Naročnina:
IZHAJA V£ A *r -ČKTRTEK
6i}eiou c. c. post.
ITALIJA . . INOZEMSTVO
Dr. Henrik Tum«
■ • • ■ • ■
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via ' 1"'v rc!efon	<
za stranke ob pondeljkih in petkih ou iu—nrsn- — Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent.
DELO
Trst, 8. marca 1923. — Leto IV. - Štev. 161.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Zopet bo odtrgan najboljši cvet od ljudstva.
Sinove proletarcev odtrže grabežljiva pošast, militarizem.
Cvet, odtrgan od veje pa ne bo usahnil. Njegove življenske sile bodo oplodile nove energije, bodo dale svojemu razredu, proletariatu, novih moči za končno osvoboditev!
0 položaju v Evropi
Nad vso karakteristična poteza naše dobe je koncentracija in trustifikaci.ja med narodnega kiapitola.. V nekaterih deželah je bil ta proces koncentracije že prej zelo raKvit in se je 'vršil s kor o odkrito 'ob belem dnevu. Sedaj pa maramo stikati za kulisami vseh svetovnih dogodkov ako želimo izvedeti zares kako se narodni kapitalistični trusti mednarodno združujejo in med seboj vežejo. Ta pro ces mednarodnega združevanja kapitala se je pričel vršiti v povojni dobi in v dobi kapitalističnega razpadanja. Ni torej nič čudnega ako se nam zdi tia proces v mnogih ozirih še nepopoln in bolehav in ako so nekateri znaki njegovega razvoja abnormalni.
Maila in srednja buržoazija, ki je doživela v in po vojni hud udarec in meščanska inteligenca, ki ji preti nevarnost bede, se udajtajo vedno bolj ekstremnemu nacionalističnemu šovenizmu in iščejo v ozračju nacionalistične politike svojo rešitev. V Franciji podpirajo ti obubožani elementi ostanke tamošnjega narodnega bloka. V Nemčiji se ti ljudje pridružujejo reakcionarnemu gibanju, ki ga vodi organizacija »Orgesch« ali pa glasujejo e-nostevno za druge reakcionarne in konservativne stranke. V Italiji so- zopet oni, ki so dali podlago fašizmu in tvorijo še danes njegovo gonilno silo. Ti razdraženi in razdraži j vi elementi tvorijo s svojo zbesnelo politiko iživo vojno nevarnost In so tudi sposobni, da povzročijo omejene vojaške konflikte. Kljub temu je pa zaenkrat nova svetovna vojna nemogoča. Le prvovrstni antagonizmi velikih vodilnih gospodarskih skupin zamorejo biti gonilna sila, ki bi tako novo svetovno vojno lahko povzročila. Te gospodarske skupino pa morajo preživeti še celo raz-voijno doibo preden se bodlo ustvarili med njimi oni veliki gospodarski antagonizmi, ki edini zamorejo pahniti Evropo v veliko krvoprelitje. Ta nevarnost pa ni več zelo daleč od nas.
Dandanes se godi baš narr/bc kakor se je godilo pred vojno. Pred vojno je slonel militarizem na interesih velike kapnri listične buiržoazije dočim ije slonelo mi-
rovno gibanje na malomeščanskih slojih. Danes je velika industrija, ki je nasprotna vojni medtem ko daje mala buržoazija, ali vsaj oni del male buržoazije, ki je bii od vojne obubožan, veliko prvovrstno pomoč reakcionarni, militaristični in šovinistični politiki.
Nasproti r "■ Lnarodne kapitalistične koncentracije, so vrši emancipacija po ka kapitalizmu tlačenih (ljudstev. Številne delegacije vshodnih narodov, ki so prišle v Lousano, so gledale na delegacijo ruske sovjetske republike kot na edino svojo res nično prijateljico in rešiteljico. To prijateljstvo, ki se je spremenilo v zvezo, --o jo tekom pogajanj v Lousatai še utrdilo. Večina vshodnih nov in trdi, da se ima zahvaliti Turčija za svoj vspeh v Lousani edinole pomoči in vplivu ruske sovjetske republike in da je pomagala ruska dj-legacija turkom že samo s tem, da, je bila v Lousani navzoča. Ruska sovjetska r> publka je dala jasno razumeti vsem, la je njena zgodovinska naloga podpirati vs? tlačene narode in zlasti še one narode ko-jih obstoj je v nevarnosti in preti katerim grozi nevarnost napada.
Položaj sovjetske diplomaeife je v takih kompliciranih razmerah silno 'težak in kompliciran. Ona mora paziti, da odvrne nevarnost upada v meje njene države in da zagotovi mir vsemu svojemu obrežju. Ona se mora boriti proti vsemru kar lahko povzroči vojno in proti vsem, ki bi hoteli preprečiti emancipacijo usužnjenih narodov. Poleg toga ima nalogo, da) likvidira blokado ki >je bila naperjena in' izvedena proti vsem republikam, ki tvorijo fedsra-jo ruskih sovjetov in dia odpre prosto pot gospodarskim odnošajem med Rusijo in drugimi deželami.
Vedno zvesti na mestu kamor nas je postavil naš proletariat, moramo .imeti odprte oči in ne spregledati nobene podrobnosti v vsakdanji! igri svetovnih antagonizmov. Velike svetovne politike brez Rusije in njenih zaveznikov ni mogoče več vršiti ker ni takega mednarodnega vprašanja napraim kateremu naj hi ostala Rusija indiferentna
čičerin
Apel Kom. mladinske intemac.
Delavski mladini vseh deželi Vojaki in mornarji!
Le malo časa je preteklo, odkar smo vas v imenu svetovnega kongresa Komunistične mladinske internacionale pozval,, da zberete vse vaše moči, v boj proti Imperialistični vojni, tet’'da se pripravite, v velikem propagandnem tednu pro-tii imperialistični voljni nevarnosti. Kar smo z našim svarilom predvidjali, se je kmalu izpolnilo!
Francoski imperialisti so poslali svoje Čete v Poruhrju. Lausanska konferenca se je ponesrečila 'in vojna na vzhodu stoji pred nami. Na vseh straneh se pomno-žujejo imperialistični konflikti.
Vojna pošast je rafcvezana!
Socialdemckratične mladinske internacionale pa so odklonile maS predlog za skupni boj! Njih mednarodni voditelji so poteptali z nogami čast in interese mladim. Mladinska internacionala 2in pol ki je naistalia tkot protest proti (izdajalskemu zadržanj u desnih socialdemokratov tetami vojne se (je tudi odrekla od skupne boiifoe z nami dn se vrgla v objem social-patetotičnih voditeljev.
Hladi delavci!
To naj vas nikakor ne ovira. Boj se nadaljuje! Socialdemotkratični voditelji se sklicujcijo na protivojne sklepe njihove Ilaafike mirovne konference. Fimmen «um — taljnik amsterdamske strokovne irftennaicionale, pa je v teh dneh v Parizu slavnostno dzjalvil, da ni amsterdam-ifoa internacionala in niti socialdemiokra-tična iinternaicionaHa v stanu udejstviti toh sklepov. Tako .je bilo vse skupaj samo prevara. On pa- trdi, da ste vi, delavske toaso krive, — vsled va-še nedelavnosti,
—	izdajalskega poičenjai^ja socialdemo-kratičnih voditeljev.
Mladi delavci!
Pokažite da niste nikakor voljni prelivati vašo kri v novem imperialističnem Mamjul Pokažite da nočete' Kasti kot žrtve fašisfcovske reakcije. Pokažite, da se ne »ustite uporabiti kot orožje v interesu kapitalistične malhe to vašim bratom drugih dežel!
Mladi sodaMemokratiSni delavci!
Peščica vaiših internacionalnih voditeljev je odklonila skupni bo? s mladih komunistov, z m^na“ Komunistične internacional«
strokovne internacionale. kakor PJ *
obračamo tudi sedaj do vas s k j
»Enotna fronta proti vojni in reakciji, kliub vsem izdajstvom voditeljev/«
Komunistična mladinska internacionala se je nečuveno borila proti francoskemu imperializmu in nemškim kapitalistom v Poruhrju. Ta klic je predrl v sWtisoče are delavcev 'in vojakov. Ruluska zadeva se mora razširiti po vsem svetu!
Zato naprej k mednarodnem demonstra tivnemu 'tednu od 11. do 18. marca proti imperialistični vojni in reakciji!
P,roti imperialistični voljni!
Proti Versaiilleski imperialistični mirov ni pogodbi!
proti zasedbi Ruhrske!
Proti reakciji!
Za proletarsko resolucijo!
Moskva, <!>■ februarja
Izvrševalni odbor Kom. mladinske, internacionale
Že ustanovljeni odbori za »Delo» naj praktično pokažejo njih ustano* vitev s tem, da nam pošiljajo do* piset
Politični teden
Neodvisna delavska stranka Jugoslavije 'je objavila v soboto 3. t. m. Svoj volilni
manifest, ki 'je zares manifest proletarske Stranke. Kakor je naravno se bo stranka zavzemala v parlamentu za odpravo »Ohznane«; za pravico 'zborovanja; za odpravo špekulacije; za rešitev agrarnega vprašanja v smislu, da se izroči velepeses tva onim, ki jih tudi zares obdelujejo za popolno zavarovanje invalidov na račun kapitalistov; za odpravo vsakega nasilja; za korenito izpremembo ustave in zia samoodločba narodov; za sklenitev miru in diplomatiičnih odnošajev s 'sovjetsko Rusijo; za osnovitev federacije balkanskih republik itd. Stranka, proti kateri nastopa politična oblast s vso silo in z vsemi sredstvi, je poslala svoje kanditature povsod samo ne v Sloveniji. Tu so se sVoje-časni vadite*ji Komunistične stranke zdru žili v enotno volilno frototo z desničarskimi demokrati in socialpatrioti. Slovenskemu delavstvu 'je bilo zares treba še te sramote. Bo že prišel dan obračuna. Neodvisni delavski stranki želimo najlepši vspeh ker vemo, da ne stepa v volilni boj zaradi mandatov marveč zares iz nujne potrebe, da koristi delavstvu.
Drugače jev Jugoslaviji volilni iboj sila viliarn in celo krvav. Velik boj se bije v Srbiji med oficielnimi radikalci, ki jih vodi Pašičin neodvisnimi radikalci ki jih vodi Pratič. Na Hrvaškem se vrši hud boj med Radičevo republikansko stranko in Pribičevič-cvo demokratično. Na Slovenskem je nastopil tudi, znani avstrijski sluga Ivan Šušteršič in vrši sofoj posel sluge napram Belgradu. Bomo videli kaj se bo izcimilo. Ali bo zmagala ideja centralizma ali ona avtonomije, ki jo zastopa večina strank.
*
Francija nadaljuje in razširja okupacijo Ruhrske kotline. Nemčija pa nadaljuje s svojo pasivno rezistenco. Obe državi odklanjata vsakršno 'tuje posredovanje. Položaj je vedno bolj mračen in je nevarnost vedno večja, da pride prej ali slej do vojne. Kako se bo rešil ta spor, ki obuboža obe državi, se danes ne more še predvidjati.
Kar zanima pa ves svetovni proletariat je dejstvo resnično mednarodne delavske solidarnosti do katere je prišlo povodom poruhrske okupacije pod vplivom Tretje Internacionale. Nemški delavci v Poruhrju stavkajo. Pomagajo jim tudi s stavko delavci v Loreni in sploh v vseh deželah, ki jih okupira Francija. Krumirji, ki jih je poslala v Poruhrje Čehoslovaška, Poljska in Italija niso mogli dospeti na določeno mesto, ker so bili ustavljeni v Ino-mostu od zavednih nemških deHavčev. Dno 18. t. m. t. j, na c|an obletnice Pariške komune se bo sestala v Kolini, v mes:.’i kjer je leta 1840. vodil Karl .Mara malo ustajo, velika mednarodna delavska konferenca, ki ji Pripisujejo vsi veliko zgodovinsko važnost. Ta konferenca bo prvi veliki akt mednarodne delavsko solidarnosti v trenotku ko ustvarja kapitalizem vseh narodov veliko vojno nevarnost. Delavstvo bo po svojih zastopnikih na iej konferenci jasno povedalo, da kar se ni zgodilo leta 1014 se lahko in Se mo.rn zgoditi sedaj. Na teij konferenci, M jo je sklicalo revolucionarno poruhrsko delavstvo bodo zastoiiane Komunistične in socialistične .revolucionarne stranke vseh narodov. Na to konferenco gleda kapitalizem s strahom in preplaSen od rastoče mednarodne solidarnosti; proletariat pa gleda nanjo v nadi, da se bo na njej u-st vari la ona enotna fronta proletariata po k tori hrepeni in ki ni bila do danes mogoča samo radi izdaj akega postopanja socialpatriotov,
* 1 .
Politični in gospodarski odnašaj! med Italijo in Jugoslavijo so še vedno napeti in nič ne kaže da imajo namen se zboljšati.- Reka ije zn ti dve držalvi sporni oreh, ki ijimia ne da miru. S. Margeretska pogodba je podpisana in je stopila v veljavo. Italija je izpraznila. Sušak noče pa zapustili Baroša. Vsled tega se je Ital.-Ju-goslov. konferenca, ki se je sestala v O-paitiji, da reši vsa sporna vprašanja, baje 'razšla. Jo pač tfseda Aveh meddržavnih konferenc, ki jih ni ne tonca no kraja in ki od katerih ni rešila še nobena vprašanja, ki so jim stavili na dnevni red. V obeh prizadetih državah iso elementi, ki imajo menda interes, da si ostaneta Italija 'in Jugoslavija kot pes in maček za vse večne čase. Pri tem trpi industrija, trgovina in prebivalstvo obeh drža v polog raškega, ki se je že odVadit upati na boljše čase.
In vendar trde ljudje, da je na svetu vse lepo in vse v najlepšem redu.
čehoslovaška poslanski zbornica jo pričela razpravljati o predlogu zakona za zaščito države . Na seji, ki se je vršila 6. t, m. je prišlo do burnih prizorov. Proti o-poziciji komunistov je češka večina sprejela zakon v prvem čitainju. V protest proti temu so nem šjluikidsktifskpbfskp preti temu. so nemški ljudski poslanci iz slovaških dežel, certtrristi, socialisti in naprednjaki zapustili zbornico. Nekaj komunističnih poslancev jo bilo dejanslko vrženih iz zbornice. Kakor se vidi so «i »osvobojene« domovine zelo podolbne. Komunisti so priredili v protest proti temu proti-delavskemu zakonu veliko shodov in demonstracij.
Turška narodna skupščina v Angori je odklonila pogoje Lousanske mirovne konference in je sklenila da se smejo pogajanja nadaljevati ako so velesile1 pripravljene sprejeti turške pogoje in evakuirati vse turško ozemlje. Smo torej še vedno tam kjer smo bili pred kratkim.
Med tem se pa vrši v Aleksandriji, Kaj-ru in drugih mestih angleških in francoskih kolonij protiangleško in protifran-co&co puntarsko gibanje. Prišlo je do krvavih spopadov med vojaki ;in puntarji. Mir je zares lepa reč. Ni čuda, da si ga žele vsi ko ga ni nikjer in ni čuda ako ■so se tlačeni narodi naveličali evropske sužerijske kapitalistiične civilizacije. Saj smo je siti še mi, ki smo kulturni in vajeni šibe.
r.i.nv', *
Mandia je še vedno iv puntu proti Angliji. Boji in poboji so na dnevnem redu. De Valera, pogliavar puntarjev je odgovoril angleški vladi, da ne stopijo , on in njegovi pristaši v nobena pogajanja dokler ne bo priznala Anglija princi.pijelno 'suverenost irskega ljudstva. Irska vlada je postrelila že kar na stotino puntarjev, gibanja pa ni v stanu premagati. Puntarji se pa maščujejo z atentati na imetje in življenje vladnih organov.
Na Angleškem so se vršile nadomestne volitve enega člana posl. zbornice. Izvoljen je bil socialdemokrat Ede. Ministsr higijene Artur Grifith Boscovo )je pogorel in je radi tega odstopil tudi kot minister.
Giblje se pač povsod in reakcija ne more trditi, da je dosegla velike uspehe. Ne da se uničiti življenja, ne da se zatreti idej, ki imajo 'svoj izvor in podlago v življenju.
m—— ♦ -«» «-1——	..
Nemški delavci
piiiiijaiifistiii
Resolucija:
V torek, dne 27. februarja zbrano zborovanje Lichtenberškc cestne železnice iz-rafca svoje naj večje ogorčenje proti nesramnostim, ki jih izvršuje Mussolinijeva vlada, na škodo komunističnih in socialističnih vodij delavstva in celega modernega delavškega gibanja.
Mi hajstrožtfe protestiramo proti pred kratkim izvršenim aretacijam v velikem obsegu kakor tudi proti aretaciji sodrugi Boidiga 'i”. mnogih drugih sodvugov. V tem činu, v uničenju delavskega tiska in v oviranju celsga deidVS* >£ i g*bauj*. *«-dirno namen, ponižati iUdijusslo delav btvo na stopnjo sužnjev, brez vs*ke pravice, napram kapitalistom.
Obljubimo vse storiti, da preprečimo zmago fašizma v Nemčiji. Italijanskim so bratom, katerih pogumni odpor mi občudujemo, zagotavljamo našo pomoč v boju zpeir mednarodnemu fašizmu.
Zato sklenemo izjaviti italajansketfio poslaništvu, potom delegacije, najstrožji protest.
V smislu boja naših italijanskih sobratov stavimo sledeče zahteve:
1) Oprostitev vseh političnih u-
jetnikov;
2) Takojšnjo odpravo vseh mer, ki omejujejo sindikalno in politično organizacijo;
3) Protest delavskemu tisku.
Od odborov 15tih berolinskih in od državnega :odboira obratnih svetov, pričaku-ejmo enakih korakciv.
Vsak zavedni sodnic/ ali somišljenik ima nalogo, da nam j)omafia (z nasvetom, dejanjem, informacijami itd.) čim bolj razširiti omrežje razprodašalcev in poverjenikov »Delav.
Zasedoa Ruhrske pranja dajati
sadove S
Vlada je stavila v zbornici zahtevo kredita v svrho, »da se zagotovi izvršitev
Versailleskc pogodbe.« Stroški bi bili sledeča: pet milijonov iza vzdrževanje civilnih 'kontrolnih komisij; 60 milijonov za izkoriščanje železniškega omrežja v Po-renlj.u in v R ulmski (kotlini; 49 misijonov in 900 tisoč frankov (samo za januar in februar) za vzdrževanje zasedbenih čet v pokrajinah Gelsenkirchen in Essen; 1 milijon lin 87.000 frankov za avtomobile (za generale) in kamione (za vojake), za januar in februar.
To so »sijajni uspehi« zasedbe!
Demonstracije v Berlinu
za aretirance v Italiji
Osrednji odbor komunističnih tovarniš kih svetov je napovedal manifestacij"': ki so ima vršiti pred italijanskim poslaništvom. Organizatorji manifestacije bodo predložili poslaništvu protest, v katerem se zahteva osvoboditev ,vseli političnih ■(, nikov, preklic vseh omejitev svobod delavskim organizacijam, političnim in > kovnim, preklic omejitve tiskovne fevtpu* do za proletarske časnike.
Nemški delavci ustanavljajo ©forffiffifiben© s8ofiKi|a
V	Gelsenkirchen-u so delavci enega premogovnika ustanovili dve stotniji, da se branijo pred nacionalističnimi tol-mi.
Oaai ollsii n stelo v Mm
aretirani
Mainz- 2. marca Člane odbora za stavko poštnih lin brzojavnih uslužbencev v Mainz-u, šest po številu, so fra.noosko oblasti aretirale, ker so podpirali protestno pismo v kateti'em izjavljajo, da ne bodo nikdar sprejeli stavljenih pogojev za pmimitev na delo.
Stanka nadaljuje, a mesto ije mirno. Novega čina sabotaže nikake.
Na 'železnici je položaj neizpremenjen. A si Ludwigohafen-a javljajo, da vlada med železničanrji vrvenje. Francoske o-blasti so danes Otvorile razpiix>dajo voznih listkov na postajah, katere so zasedli. Od začetka Strajkia pa do danes so lističi niso razdeljevali.
Od danes avečer je dovoljeno prosto krožiti po mestu.
III 10 Sipi VBjL
Štirje vojaki ustreljeni
BERLIN
Iz Ilagen-a nato javljajo, da se pojavljajo med francoskim vojaštvom vedno bclj poigcistoma uperi. Več polkov so vrnili
v	Francijo. Obup raste.
V	Duisburg-u so 'bili ustreljeni štirje francoski Vojaki, kor ©o Odrekli pokorščino.
Prefektura ukinila bratskega
Laisratora*10
99
©asaes sTOSar ie bila tlsEsaP" Ra „Lav©r®t©ra“ a©p©4 ©&*■ sSteaisa s strsrai ©SsBasiveisiS* ©r-fi s© s© §3?®c8sfiawiS! w istse^as f^Saik© ppeSeklMF© Ser pjredtoliBi ®dS©i«s» podpisan ©«S gias©m katers-ga $© snaše bratske giasila „ LaTOraS©r©“ ukine na . rj©-d©9©I@!B €as.
T a na£iSi st ^acSrle^a-SeSIm ssdsrsjega rašgBsta ne p©Sr©feM|® Bs©to©imega kora©«-fiarja ako s© pomisli, da I© lisk rasfeda^EaTOSiJfsega cS©» lia^Etoa trn v ©žsSi 3»sspl©a£i|© fin	R»ranli©l|ev.
Iz internacionale
3n - Partj-ia
za komunistično akcijo
Po Waifeers-Party-ji (Delavska stranka sklicani protestni shod se je .razvil v mogočno internacionalno demonstracijo. Francoski, nemlškL, ruski, italijanski, angleški lin amerikainski delavci so skupno demonstriralli proti imperializmu. Po referatu francoskega sodruga Moreau in so-drugoiv Ruthenberg, Porster v Lore je bila enodušno sprejeta in biaojavljena v Berlin in Pariz, sledeča resolucija: Komunistični internacionali
Pod pokroviteljstvom Workers-Party-je vršeče so zborovanje podpira poziv komunističnih strank Nemčije, Francije, Holandske, Belgije, Anglije, Italije in Ceho-slovaške, ki so se zbi^alle v F.ssen-u za skup ni nastop proti imperializmu.
Doli z imperializmom!
Živel komunizem!
Vstavljeni krumirji na Tirolskem
Inomost
»APbeiter-Zeitumg« jaivlja: KaEteir se firaa cosika 'vflaida najraje poslužuje kolonialnih čet za njene vojne, tako skuša tudi streti junaški odpor nemških proletarcev s pomočjo neframcoskih kirumirjev. Ker finaaicoski delavci nočejo slišati, da bi igra 11 nesramno ulogo krumirjev in ker se težko dobivajo delavci v... kolonijah, nabirajo francoski agentje po bolj zaostalih deželahi kakor države Malega sporazuma idiferentne in nezavedne delavce, ki so pripravljeni opravljati ki-umirsko službo. Agenti pa morajo aaletiti na popolnoma izpridene osebe, da jim naravnost povedo, zakaj se gre; druge pa ■ujamejo na limanice z najrazličhejšim! predolgi: Angažirajo, na primer, delavce za francoski ciilkus in tozadevna pogodba je v popolnem redu. Ko pa pridejo ti nesrečneži v Francijo, jih pošljejo v rudnik.
Incmo&ki Iželemičarji pa dobro pazijo in ne puste ferumfeskim skupinam nadaljevati vtožhje. Od vteSflOV izlacsajo -vozove v katenih so krumirji in jih pošilja-jo od koder so prtiSli. Tudi zadnjič sta do-spelia v Inemost diva vlaka z 80 čdhioslova-ki, i poljski in 3 jngosloveni. Ko so jih železničarji usteivili, so jeli protestirati, raagrajati lin groziti, a železničarji se niso vdali.
Voza sta bila .izločena od ostaftega vlaka in ‘poslana naza j s piumirji \reid, proti Solnognadu.
Reakcija na Poljskem
V Sjedlecafi je bilo 9 delavcev obsojenih na 4 leta ječe radi pripadanja »Zvezi mestnega in i kmetskega proletariata« to je eni legalni komunistični organizaciji, nastali prod zadnjimi draavnozbcirskimi volitvami.
V Lodžu pa so bili obsojeni 3 delavci na skupno 4 in pol let ječe radi proti državne propagande, izvršene potcim razdajanja prvomajoišikih letakov za leto 1922. Vsega skupaj: 40 in pol let ječe.
Manifestacije v Parizu
Akcijski odbor Komunistične stranke in rdečih strokovnih organizacij Francija sta izdala manifest, >v 'katerem črtajo bilanco pustolovščine v Poruhrju. Piše o-nnjnjeni manifest:
»Na Renu eo bije odloči ton bitka mednarodnega razrednega boja. Delavci Ruhr ske kotline so v tem boju predstraže vsega delavstva, Njihovi obratni sveti ‘so sklicali mOdnarcdno konferenco vseh delav-skih organizacij ki ima namen m-ganizi-rati boj proletariata. Akcijski odbor francoske Komunistične t.ranke in Splošno delavske *\-eze bo kljub vsem grožnjam s strani vlade izpolnil svojo dolžnost. Istočasno poaiva delavce, pniipadajoče katerikoli organizaciji, da prisililjo njihove voditelje k uc ieležbi te konference«.
Za ■nredp ripraivo te konference so skliče v f .j-izu ‘javni sliod, na \katerotn bodo govorih ■scvf Urugi Vaillant Couturier, Louis fckdlier, Do ndical, tajnik Splošne delavske •/veze.
K Tnt 'dinarodni konfen^enci piše komu uističiKi g lasilo »Humanite« sledeče:
nEdinol a velikopotezna, akcija delavskih m#s jf o stanu odvrniti grozečo nevarni .'t. A ■ !>i sestanek z delegati nemškega <u la rti’;> go razreda, ki sc pripravlja s sira
vi	nct k’obratnih svetov, je pot k tej .< ,v->. <)( Igovornst za bodočnost padi 'r Ust;:, ki se nočejo udeleUti le konfe
■
(Po »Rothe Fahne«)
Ruski kmetje obračajo hrbet cerkvi
>iDelavska cerkev« zahteva, da se zlato izroči vladi.
Iz Moskve. — Komunistična in protiverska propatgianda je končno pričela osvajati ruske kmete. Po poročilih, M so jih objavili moskovski listi, so kmetje v mnogih vaseh odpravili božični prazn Jk, v nekaterih krfeijih pa so dejanski pričeli podirati cerkve. Lesene bogomolilnice porab ljajo za kurivo, zidane pa za gradbeni material.
V	okrožju Buzoluka 30 kimetje • več va si sklenili prodati zvonove in m denar, ki ga prejmejo, kupiti konje. V Briso-glevsku so kmetje prodali več cerkva na javni dražbi im za skupiček bo si naročili poljedelske stroje.
»PnavTla«, ki beleži ta poročila, zaključuje: »Kor torej tudi kmetje ne marajo več za cerkev, ‘je čas, da preneha farsa, ki se naziva »živa cerkev«, »delavska cer-, kev« itd. čas je, da likvidiramo cetrkev in vero. Mi ne maramo sovjetske cerkve. Ceitkev mora iti z našega pota, ker ovira kulturo.«
»Svobodna delavska cerkev« je objavila apel na vse vernike v 'Rusiji, da naj prostovoljno iaroče vse corlivene zaklade in posestva vladi v svrho,, da se odpravijo posledice lakote. »Svobodna delavska ceiikerv«, kakor tudi »živa cerkev« predstavlja razkolno gibanje, ki se je pojavilo v Rusiji po revoluciji.
Apel ee glasi, da verniki pomagajo odkriti skrite zlate in srebrne ornamente in 'Utone (kipe) ter druge dragocenosti, ki so jih pristaši stare pravoslavne cerkve poskrili lansko leto, ko je vlada odredila zaplembo cerkvenih, bogastev. Vlada je dobila le deset milijonov zlatili rubljev, kar je le drobtinica resničnega bogastva, ki ga poseduje ruska cerkev. Apcil pravi dalje, da naj venviki pcbsrejo zvonom in jih porabijo v industrialne sn'he.
Voditelji »delavske svobodne cerkve« so že dali zgled drugim. Pobrali so vse zlato in srebro iz svojih cerkva in ga dali vladi.
lesti Iz Jugoslavije
Koalicija socialpatriotov,
fašistov in policije
(Iz Pančeva)
Takozvani socialisti, drugače poznani delarvskemu razredu kot izdajalci njihovih interesov, so Sklicali za £5. februarja ob 9 uri zborovanje v hotelu »Beograd«, ob 8 uri in pol dopoldne je pred mestno hišo žandar sporočil ljudstvu, da naj gre na socialistično zborovanje.
Udeležba je bila velika. Eden izmed sklicateljev je Otvoril zborovanje in padal besedo g. Živku Topaloviču. Prisotni delavci so energično protestirali in zahtevali, da naj zborovanje izvoli predsednika. Topalovič skuša prepričati prisotne, da so sklicatelji že zbrali predsednik«., ampak delavci ostajajo pri svoji zahtevi in predlagajo« sodruga Andreja Hartmana, loi je bil enodušno izvoljen. Sodrug Hart-mann vziaime mesto dn prične govoriti. Ali Topalovič in komjpanija pozovejo takoj fašiste in iandarje, kateri so bili pripravljeni in čakali da intervenirajo. Evo tedaj kaj se je zgcdilo:
Fašisti kričijo:
»Živio Topalovič, živeli socialisti! Dol s komunizmom, dol z izdajalci/« litd.
Policijski agentje in žaitdarji vržejo nato poedine delavce iz kavarne. Živko Topalovič dn kotmpaintija pa Kaihtevajo cd policije, da >wrže ven vse tiste 'ki niso za njih. Agentje in žandarji so to storili: prisilili so vse tiste, 'ki niso s Topalovičem, da gredo na ulico. Delavci in ostali so vsi do zadnjega izšli na ulico. Tam so ostali samo Topakivič in trije, »socialistih, kateri je poslednji pripeljal iz Beograda.
Dva policijska agenta, nekoliko žamdar-jev in kakih deset fašistov pa ije pelo pred mizo Topaloviča himno: »Bože pravde». Socialisti 'pa so stalil gologlavi in ponosni, da se jim 'je posrečilo ustvariti zvezo med fašisti in iandarji.
oazi:
I 10] tip
To kar uganja 'jugoslovanska buržoa-zija je podobno 'velikemu sejmu, kjer kramarji kričijo in kličejo kupce na kup ter vsak svojo irobo hvali kot cigan svoj koš. Tako tudi slovenska buiržoazija kliče vo-lilce in jih hoče prepričati, da jo ona sama ta prava ter samo ona da ima najboljši program. Tako vidimo n. pr. S. L. S., katera bije na velik boben, da je ona prava predstavnica slovenskega ljudstva dn takšno pesem 'pojejo tudi sorodne ji stranke.
Vso meščanske stranke so se lepo eti-kiralo in našminkale kot prostitutka, ko se pripravlja na lov. Ravnotako se tudi meščansko stranke ližpaijo, da bi več voSil-cev dobilo na limanice.
Boj, katerega bije sedaj jugoslovanska buržcazija med seboj, ni nič. drugega kakor za krmilo državne barke. Kajti kdor ima krmilo v rokah, to jo gospodar situacije.
Da se bije tako ljuto ta volilni boj, se ne bomo čudili, ker vemo zakaj se gre. Mi znamo da bo vsak narod 'deli v razrede in kapitalistični ‘še v razno tendence, kulkor so ravno nasprotujoči si interesi. Tako n. pr. interesi agrarnega, trgovskega to ndustrijskega kapitalizma. Ka,r je v interesu agrarc.em ni v interesu industrialcem in obratno. Ker bi pa hotele vse stranke gospodariti z državnim aparatom in koritom, je naravno, da pridejo v boj ena z drugo. Ker za vse ni prostora pri koritu, se stranke na&nilrajo z raznimi etiketami, eni z avtonomizmom, rdugl zopet s centralizmom, tretji so republičani itd. — sam oz namenom, da bi ljudstvo ne razumelo, zakaj pravzaprav se gre.
—	In na koncu konca so vse stranke e-dine v tem, da jo treba delavca in kmeta kko<. .čati to držati v sužnjosti. če bi bilo j !j .jdsi-» pametno, bi narddilo isto kar je j K»4sttis naredil ztjudl v templju: vzel bič .•i t nali vse k hudiču.
Strahovlada v Macsdoniji
Stanovalci celih rasi bežijo v gozdove.
Poslodnje vesti ki prihajajo iz Macedo-nije so vedno več strašnejše. Teror oblasti in spopadi se vedno brilj psoisitrujejo. Zadnje vesti pa govorijo naijjasnejiše, kaifcšen pekel je zavladal v pokrajinali ob obali Vardarja. Posledice tega so tabo strahovite, da se prebivalci celih vasi selijo v gore! O teh dogodkih ne govori noben pro-tidržavni list, ampak patrlotično glasilo »Vreme«.
Ta. list. prinaša na gfluvnem mestu vest, kako se je cela vos Dokotarca radi straha pred kaznijo preselila v .gore. ltardog tega straha je ta da so v tej vasi komite* i ujeli eno žandaiimsiko patruljo. Prebivalci so radi tega stavljeni pred alternativo: ali represalije ali pa zbežati v goro, nakar sa izbrali to poslednje kot manj strašno.	i
V Makedoniji se godi kakor vsepovsod kjer steguje ta ali oni kapitalizem svoje grabežljive kremjplijo m kako pokrajino, katero hi se dalo iakofižčati. ‘V tem slufe-ju imamo Vardarsko dolino in ker se zanjo kosajo srbski, bolgarski in gaiSki kapitalisti, kdo da bo izkoriščal njene aaikta-de in njeno ljudstvo, mora to poslednjo trpeti vsled teh praska rij, in mora celo bežati v gore in gozdove! .
Zapretje Delavskega doma
v Brodu na Savi
V mino lem tednu je prikorakala pred Delavski dom celokupna brodska žandar-morija s policijskimi uradnifci na čelu. Manevrirala je okolu njega na način, kakor da ima zavzeti Itako trdnjavo. Nato se je razpotredila ckolu hiže in 'jo biofci-.mla od vseh strani. Zatem jo udrla v notranje prostore, katere je zapečatila, •&-kor tudi glavni vhod in 'preglasila', da je Delavski dom po vladnem povelju sa-piJt ter da ne srne nikdo notesr kakor tudi da je prepovedano zbiranje okolu .njega.
O	vsem 'tem ni policija nobenega obvestila in tudi ne sporočila ali .oddala odiok
o	zaoretju doma*. Niti z besedico ni omenjeno kaki bi bili razlogi lfj|o pobud ili po ličijo k temu novemu nasilju nad brod-skim pi-cletariatom.
Samo privatnim .potom so ndkateri od >vos.viojilcev« dali razumeti da so je zapade izvršilo po maredbi beogradske vla.de in da bo dom zaprt do konca volilne kant-panije.	,
Stari GiJki so rekli*. «Kogar hč»jo bogovi pogubiti, mu najprej zmešajo pamet,«
Zda.j so francoski imperialisti na .vrsti. Pamet se jim jo že »skisata, zaito m se m -gnali v Nemčiijoi To je dobro, to 'jo dobro! Bog jim daj srečo — na potu v jftfflao!
*
Kadar so norci na čelu .kapitalističnih držav, tedaj je to živo znamenje, da se polagoma bl-liža konec kapitaStema.
Italija je poslala v Ruhr dva fa&Ssta. To zadostuje. Miissolini je mnimja, da edem fašist prekriči celo divizija. In v Rubru ne bodo delali drugega kot kričali, imfa-li, kričali: Blato, blato, bodi zlata!
Nezavedni delavec je le do vrabu dote-vec, dočim <jo njegova glava žoga- v rokah izkoriščevalcev.
Zavedni detovec ima tudi glavo, ne samo roke.
*	i	'	;
Nič ni tako očitega ko-t gniloba stare Evrope. Samo majhnega sunka je bilo treba in takoj ee jo pocedil gnoj iz turov, ki so posledica strupa versmllesko pogodbe in drugih sorodnih pogodb.
Na Balkanu, na raavalinob nekdanje Avstro-Ogrske, na Poljskem — povsod lomijo krči nacioralistične spake, ikd se ime-nujojo nove države.
II.
D L L C
Domače" vesti
asi aretiranclj
Uredniki našega lista »Delo« in lista | »Lavomtore« kakor tudi učitelji sodruga Hreščak in Pahor so še vedno v zaporu. In to kij uh dejstvu da ni dobila »od tujska oblast nobenega materiala na podlagi katerega naj bi se jiih sodilo. In ker jih ni mogoče soditi v imenu nobenega zakona, ker niso zagrešili ničesar, jih drže v preventivnem zaporu zato, da j'ih politična oblast kaznuje protizakonito za njihovo mišljenje im za njihovo d-eflo v korist pro-3 e tari atu. Mi nimamo moiben-ih sredstev na razpolago, da bi pomagali sodrugom iz zapora. Edino kar za moremo storiti je, da nadaljujemo njihovo delo povsod kakor in kjer go ga vršili oni. Lista »Delo« in »La-
i	voratdrc« izhajata rodno kakor prej. Zato gre čast in hvala delavcem, ki so se kar čez noč lotiti uredniškega deda. Tudi naše organizacije niso trpele ničesar in poslujejo kateoa* da se ni zgodilo ničesar. Politična oblast jo dobila odgovor kakršnega ni pričakovala. Mislila je, da se ji bo po-' arečilo zatbeti delavsko časopisje. Spoznala je, da je Komunistična stranka organizirana na, način po katerem ni mogočo ustaviti njenega delovanja. Komunistična ideja lina vso polno tajnih junakov, ki so pripravljeni zavzeti mesta slučajno »rotiranih sodrugov. To je naš ponos. V tem je živi jenska, sila naše stranke, v tem je naša bodočnost.
Zaprtim sodrugom naš pozdrav. Protestirati proti vladi in njenemu nezakonitemu postopanju bi bilo odveč. Zato raje molčimo in delamo naprej.
GttjaM ni iiia isiasi
Z zmago fašizma se (je pričela ‘tudi reak cij-a delodajailcefv proti bolniškim blagajnam. Natjprej so fašisti zasedli bolniške blagajne in zahtevali od -vlada naj napravi preiskave ker da iso delavski upravni odbori v bolniških blagajnah zapravljali in slabo upravljali. Vlada je zadovoljila fašiste in razpustila sktoao vse upravne odbore bolniških blagajn in imenovala na njihovo mesto kraljevo komisarje. Kra Ijevi komisarji so pa pričeli svoje dol o.
V	Gorici so odpovedali službo tajniku bolniške blagajne sod-rugu -De Carli. V Trstu je komisar zaprl zdravilišče v Ankaranu in odpovedal službo ravnatelju dr. Puecheruj. Jasno je, da -vrši vlada potom svojih komlsarjiev nalogo delodajalcev, ki bi bolniške blagajne radi odpravili ali se pa iznebili plačevanja one tretjine bolniških zavarovalnih prispevkov, ki jih morajo po zakonu plačevati za svoje delavce. Jasno je radi tega- ker nastopajo komisarji tudi proti nekomunistom ako so uradniki skrbeli za proovit blagajn in do brobit delavstva. Bolniške blagajne so samo v Julijski Benečiji. V Italiji ni bolniškega zavarovanja, keor ni v Italiji takega zakona. Spočetka, drikiler je bilo delavstvo močno, se je govorilo, dla se bo naš zakon razširil na vso Italijo. Sedaj se pa dela obratno na to, da bi odpravili ‘bolniške blagajne tudi tukaj. Kaiko bi zamegli potem delavci plačevati drage zdrav nike in kupovati draga zdravila za se in za člane svojih družin, si ni tnogoče predstavljati. Hoče se torej uničiti vse kar si je pridobilo delavstvo v hudih bojih na polju socialnega zavarovanja. Upamo, da se gospodi tega ne bo posrečilo. Ako ima danes delavstvo -za vezane roke in se ne more gibata, ‘še ne pomeni, da je u-mdo. Prišel bo dan vstajenja in bo tedaj tudi dan splošnega obračuna. Mi verjamemo v to, zato delamo, vstajamo in priporočamo de lavcem naj vstajaj-o še oni. Tudi to pot bo po nevihti zasijalo solnce.
Kakoje močan fašizem...
Oh priliki zadnjega reakcionarnega nar vala na proletarsko fronto, so je izjavil glavtni vodja italijanskega fašizma, »da bo že on zdrobil komunistom hrbtenico.« Lotil se je dela in dal poloviti precejšnjo število voditeljev in pristašev. Mislil si je, da je s tem že zlomil hrbtenico tej zveri, ki mu povzroča tolik-o preglavic: komunizmu. Mislil je samo. In -mislili so žnjim vml vsi njegovi pomagači. Seveda je goto vo pri svojem počenjanju primerjal Kom. stranko drugim meščanskim strankam, proletarske mase z imržoazijo ,in njenimi podkupljenitm branitelji, skratka: mislil je, da je hrbtenica, proletariata tako krhka in gnjila kakor je ona meščanske družbe.
Kapitalistična družba hira tako na o-bolelosti -hrbtnega mozga-, da ni zanjo nobenega leka.
Da pa bo postalo čitatfiljem jasno, da »e ne more nikakor priti do živega hrbtenici proletariata, ne som©-, temveč da se mm čimbolj učvršftujo in jiostaja prožnejša, naj navedemo tflučaj, ‘ki se je dogodil v Trstu v eni kategoriji delavcev, ks* t c ra je hUa Že mnogokrat napadena s strani fašistov, kateri so hoteli na vse mogoče načine spraviti te delavce pod rvad-vladj-e faAtetcivsk.ili sindikatov, to je kategorija Lurmvajskih uslužbencev.
Minuli podBRljek so so viši le vdlitve v disciplinarno icomi si jo pri podjetju Komunalne cestne električno železnice. Bili slo postavljeni dve li-sti kandidatov in sicer komunistična in fašistovska. Ker proletariat predobro ive, da so fašistoraki sindikati in toši-stovska pdlitlka sploh v startu le poslabšati njih položaj, kakor kažejo razni vzgledi po vsej Italiji, 'jo večina tramvajskih nameščencev glasovala za koniiinist-teno listo. Kor so fašisti videti, da -sc nagiba zmaga na stran razredno-zavednih delavcev, ho udrti v prostor kjer so se v-r.-ile »volštve in s salo odnesli žaro z glasovnicami vml.
Tudi to nasilje jim ne bo nič pomagata. Proletariat ve s kom ima opravka. Uro iete-riat ne more ‘imeti nobene simpatijo do današnjega režima. In ‘kako n-aij bi jo temi ko vidi, da zasleduje ta čisto dru-•gavnft cilje, da hrani čisto drugačne interese- k »kur bo njegovi’?
K:) ko tono jo razpoldženje med delavci gori navedene kategorijo ravno -takšno je med drugimi, ker ni mogoče, ker ni v ’#iyl&4u h či-avctako zdravo pajneTjo. da bi človek^ !ki 'je prikrajšan na vse mogoče načine, .človek, ki jo gladen trdil, kljub temu da mu govori njegov želodec, — da je sit.
Nasitite, nasitita gospodje, milijonske trumi- oropanih in morebiti boste kaj do-Rcgli k pomirjenju godrnjajoče mase. ta Niste v stanu tega zvršiti? I seveda niste kar ak-a .služite tistim, ki tržejo delavcu poslednji -košček kruha izpred ust ni mo-g©<:8 misliti, da bi tega delavca nasitili!
In tedaj kaj hočete? Ali hočete, da bi gladim masa tis godrnjala? Da hoče to to doseči s (tun, d« - po vaših zatrdilih
—	»lomite hrbtenico komunistom?« Le po-
skusite zlomiti hrbtenice milijonov in milijonov nezadovoljnih proletarcev! Poskusite, ampak čisto gotovo je, da se boste naveličalii j-n da bo vaša hrbtenica segnila ppolnoma predno vam se posreči ukloniti poslednjega proletarca.
lvdor bo živel bo videl!
sk
Tu-di v Pulju so delavci pokazali svoje duševno razpoloženje. Vršile so se v ta-mošnjem arzenalu -volitve -v obratni odbor. Pri prvih volitvah so zmagali komunistični -in -socialistični delavci, ki so nastopili skupno v imenu svoje strokovne organizacije. In to kljub temu, da so na-šteipali fašisti z grožnjami. -Vodstvo arzenal«, je volitve razveljavilo -in razpisa-
lo	nove volitve. V drugič se zavedno delavstvo volitev ni udeležilo. Glasovalo je drugič le ofoolu 50 od sto delavcev in od teh 50 od sto volilcev so dobili fašisti komaj četrtino glasov. Drugi so napisali na glasovnice ali »živel komunizem«, »živela revolucija«, »živela enotna fronta proletariata,« ali -so pa 'oddali prazne glasovnice. Zaradi tega drugega poraza je vodstvo arzenala odpustilo iz službe več delavcev, ki so bili -na glasu kot puntarji.
Vsi na delo!
To mora biti geslo vseh tistih, ki želijo prosneha delavskemu tisku.
V sedanjem trenutku ko se stava ljajo s strani nasprotnikov vse moa goče ovire delavskemu tisku, mora biti vsak zavedni proletarec na svoa jem mestu. Pomagati nam mora tudi s tem, da sodeluje z gradivom.
Oglasijo naj se torej naši somi* šljeniki od vsepovsod, kjer čutijo na svojem vratu težo kapitalistične* ga jarma.
Pri tem naj ne bo nobenih izgo* vorov!
Naj se nikdo ne sklicuje n. pr. na to, da se ne zna v dopisovanju pri* merno izražati! To je prazen izgo* vor! Vsak naj se izraža tako kakor mere, tako kakor mu govori srce.
Lice proletarskega lista mora biti tako, da se v njem zrcali duša pro* letarca, duša vseh tistih ki trpijo in pričakujejo odrešenja. Ti morajo torej stalno sodelovati.
Na delo torej!
Glasovi z dežele Miren
Z ozirom na razne članke v lokalnih Mstih obojega -jezika, ki so -javnost razburili s i roji m -političnim bobnanjem pro ti obč. upravi v Mirnu ob priliki nadgle-dovanja obč. poslovanja s Stranii izrednega komisarja g. Silvija Go-letlt-i, ki se je izvršila dne 14. in 1'5. februaira v obč. uradu v Mirnu s sledečim v sporedom:
M. febr: Pregled obč. blagajne, pregledovanje poslovnih denarnih dnevnikov, obč, računov za leto 1922., ki so natabene že gotovi, razghr-šeni in pregledani, političnih in administrativnih volilnih imeni-'ketv, državljanskega imenika, o-perait ljudskega štetja itd. bi. febr.: pregledovanje nabornega imenika letnika 1905, pregled inventarja občin, ana/grafičniih knjig (po pristojnosti) sejnih zapisnikov starešinstva i-td.
Podpisani dajana na znanj c, da je gori-
li	avedeni našel poslovanje popolnoma v' redu, kakor je bilo z županskim razglasom z dne 24. februarja t. 1. objavljeno. Koncem urnega pregledovanja ‘je go spod C k... ...	' r reritd c solo una,
mu qui non travo mu m«. Pač pa je ugotovil, da uprava ima sedaj v delu 2 nova •vodnjaka in dve cesti in se čudil da se z malimi stroški toliko naredi in vzdržuje.
V	tem- smislu tse je ‘tudi glasilo poročilo predloženo politični oblasti.
Vsaka drugačna pisava listov ni nič drugega kakor politično todbnanje.
Prosim, da se to objavi v listih, da hade 'javnost obveščena, da čeravno se starešinstvo no spušča v politiko tin molči, da ni radi tega tudi krivo. Ni pričakovati razpusta starešinstva v Mirnu, -kakor bi to razni z vose! j cm pozdravljali.
Miren, dna 2. marca 1923.
Tajnik: Mozetič
Dve sii največe vrline, koje mora da razvije svaki radnik, ako hoče da njegova klasa izadje jednog dana iz ovog položaja sužanjstva, a to su: klasna svest i solidarnost. Klasna svest znalči ukratlco —■ spoznaja svojih vlastitih probitaka, spoznaja, da su interesi radnika jednakl
i	da je oslobodjenje radne klase kao celine njeno vlastito delo. Iz ove vrline se razvija 'čisto naravno ona druga: solidarnost. Klasnom sveš&i radnici dolaze do solidarnosti u mislima, osečajima i borbi.
*
Radnička šfampa je skoro jedna od najpotrebnijih stvari za radnu klasu.
Pisma rdečih rekrutov Tolminsko
Fantom vojalcom-nov inccm.
Fantje novinci! Prišel je čas odhoda. Buržoazija mas kliče. Potrebuje naših mladih moči v -to, da sestavi nove armade, M naj bi branile njene interese pred tujimi kapitalisti.
Vsak novinec se bo gotovo odzval pozivu buržoasdje ter bo imiriio odšel v dd-kazana mu vojaška taborišča. Zapustil bo svoj rojstni kraj, zapustil bo statriše, sestre in brate, znance in prijatelje. Zapustil bo tudi s vbij a taka mu priljubljena društva, ter bo odšel daleč, med njemu nepoznane ljudi.
Ali ne obupajte radi tega. Vse -to moramo mi prestati, v sivesti si, da bo tudi to prišlo v korist proletariatu, kakor -pride marsikaj v korist njemu, njegovi izku šenosti, kar izvrši burižoaizija misleč, da je to napravila v njegovo 'škodo. Vojaška izkušenost mm im enkrat -zelo koristna v boju z buržoazij-o.
Fantje vojaki! Ko pridemo v vojašnice, dobim.) tam čaše sotrpine, ki so že dobro izučeni. Oni nas bodo poučili, kako se i-m-amo ravnati, oni nas bodo utrdili v našem prepričanju, d!a mora biti enkrat zmaga naša.
Fantje vojaki, mladi proletarci! Buržoa zija nas kliče, da bi nas uporabila v svoj •prid, v korist 'kapitalistične družbe, ki nas zatira in usužnjuje vsak dan bolj in bolj.	*
Zato vam kličem fantje vojaki: mi moramo ostati trezni, moramo opazovati vsako kr.si.jo buržoazije in ne smerno verjeti praznim, bedastim frazam, -:i jih govorijo in pišejo razni meščanski a-gertfje. Ker tisti čas je zelo blizu, ko nas bo hotela buržoazija porabiti, da bi nas še bolj ustifžnjila, da bi nas -potonila iv- klavnico, k jer naj bi sc proletariat klal v imenu vore in domovine, kakor se je klal v prejšnjih vojnah. Ali mi tega ne smemo storiti kakor so storili naši izdajalci leta 1914., ki so pognali nevedni proletariat v boj m kapitalistične interese. Mi moramo nasprotno porabiti ta krenotek v svojo korist, v korist vsega proletariata. Kadar se pokaže ugodni 'trenotek, ga je treba izrabiti!
Kličem vaim torej še enkrat, mladi proletarci, 'ki bodete odeli vojaško suknjo: ostanimo vsi razredno-zavedni, kakor je ostali proletariat ki se zbira pod okriljem Komunistične stranke, katera edina nas povede v končni boj. Naše geslo ‘bodi: nZa osvoboditev proletariata« in naj se sliši bojni klic:»Le vkup, le vkup, ti uboga gmajna/«
Ivo odidemo z doma, bomo marali zapustiti naša tako priljubljena društva ali ostati nam morajo vedno v spominu kadar bomo v 'vojašnici.
Ko bomo v vojašnicah se ne smemo sira Siti. PodUčevaiti moramo nevedne, vzpodbujati -omahljivce, ako hočemo prhi do cilja, M nam ga stari noša voditeljica Komunistična internacionala. Ostati moramo vedno zvesti stranki, tudi in 'še posebno sedaj, 'ko «e bomo nahajali v vojaški suknji. Nase delovanje v tem novam Stanj u zna biti zelo koristno. Samo po sebi se 'razume, da moramo biti pri tem tudi jako oprezni, ker sicer so lahko marsikdo v lovi v zanjikc. Zvesti komunist pa m ne sme strašiti ničesar. .Vršiti mora svojo dolžnost.
Dolžnost pa je tudi starih »odru go v in -somišljenikov, da proučujejo nezavedne .na tudi zavedne vojake. Pošiljajo naj vojakom časopis »Delo«, ki bo sprejet z veseljem. Izročamo pa tudi vam društva •in organizacije, ker ožlimo jih dobiti, ne savno, ampak jih hočemo videti tudi bolj razvite, kadar se bomo vrnili v rojstni kraj.
Pri odhodu kličemo ostalim sodrugom: a.Med mase!«
Fantom pa: naprej za staro pravdo, naprej za svete ideje. Na našt strani ie ci-lu. rdeča armada.
Pogum torej! Živela rdeča vojska!
ltdeii rekrut F. S.
Mladini I
S plamenečega vzhoda se vali revolucionarni tek proti zapadu. Razredna zavest, realna želja po osvoboditvi, vse to sili huržc-azi-jo k oborožitvi. Obubožanje prebivalstva pospešuje revolucionarne e-nergije. In tako se predvideva, da izbruhne v bližnji bodočnosti vihar.
Na v shodu se revolucionarne energije vedno boljj utrjujejo, na -zapadu se porajajta nove.
Tebe mladima-, predsfraža revolucionarnih energij, kliče trobenta v (kasatrne, da te izuči v orožju, da te zastrupi v imenu domovine.
Mladima, pozor! Glej koliko razočaranj je imel proletariat v zgodovini. Glej nacio balistične, reformistične Ideje, kol-iko gorja so pirizadijale iisraredn ozaivednem 11 proletariatu. Sedanj i teror nad proletariatom ti je logični dokaz. Glej kmeitsko-delavske mase, kak© se poslabša njih položaj, a se vendar krepi razredna zavest
Vso to naj ti ostane v spominu.
Mladina! Ko -odhajaš glej, da ne postaneš zločinec nad tistim razredom, kateremu pripadaš. Daj premagati tožne misli, grenko občutke z zavestjo, s trdnim sklepom, da se boš vadila v orožju, kar ti bo koristilo za dan, -ko boš započela boj za končno osvoboditev ort kapitalističnega tiranstvo. Imeli smo razočaranja v zgodovini, imamo pa v današnji dtobi neizpodbitna dejstva ki nam kažejo, da se bliža katastrofa za meščansko družbo.
In to naj nam utrjuje vedno bolj- zavest, upanje, da -bomta zmagal i, da hočemo zmagati!
Živeli razredno zavedni proletarski rekruti!
Rekrut A. S.
Generalni štab
proletarske revolucije
(Poročilo sodr. Zinovjeva na III. svetovnem kongresa Komunistične mladinske Internacionale)
(Nadaljevanje).
Amsterdamski junaki so se poskušali z vprašanjem vojne nevarnosti. Tam kjer amsterdamci prenehajo z bojem, tam mi šele pričnemo. Amsterdamci se porivajo za proteste. Za našo organizacijo, za Komunistično mladino -je to žgoče živ-tjensko vprašanje. Kadar se vrnete morate -pričeti s kampanjo. Povejte mladini, da je početek nove -vojni; čisto logičen in mogoč, ako ne nastopi revolucija. In padali bodo spet milijoni delavcev. Amsterdamci so u porabili to priliko in »špiljajo« protimilitariste. Na komunistično mladino, na splošen delavski razred navaljujejo trpki časi. Vojna grozi. To se mlade plasti še ne zavedajo. Mi jim jo moramo predočiti.
•	Ilaašk-a komedija naj, služi za korenito agitacijo med komunisti, soc. dem okra-, cijo in brezposelno mladino proti militarizmu, proti Amstcrdamcem.
Enotna fronta
IV. kongres jo preizkušal taktiko Komunistične internacionale. Kot prvo vpra Sanje, jo bilo vprašanje enotne fronte.
Z vsakim dnem postaja jasnejše kako prav je imela Komunistična internacionala, ko je izdala parolo o taktiki enotne fronte. Vzemite si za vzgled zaimje poljske dogodke. Poljska delegacija je prisostvovala IV. kongresu. Culi ste, kako se je ta delegacija uprla taktiki (.motne fron to. Rekla je: Mi smo na Poljskem nezakonita stranka Socialni derdQltratje so vladajoča stranka; kako se nuj strnemo z njimi v enotno fronto?
Pogoji pri nas so taki, da m govora
o	enotni fronti. Tnrrj vidite, snmo j,ar tednov jo od takrat. (Padel jNarutovie, se je ponesrečila splošna stavki,, jn i-eak-, cija pričenja s svojim pohodom. Op. prev.). Danes se je pokazalo, < |n so tudi na Poljskem pogoji za enotne, fronto.) ka jo dunos onemogla. Njeni pristaši so danes že pozorni paroli o takti) <i m enotno fronto. Danes jim je jasno da pobija reakcija no le komunizem, atu pak splošen delavski razred. Glično se, ponavlja tudi v drugih deželah.	i
Mimogrede
V	pretečenem tednu je mnogo evropejskih velikih listov in revij objavilo sliko ne več mlade in ne še stare ženske z met
lo	v roki. Pod sliko pa je bilo povedano sledeče: Princez.inja Mina Petrolova^ bivša dama na canskem dvoru, ki je morala bežati pred boljševiško (revolucijo in je sedaj prisiljena, da si zasluži vsakdanji kruh, pometati hodnike v neki New-Jonški bolnišnici.
Ne vem kakšen vspeh je hotelo 'doseči časopisje, ki jc to sliko objavilo. Zdi se mi le, da je imelo vzbuditi pri občinstvu usmiljenje nad strašno usodo blogarod-ne dame in sovraštvo do prokletih boljše-vikov, ki so povzročili s svojo revolucijo tako obupno zlo. Pa so gospodje časnikarji osmešili sebe in ponižali vso ono rusko plemenitaško gardo, ki je na ruskem dvoru zapravljala bogastvo ruskega kmeta in delavca.
Ta plcmenitašlca garda sestavljena iz carjev, princov, grofov, baronov in dvorjanov, se je pred revolucijo prisvajala pravico vladanja. To pravico si je prisvajala v imenu svojega »bžjega poslanstva« in v imenu svoje visoke kulture in inteligence. Ti ljudje so vedno trdili, 'da je delavstvo neizobraženo in trde še danes po svojih trobilih, ki jih imajo v vsakem narodu več nego zadosti, da proletariat ni še sposoben voditi samega sebe. Ljudstvo je to viSokorodno gospodo poslušalo, sc ji klanjalo, jo ubogalo in jo redilo. Pa jc prišla revolucija ki jc te blagorodne voditelje narodov razpršila po svetu in so sedaj ti ljudje prisiljeni, ‘da se prežive, vršiti službe, ki so jih vršili prej in ki jih vrše še vedno najmanj izobraženi sloji delavstva. Visoka dvorna dama princezinja Mina Petrolova je sprejela posel bolniškega pometača bržkone zato, ker ni bila in ni sposobna za nobeno drugo boljše delo.
Ali ona ni sama in ni edina, ki jo je doletela taka usoda. Nam se gospa princezinja smili. Smili se nam ona in njena metla. Toda kdo je kriv ako jc padla tako nizko? Saj ni pravzaprav niti padla. Usoda jo je le postavila tja kamor spada. Ako bi bila sposobna za kaj drugega, smo prepričani, da bi se bila lotila drugega dela z večjim veseljem. Ker pa ne zna drugega nego pometati se je morala zadovoljiti z metlo.
Pri tem si pa mislimo: Če so zamogli vladati na ruskem ljudje, ki so bili komaj sposobni za pometače, zakaj nebi zamogli stari pometači postati vladarji, princi, gro fi in enake reči? Ako so zamogli vladati ljudje, ki so komaj sposobni za pometače, tedaj bi dejali da je vladanje reč, ki ne zahteva od človeka niti ne velike inteligence niti ne velike kulture ali nao-brazbe. S tem, da Objavljajo meščanski lis ti civilizirane Evrope talce in enake slike, smešijo le rusko aristokracijo in dokazujejo vsem kar nas jc na svetu pametnih, da je imel ruski narod popolnoma prav, ako ni hotel imeti.več pometačev za svoje vladarje. Tudi so bili predragi kot vladarji in kot pometači.
Evropsko časopisje bi moralo pravzaprav čestitati ruskim boljševikom, da so odpravili take neumnosti in da so naredili iz brezpotrebnih in zapravljivih dvorjanov vsaj malce koristne člane človeške družbe. Snaga je namreč bolj potrebna od vseli dvorov in pometači so torej tudi potrebni ljudje. Meščansko časopisje pa ni tako pametno. Ako bi bilo pametno, ne bi bilo več meščansko. To meščansko časopisje nadaljuje svojo staro pesem, da je delavstvo zelo neizobraženo in, da se ne sme zgodili, da bi neizobraženi vladali nad izobraženimi.
Ruski aristokratični begunci so namreč živa priča visoke izobrazbe in inteligence bivših ruskih vladnih krogov. Brez le visoke inteligence ne bi imeli niti pometačev ...
•	i.zna
Četrtek, 8. marca 1923.
Cim 1 jutejši postaja fašizem, čim liujš« je kapitalistična ofenziva, tem nujnejša jc potreba po taktiki enotne fronte.
Delavska vlada
Sem prepričan, da marsikateri izmed nas dvomi o koristnosti enotne fronte. Bodite overjeni, da je kongres ubral pravo pot. V tem momentu je enotna fronta taktika proletariata. Ni to strategija., ne epizoda, niti iz možgan izeejena modrost, ampak resultanta našega dela. Taktični ključ je v enotni fronti. Vprašanje o delavski vladi je bilo vprvift na dnevnem redu. Morda, sodrugi, si nismo še na jasnem iv tem pojmu, to priznam še dianes, kakor prej na četrtem kongresu. Bomo si o tem ha jasnem, ko poskusimo o tem v drugih deželah.
Delavska vlada v Saksoniji
Kalj razlaga to vprašanje? Razložil bom najprej to, česair mi -pod to taktiko ne razumemo.
1	‘PoMdarjali smo 'že na kongresu, ko smo vrgli to parolo, da ni to navadna parlamentarna 'kombinacija. Razpravlja-
li	smo o delavski -vladi v 'Baktaonlji. Naša bratska stranka v Nemčiji se jo morala odločiti, kako stališče naj zavzame v tem vprašanju. Znan vam 'je, sodnigi, izid volitev na Saškem. Z malo večinta so uspeli socialisti skupno -s komunisti. Ko jo nemška, stranka vprašala esekutivo zn mnenje, smo bili v tem slučaju proti vstopu v talko -vlado. Utemeljujemo: Večina jo le rezultat navadnih voli tek, ni 'pa stopnjevanje razrednega boja.
Saška vlada v tem momentu no predstavlja reivolucionornoga mišljenja ne 'revolucionarnih sik Provincialna vlada je, brezpomembna '\ državnem merilu. Ni rečeno, da bi se mi odpovedni i sodelovanju s socialnimi demokrati: v -vaški, ali p rov incialini komuni. Fe je dana možnost večine s social demokrati, smo vedno z ato. Ne bi trobili fanfar, no hi držali -govorov, marveč bi iskali priliko, kjer hi se na.ši ljudje učili gospodarstva, st; urili, utrdili svoije^ organizacije in j-n 'izkoristili z« ilegalno delo. Vse jo koristno, ka” je proti buržoaziji- Toda vstop v tako -vlad©, 'ki jo visokega političnega pomena je treba preudariti. Dan morebiti predvsem revolucionaren moment, nadalje prehovi za večje boje, in zavest, da nismo ujetniki v taki vladi, ki jo odvisna .-c od nove vdihne borbo. V takih slučajih smo proti Socialni ‘domtakratje so nam na vse mogoče načine olajšali
to nalogo. Zvezali so se z vsemi dragimi strankami, samo ne s komunist. Odklonili so najenostavnejše pogoje, ki jih je 'predlagala naša stranka, ter stvorih meščansko-soc. demokratsko koalicijo. Imejmo to vedlno pred seboj, kljub temu, da smo dali pa. rol o © delavski vladi. Nismo za vtstop v njo če rti ugodnih prilik. Tako vlado Spremljajo samo nesreče. Samo pod gotovimi pogoji lahko sodelujemo npr. da gibanje -zavzame večji -obseg, da vpliva na vlado, išče nove organizacije in da širi revolucionaren duh.
Delavska vlada ali Sovjetska vlada?
Na n el: cm ruškem zborovatnju so me vprašali: Čemu stavijo Nemoi parolo — delavska vlada, in ne Sovjetska vlada? Mislim, da je to zelo važno politično vpra šalrtje. Nemški soc. demokra/tje si tolmačijo ta pojav s tolažbo, da je sovjetska vlada doživela bankrot. ‘Sodrugi! Sovjetska vlada je nepremagljiva, je dovršen čin. Prestala je 'krizo in sovjetska demokracija, resnična delavska demokracija, je v najlepšem cvetju. V teh štirih -letih, KO je bilo vse na fronti smo morali izvesti zelo strogo centralizacijo in delavska demokracija je pri tem trpela. Položaj je bil tak, da ni bilo govora o sovjetih. Toda sedaj, ko je -sovjetska vlada spett joživela je dellakiska demokracija popolna. Jo naravnost smešno govoriti o nazadovanju, po dogodkih, ko so padali ducati 'meščanskih vlad in 'je sovjetska vlada trša bolj kot kedaj poprej.
Nemška »Sovjetska vlada«
Čemu torej, ne slta-vij-o naši nemški prijatelji -pa-roile »sovjetska vlada?« Predvsem zato, ker palrola »sovjetska -vlada« ni uspela ne v Rusiji — marveč v Nemčiji! Z-akaj ne postavljaj o nemški komunisti -te parole, je vzrok v prvi periodi nemške revolucije. Spominjate se še, sodrugi, kako se je razvijala. V začetku nemške -revolucije so rastli -delavski in vojaški sovjeti, kakor gobo po cležju. Meščanska literatura in spomin -generala Ludendorfa pričajo -o dokumentarič-nih dokazih, kako sta nemški generali razumeli položaj, ter izdali proglas na svoje častnike, v k-aiterem jih pozivajo za vstop v vojaške sovjete. Ti gospodje so se pokazali zelo prožne. Soc. demokrat-je so storili isto.
Socialdemokratski oficirji, Scheideman in druga banda, so izdali parolo: Vstopiti v sovjete, ter jih zavojevati. In to parolo so tudi dosledno izvedli. Delavska imafea je bila politično neizkušena in zelo naivna. V naj-c-dločilnejših trenotkih smo jo videli onemoglo, kakor otroka. IzrabIj-ati se 'je dala na vse mogoče načine. Taki časi so bili tudi prvi časi v komunistični revoluciji na Ruskem, čitaj-te Noskejeve spominne, pa boste našli, kako je 10.000 revolucionarnih malorusov nosilo in polzubovalo No-skeja. Neizkušene mase so videle v njem svojega najboljšega -predstavnika. Dogodek v nemški revoluciji. -Neizkušena ma-sa z otroško dušo je sprejela Noskeja z odprtimi rokami. Videla je v njem voditelja -revolucionarnega gibanja in predstavite! j a delavstva. Taka je bila ta masa, ki (je tvorila sovjete. Oficirji, komandirani od Ludendorfa, Naskeja in Sc-heidemana so se, -ob kontrarevolucionarni akciji fcalj lahko polastili Sovjetov. In kmalu nato je nemška T-c. demokrata-ija sklicala kongres delavskih in vojaških sovjetov vse države, kjer je sklenila, dla se mora-jo vsi ti sovjeti razpustiti! MS prehitro pozabimo dogodke v našem lastnem gibanju, v naši lastni revoluciji. To, kar je sedaj zakrivila soc. demokracija presega njeno izdajstvo, ki ga je izvršila julija 1914. 1.
Predstavljate si: Dolga desetletja izkoriščani delavski razred, se je uprl, je izpregleda-1; uničil je svoje cesarstvo in ustvaril sovjete. Zdelo se je, kakor da je odbila ura osvobodilnega boja. V tem momentu se je urinila soc. demokracija v revolucionarne organizacije, jih de moralizirala, sklicala kongres vseh sovjetov, jih razpustila, ter prodala vso oblast 'konstituanti v Weitaarju.
To, sodrugi, je brezprimeren moraličen udarec po glavi delavskega razreda. Mo railičen udarec ki bo še desetletja odme-va-1 v delavskih vrstah.
S tem je zadala soc. demokracija sovjetski vladi V Nemčiji resničen udarec in masa je nad sovjetskim sistemom takorekoč obupala. Imela je >v rokah o--rožje, ki Hi ji je zdelo zlomljivo, ter za čela kompromitirati parolo »sovjetska vlada.« Buržoazija je slavila najsijajnejšo moralno zmago nad delavskim razredom. Pri nas v začetku revolucije je izrekla boljšeuiška stranka: -vso oblast -sovjetom, vso moč so-vjetom, sovjeti morajo postati vlada in ne hranjenja. ;V Nemčiji smo -videli isto alternativo.
Sovjeti so bili prešibki, da. bi bili zavzeli vlado, prešibki za diktaturo proletariata. 'Soc. dem. so jih izpremcnili v branjarijo. To je bil smrtni udarec v načelo Sovjetske vlade v Nemčiji, če naj pojmimo psihologijo v nižinah delavski ti mas, lahko ugoto-vimo, da je ta do-godek v -prvi dobi nemške -revolucije odločilen Kljub temu sovjetska vlada v Nemčiji ni izključena. Prišla bo gotovo. Privlačna sila sovjetov deluje vedno -po razmerah -in času v prehodni dobi, ko se masa zbuja, zbira, organizira. Za sedaj se je parola »sovjetska vlada« ponehala.
To bi bil eden izmed -razlogov, ne osamljen pač pa eden izmed najvažnejših, zakaj agitira nemška komunistična stranka za delavsko vlado in ne za sovjetsko vlado.
(Sc nadaljuje).
Iz Sovjetske Rusije
Pojačavanje ervene flote
šest sto mladih komunista, .mil-itornih godina, je pošlo na bal tičku floiu, kao do-brovoljci, da osnalže ©duševljen-je te organizacije’.
Rusija fiastoji, da brani svoje Ju-ke i svoj teritorij c-rvenom flotom, radi toga ona je več došla u nesuglasice sa- Velik©10 Britain-ijom. 1920. Rusija -je proglasila te-ritorijaln-i zon od 12 milja, za obranu sje-vei nog riba-renja-i petrogradsku luku. Velika Britanija ni je hteJa priznati pravo Rusije više ort 3 milje od njenog kopna, po stalim običa-ji;rm medjmiarodno-g zakona.
Kao rezultat togo, Rusija jc zaiplijonila fibarske Indije Velike Britanije kod Murmanska, ko-je su bite u uutrini dvainaesto-miljno zone. Velika Britanija «je na to od-mah poslala ratne brodove, da brani ove ladje, koje sada nastavljaj u svoje riba-renjo pod obra-nom britanske ratne mornarice u ruskim vodama, RlliSk-i ©djol za 'litijske 'postove jo neprestano šifja-o note Volikoj Britaniji, da povlači -svoje brodo-ve, ali bez uspeha. Rusi se osječaju dosta snažni, i vele, da prisotnost- samo jedno ruske podmornice bi istjeralo s tirane bro-dovcTiz ruskih .voda,
••
Tekma sa razorožitev.
„ w as h -i n g t o n. — Senat jc -potrdli-l načrt,-ki je bil že sprejet v zbornici, na pod-lagi katerega j-e dovoljen kredit y znesku
20.950.000	dolarjev, ki je potreben, za mo, dernazir-anje okl-opnjač.	^
Proti imperializmu in fašizmu
Berlin. — -Po vesta priobčeni v, glasi-lu komunistov »Rothe Fa-hne«, je akcij, ski odbor Ivomumst-ičrtih strank Nemčije in Francije pozval vse proletarske stran' ke, sindikate, tovarniške -sve-te in Internacionale, da se udeležijo 'konference, ki n-aj bi se vršila 17. -t. m. v Rodnu. Provizorični dnevni red te konference 'je sledeči:
1. akcija proletariata, -prletarekih strank in sindikatov proti za-sedtai Ruhrske-
2. Naloge v boju proti fašizmu. ad Delavsko sotrudništvu
Zdravniški nasveti
Davica
Davica (difterija) je k-ajta-rična bolezen. Ivakar osepnice In Iegair tak-o tudi davica -izvira iz zunanje in notranje umazanosti. S tem mislim predvsem notranjo telesno, umazanost.
Zunanja snaga na pomaga n-ič, ako rje notranjost telesa zanemarjena-. Videl sem slučaj v Chicagu, ko je otrok bogatih sta-ri-šerv, ki ima pestunj kolikor 'jih hoče in katere ga vedno umivajo, kopajo in čistijo, da je bel ko sneg, bil vedno bolan v grlu. Njegov natumi odpor proti bolezni je bil talko -slab, da je otrok stalno imel bacile da,vice v -grlu.
Mnogo jo ljudi — mogoče dva odstotka
—	ki so popolnof-a zdravi in opna vij a jo svoja dela, ki pa zminom nosijo davične bacile v grlu. V Chicagu tje teh ljudi
30.000	do 60.000, -ki redno bedijo po ulicah. Sami pa niso bolmi. Ti sc-če (je* ljudi, ki imajo davične toaic-ile v g-rlu, toda davice nimajo nikoli, in sicer radi tega, ker je njih telesni odpor tako močan, da jim bacili ne morejo Škoditi. Enako je -s tuberkuloznimi bacili, ki zaidejo -v pljuča slehernega čllovek-a, atopak usled tega še nima vsakdo jetike.
Drugače je z -otroci, zlasti s tistimi otroci, ki so telesno omehkuženi -ali »scarklja-ni.« Radar mi prineso otroka bledega o-braza, rumene ikcfže, kašljajočega, z zamašenim nosom in otečenimi bezgavk a-mi v g-rlu — ne pomišljam o njegovi bolezni niti -toliko kot -o prebivalstvu na ©etelgu-osi.
Navadno vprašam mater: »S čim hranite otroka?« in kadar mi odgovori: »Z mlekom in -smetano, sladkorjem, prepečenim kruhom, jajca -in sadjem za zaju-trk« — tedaj vem -vzroke kateri onega, položaja-, v katerem se nahaja otrok.
Mešanica smetane in sladkorja -je slaba treč za človeški želodov. In če so temu primešane še devitalizirane in demine-ralizi-rane (oroipialne vseh najboljših redilnih snovi) močn-ate jedi, teko da niso -drugo kakor čisti škrob (štirim), tedaj no dobi otrokov telesni sistem ničesar ©krepilnega, kar mu bi dalo naturni odpor proti bacilom. Mleko in sladkor se nikoli dobro ne pomešata s slitno v ustih in visled tega nista prebavljena v želodcu, pač pa kipita. Sladkor povzroča kisline in podžiga kipenje. Okipele kisline, pomešane z gnilim -proteinom, zastrupljajio kri- ki so absorbirane (vsrkane v sistem) med odhajanjem -skozi d-reb. Telo se po tem posku-
). iznebiti teli »trupov ter jih meče iz sebe -skozi sluznate mrene d-ri posledica je katarični položaj.
Kaltarični -tok -je sprva redek in bel. Ko pa ima telo vedno -več in več strupov, izvirajočih iz kislin, poklane tok gostejši, grd 'in rumen. Prihaja iz grla 'in nosa. Vse sluznate mrene v telesu so prizadete, posebno v grlu, n-a bezgaivhah in -v nosu. Vnete mrene -so potem gorko in dobrodošlo gnezdo za bacile, ki povzročaj o davico, pljučnico itd.
Ak-o je telo čisto in prosto kislin, se ni treba bati -davičnih bacilov. Ndtuirma o-b-ra-mba -skrbi, da ne škodijo -otrhku.
Davica se m-c-ra zdraviti najpirej s — čiščenjem -glavnega kanala.: drobovja-. O-trdk m-ora dobiti dobro dozo -kastarj evega olja in primerno dozo poidofilina, da se mu oživo 'jetra in izločajo dovolj ižolftnice, k-a-tera. -o-dvatjia nečištoto -in čisti čreva. 0-tro-k ne sme dobiti ničesar jesti, dajte pa mu dosti vc.de. Na ta -način sc bo tori hitro izčistila In čista kri -napade vnete ddle v grlu in ustavi gnoj, v katerem se rede bacili.
Izčiščena- kri poživi živčni sistem, ki pojači -vse -organe -in to bo veliko pomagalo pognati 'bolezen iz telesa.
Bonik m-ora. dobiti klistir (v zbrizgano dristilo) dvakrat ali trikrat, na dan- kakor hitro se pojavijo bolečine in vnetje v grlu. Naito naj sledi d-oza k-astorjevega olja, velika doza. Potem deni otroka- v banjo vroče vode, tako vroče feolitoar more prenesli, in ga držati toliko časa v ■vodi, da se -debro spoti; potiti so mora najmanj pol ure ali eno uro. Nato zavij otroka v toplo odejo in ga položi v posteljo ter dobro -pdkrij. Ko se preneha zn-ojdti, deni ga zopet v ‘banjo. To mu potegne kri v kožo. Kadar se sedem ali osem milijonov kožnih znojnie napolni s krvjo, potegne koža kri od vseh notratajih -organov z bezgavkami v grlu vred in -vnetiie v grlu mora prenehati, kajti kri, -ki povzroča vre čin©, je s potenjem odstranjena. Oifterič-na mrena -se ne bo več -razširila -in otrok ozdravi v kratkem času.
Ako nimaš banjo v hiši, namoči dve ali tri rjuhe v vroči vodi, ožemi jih in zavij vanje otro-toa v postelji ter ga p-okrij s koci, da se bo -d-obro (potil. Glavno je, da so bolnik -dobro spoti in skuha.
Če na ta način -p-omaigaš dt-ro-ku- dobi normalno tomiporaiura četrti dan, čeprav bo difterična mrena še vedno v prtu; mrena, ne bo več -rastla in se -bo hitro lupila. Ot-rok ne sme jesti osem djo deset -dni, oziroma ‘toliko časa, da ima čisto grio in normalno temperaturo, piti pa mora vsak dan dosti vode. Ko je čas za jed, da-j mu najprej malo pomarančnega -soka in juho iz zelenjave. Ako začne -vročina zopet rasti, prenehaj z jedjo in dajaj mu samo vodo.
Davica pride naglo, zato je treba hitro pomagati in delati one-rgično kot je gori povedano. To »i dobro zaipomni, ker lahko si resda otroka smrti, predno pride zdravnik.	**
še enkrat: ne dajajte otroku jedi, dokler ima vročico. Jed, -recimo mleko,, pometo s setoofl davične bacile, jih zanese v želodec, kjer najdejo ugodno mesto za množenje, kajti želodec no more prebavljati ničesar v vročičnem stanju človeka. Jed ni prebavljena, temveč kipi in gnije v želodcu in drobu ter do naša sistemu šo več strupa, kar postavi bolnika v večjo nevarnost.
 Dr. P. L. Clark (po »Prosveti«)
Izdajatelj: !. O. Komunistične stranke llnlije Odgovorni urednik: Posl. Ansclmo Marabini. Tiskarna:-„11 Lavorntore".