ugodno re-Aill. Vlogo Elizabete Je odpela V. Heybalova, ki jo takoj v začetnem speva v II. dejanju nveljavila svoje odlične pevske zmotnosti; to vijino jo vzdržala do konca. M. Kogejova je v vlogi Venere lipričala, da je ta vloea v pevskem pogledu Kot vlita za njen glas. Vsaj od vlog, ki jih jo zadnji čas odpela, bi dali tej prvo mesto. Tndi Atirje pail (V. Bakov-čeva, M. Patikova. M. ZakraJAkova in D. Lo-betova) so svoj nastop ljubko izvedli v skladu s celoto: Zakrajškova je poleg tega odpela Se vlogo pastirja. Dirigiral je dr. Danilo 9vara. Ni lahka nalog« držati skozi fltirl ure vso tonsko gmoto oa posameznih instrumentalnih ln pevskih solistov pa do blcstečlh nastopov celotnega zbora in orkestra trdno v svojih rokah; ali dr. ftvara Je to zmogel. Gotovo bi se dala dirigentska stran take izvedbe v dragih razmerah obširneje analizirati; zdaj omenim samo to, kar posluSalca v prvi vrsti zanima: ali zna dirigent vzdržali v izvajalskem aparatu ves čas izvedbe potrebno notranjo napetost, ali pogosto zahaja v ohlapnost, kl postane kmalu neprijetna posebno v široko razpredenih delih kot je »Tannhiinsar« aH v dejanjih, kjer skladatelj reducira zunanja izrazna sredstva ua minimum ter nam govori samo i nekaj preprostimi, a prepričljivimi besedami (primerjaj III. dejanje!). V tem oziru je dr. Svara gotovo imel svoj aparat v oblasti; manjše netočnosti na jpr. glede Intonacije, vstopov, pa tudi nekoliko teže gibljivi moAkl .-.bor poslnSalec v tako Širokem okviru lažje prezre, Režiral je E. Frelih, ki je zamislil tudi sceno. Kar velja v glasbenem ozlrn za dirigenta, lahko obrnemo v režijskem pogledu na režiserja. Tudi on je v danem prostoru obvladal odrski aparat od najliSje scene pa do največje monu-mentnlnosti v II. dejanju. Zbor je pripravil Samo llubad. Ženski zbor je svoje partije dosti dobro odpel, v možkem je bilo preveč pezanlnosti in znto 'udi neskladnosti z orkestrom. Škoda, da je ibljlvost zbora v zad-njom času popustilal 1'lesno stran ja dovr-Seno oskrbel 1'. Golovln, kostume pa J. Vilfanova. Se scensko glasbo naj omenim, ki je kot zunanje izrazno .,rcdstvo stopnjevala no-katere prizore do viSka. Tako rnno kljub temu, da Wagnerje-Ta dela zaradi težke lzvodljivsti niso or-ganično vrasla v delo naAe Opere, dobili predstavo, ki nas jo za nekaj ur prostavila v svojski svet tega rdlnstvenepa opernega tvorca. M. T. mm mil + Slyju se je zdelo, da ni prav razumel. Nato si je mislil: »Ali je res zblaznela in ne ve kaj govori, ali pa vpada to h komediji, ki jo tako izvrstno igra ... jaz pa sem bil že na tem, da verujem v pristnost njenih čustvenih izbruhov...« »Ne razumem vas,« je. trdo odgovoril, »kaj naj bi vam Marija še mogla odpustiti?« »Da 6em zbežala z njenim zaročencem. Saj mi to ni prineslo sreče. Morda pa se Ahil zopet vrne k njej,« je pristavila z bolestnim smehljajem. Zdaj se dela zares zmešano, si je mislil i>ly. Tudi to je dober izhodi In vendar je bilo nekaj v njenih potezah in v zvoku njenega glasu, kar mu je pričalo, da govori resnico in čigar vplivu so ni mogel popolnoma odteg-n i ti. ... Ostro jo je pogledal m dejal: »Gospa, saj veste mnogo bolje od mene, da je Marija Sigmar morala umreti strašne smrti.« S strahom in nerazumevanjem ga je pogledala. »Ničesar ne vem...« Nato pa je pristavila, kot da bi to polagoma do- umela pomen tega, kar jI je povedal: »Marija je mrtva? Si je iz obupa vzela življenje • •.?« Njen obraz je izražal strah in grozo in znova so jo polile solze. Dr. Sly je moral verjeti, da »o te solze pristne, čeprav se je na vso moč temu upiral. »Ne,« je odvrnil; »Marija ni naredila samomora, ampak je na strahoten način zgorela. V tisti maverski hišici ob veliki vrtni veselici na obletnico vaše poroke... Se zdaj spomnite tega?« Od začetka ga je strme gledala, ne da bi ga razumela. Zdelo pa se je, da se silno trudi, da bi zbrala svoje misli in priklicala daljne spomine. »Gotovo se spominjate tiste vrtne veselice,« je nadaljeval Sly, »vašega bega...« »Da, da,« je končno dejala; ^zbežala sva... z avtomobilom v Pariz...« »Sva, S kom ste zbežali, gospa?« Žalostno ga je pogledala. »Čemu me sprašujete o tem, ko vendar vestil S Kadczinskijem seveda...« Že je hotel SIy odgovoriti, da to nikakor ni mogoče. A premislil si je in vnrnšal previdno tipajoče: »Ali bi ml lahko kaj pripovedovali o poteku veselice?« Prikimala je ia žalostno dejala: »Poskusila bom. A to mi povzroča silno trpljenje.« Obotavljajoče, kakor da bi se morala s trudom spet postaviti nazaj v tisti čas, je začela govoriti: »Od tega je gotovo že zelo dolgo. Vsega ne vem več. Le da sem ves dan bila v nekakem mrzličnem stanju, se še spominjam... Moj soprog in gostje so mislili, da je to razigranost, kar je v resnici bilo razburjenje... Kajti vedela sem, da bova tisti večer s Kad; czinskijem zbežala... Že dolgo prej sva to sklenila. Brez dvoma sem ga takrat strastno ljubila. Naredila sem V6e, kar ie hotel, šele zdaj, ko se polagoma osvobojujem skrivnostnega vpliva, šele čutim, kako zelo sem bila v njegovi oblasti. Nič nisem vedela, kako se bo be§ izvršil, a Kadczinski mi ie rekel, naj vse prepustim njemu, da bo že za vse poskrbel in vse prav uredil. Danes se še sama več ne razumem. Če danes pomislim na to, kako sem z mirno vestjo prevarala in zapustila soproga in angelsko dobri Mariji ukradla srečo, stojim pred nerešljivo uganko... Takrat pa mi je komaj prišlo na misel, da bi ne delala prav m da bo kdo trpel zaradi mene. Kadczinski je znal umiriti vse moje pomisleke. Mislila sem samo nanj in na srečo, da bom za vedno njegova ...« Ko je od utrujenosti obmolknila, jo je vprašal dr. Sly: »Se še spominjate na dogodke tik pred begom?« dati glav« vseh IMlsklk nakaznic ia boL nlSklh nakazil, razen dodatnih mladinskih In drullnsklb, svojemu trgovcu, ta pa Prevodu. Prodaja mesa PotroSnlkl prejmejo ▼ soboto, M. t. m., II dkg govejega mesa na odrezka it. »7 In 8 Keb.c februarske nakaznice. PotroSnlkl v občinah Jetlca In Polje prejmejo v soboto, 17. t. m., meso u II. In 17. t. m. Mesarji dobe meso v petek, I. februarja, ob 14. url na klavnici. Delitev mesa delavcem pri akciji Poli Delavci ln delavke, katerim Je lidala akcija PSU. Oberabschnltt Pllz. veljavno nakazilo s boni po 125 g mesa. lahko dvignejo meso le v soboto, II. t. m., ns mesarskih stojnicah na Pogačarjevem trga pri mesarjih, kl prodajajo meso ns bolniška nakazila. Veljavni so samo tisti boni, kl so (Igosanl s okroglim ilgom skrije Ptill. Preluknjani bon! ao neveljavni. Po II. t. m. sapadejo vsi sgoraj omenjeni boni. živilske nakaznice za dopustnike Osnovne ilvtlske aakasnlee, kl jib Izdaja Mestni preskrbovalni nrad v Ljubijo. nI dopastolkom la kl Imajo odrezke samo sa dopustoe dni, sprejemajo v mesto Ljub. Ijanl: sa v»a živila: Motoh Bogomir, Krekov trg 11; samo sa kruh pekarne: Cerjak Alojz. Trtaika e. J4, Blsjak Ivan. Gosposvetska e. I, Požar Vinko. Vodmatska ni. 27. Prodajale! bodo predlagali sbrane ln ■alepljeae odrezke obenem s ostalimi od. reskl. vendar lofens. ta njih »tev 11« In vrednost morata blU v spUka posebej navedena. Opozorilo Kljub veljavnim predpisom ugotavlja oprava polletje, da lastniki hU ln drugI obvczanel ne ilstljo v sadostnl meri plofi. nlkov. Zaradi tega opozarja uprava policije vse, kl so obvezani, da Matijo plofnlke, da liodo v vsakem ugotovljenem primera ne samo najstrožje kaznovani, ampak da se bodo proti njim uporabile le druge ostre mere. — Uprava policije. NOV! GROBOVI t y Ratefah-Plantel je dne T t. m. umrla ga. K ris' i na Jalen. vdova po posestniku ln trgovou. Plemenito in gostoljubno rajnieo eo poznali po vsem Goien skem In jo bodo nhrnnill v najlepšom spominu. — Naj počiva v miru! IV. smučarski tečaj za dijakinje Dijakinje, ki so se prijavile za smučarsko tečaje, obveS&amo, da se bo pričel zanje tečaj na Goloven v ponedeljek 12. t. m ob 8.30 odnosno oh 1J. Po smuči naj pridejo v nedeljo 1J. t. m. T prostore športnega referata (Vrtača Štev. 5) III. šolke oh 10. IV. Solke ob U. 8 seboj morajo prinesti smučarske čevlje. dljaSko knjižico in od starSev podpisano izjavo, da jamčijo za vrnitev sinuči. Udeležence fantovskega tečaja opoznr-jamo, da morajo vrniti smučI najpozneje ▼ soboto Ifl. t. m. do 18. are. (Iz športnega referata pokrajinske uprav«.) •Mdainttu mipiM Jetrnih pflMrjt* RADIO L3UBL3ANA Dnevni spored sa I. februar: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročil« v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napoved sporeda, nato opoldanski koncert — 12 .<0 Poročila v nomSčini, o položaju ln v elovenščini — 12.45 Salonski orkester - 14 Poročala v nomSČInl — 14.10 Radijski orkester — 1" Nemški spored — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Medigra - 17.30 Komorni zbor — 18 Kmečki trio — 18 30 Pronos »Tannhiluserjai z gostom dr. Jnliusom Polzerjem ls ljubljanskega opernega gledališča, vmes okrog 20 Poročila v nomščinl po opor) okrog 21 Poročila v nemščini ter do M Glasba »a razvedrilo — 23 Plesna glasba. Za stare In onemogle v mestnem zavetišču v Japljevl ulici so r počastitev spomina pok. ge. Terezije Novotny podarili: ga. Jnslplna In g. Frane Pretnar 800 lir, Sindikat Slaščičarjev pa 300 ltr. Najtoplejša zahvala! Kinematografi KINO MATICA . »Ps«J! dnevi«. — Predstave ob 16 In 18. Tel. 22-41. KINO SLOGA . »Nedolžne ljubica« - ob 16 in 18 KINO UNION ■ •Dsnlelle Darrleux« - sirote v filmu »Njen prvi sestanek«. — P redit«« ob 16 in 18. Tel. 22-21. KINO KODELJEVO - Film ameba in zabave »Takoj se vrnem« . Ob 18 Tel. 21-91 0 L A S I 1 Poizvedbe | HOKAVICKA. modra, je bila izgubljena pri Fondovih hišah za Bežigradom. Najditelja prosim, da jo odda na Vodovodni cesti 36. Spodnji del UHANA~ž briljantom sem zgubila včeraj dopoldne od učitcljiiča po Komem-skega, do Dalmatinovo ulice. PoStenega aajditelja prosim, aa g« odda proti nagradi v upr. »Si.« 1. nadstr. GOSPOD, ki je 8. t. m. ob 9 dop. kupil v trgovini Wagner-Solar, Pred Škofijo, par delovnih čevljev, naj prinese nabavnieo za čevlje do sobote 10. t. m. sigurno v trgovino v izopib nadaljnjih ne-prilik. ■_2!yal|_| Mlado KRAVO, 9 mesecev brejo, prodam ali tudi zamenjam. — Sever I.. Kleče 6. t Prodamo B DRSALKE vseh vrst dobite pri »Prometu«, naspr. križevniške cer-kve i Ljubljani. I KOLO, žonsko ali ino-iko, prodam ali zame-njam. Novi trg 2-11. VEČ KOLES . lukun« model, nemške ln italijanske znamke • ter r»m.«ga tudi v gospodinjstvu. Po-nudbe upravi »Slov.« pod »Učiteljica« 893. j Kupimo t GAL1CO kupim n lastne vinograde. Ponudbe: gostilna Kaj f e ž • Florijanska 4. Otroške VOZIČKE ku puje »Promet«, neipr kritevniSke cerkve k GALICO, 30 kg kupim ali zamenjam za protivrednost. Franc Be-zjak. Marijin ttg 4. SPALNICO, dobro o-hranjeno, kupim: plačam z denarjem ali « protivrednostjo. NasI r npr. «SL«_St. 873. KUPIMO: Panch, Dos Jnhr des Iloils I.. II.. III. zvoiek. -Ljudska knjigarna, Ljubljana. + Vsem, ki sle ga poznali, sporočava v nc- izmerai boli. dn naju je za vedno zn-pustil najiin skrbni, nepozabni mož, oče, brat in stric, gospod LOKAR IVAN Njegovo utrujeno truplo leži na Žalah, v kapelici sv. Andreja, odkoder ga bomo spremili v soboto 10. t. m. ob pol desetih dopoldne k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. februarja 1943. Žalujoča žene MARIJA In hčerka PINA v imenu sorodstva. EsKpS + Po večno plačilo je odSel naš predobri mož in oče, gospod IVAN BfiRNIK žel. zvan. v pok. K zadnjemu počitku ga bomo spremili v »oboto 10. L m. ob Vi» dop. z Zal, kapela sv. Joiefa, na pokopališče k St. Križu. Ljubljana, dne 8. februarja 1945. Žalujoči: Marija, žena: Vinko, Lojze in Janez, sinovi; Tončka, Mlnka, Jožica, Angelca ln Poldka, hčere — ter ostalo sorodstvo. + Nenadoma nam je 1. II. 194» umrl nnS nad vse ljubljeni mož, bra«, stric in svak. FRANJO ŠUBIC trgovec v Medvodah Maša zadulnlca »e bo brala v ponedeljek 12. !• ni. ob 7 zj. v cerkvi sv. Frančiška v SiSki-Medvode, Ljubljana, Jesenice, PreTalje, dne 8. februarja 1943. žalujoče rodbine šUBIC, GRASIč, KODER + Marijanišfe ▼ Ljubljani sporoča, da je pri Žužemberku padel poročnik, gospod IVAN ŽVAN bivii gojenec, nfltelj Pogreb bo danes ob 4 pop. na Orlovem vrhu. Priporočamo ga v molitev. Ljuhljana, dne 9. fobrnarja 194i. ^^^ PBr »LJndska tiskarna«, sa »Ljudsko tiskarno: Jože Kramsrlf - flerBiisreher »*«J»J»-tclj: Joškn Krnši.lJ - Schrlftleltor. urednik: Janko Hafner