DOLENJSKE NOVIC
E
Izhajajo 1. in 15. vsacega mesi^CH. Oena jim je s poštniuo vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znala 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec naal, v Novem mestu.
Gospodarske stvari.
Nekoliko o obiranji, spravljanji in hranitvi sadja.
Pri obiranji in. spravljanji sadja pri naa, žal, postopamo s premalo skrbnostjo. Pri tem ne pazimo ue le premalo na to, tla bi varovali sadno drevje preti poškodbami, ampak zrelo sadje samo premalo skrbno obiramo in spravljamo. Temu smo tako navajeni, da se ne Čudimo, ako najdemo mnogo pokvarjenega in na-gnilcga satlja, kadar odpiramo zaboje, v katerih smo odposlano sadje prejeli, ali kadar pregledujemo spravljeno sadje. Vsak otis na sadu nam tedaj pove, da je sta-niťje mesnatega plodja iimorjeno in zato gnilobi podvrženo. Otřeseno in tako sadje, ki se v velikih jerbasih in vozovih brez mehkiii uložkov razpoišilja v oddaljene kraje, nima dolge trpežnosti. Isto velja nadalje o prerano, kakor tudi o prepozno obranem sadju. V prvem slnriaju se sadovi zgrbaničijo in imajo le na pol razvit okus, v drugem slučaji pa postanejo mokasti. Iz tega Bledi, da je veliko na tem ležeče, če satlje oberemo o pravem času. V tem oziru razločujemo dvojno zrelost : drevesno ali trgovno zrelost in skladovno ali použitno zrelost. Drevesna zrelost se spozna na tem, tla sadje začne odpadati brez zunanjega upliva, samo od sebe, da se mu koža barva in da peske pri jabolkah porjavé in pri Iiniškah poërné, ter da se sadovi, če jili primemo in dvignemo, pri tem pa na polovico zasučemo, sami odkrhnejo od lesa. V tem stanu se mora sadje potrgati, kajti ee bi ga se dalje časa pustili na drevesu, bilo bi mu na ekodo. Skladovno ali použitno zrelo sadje pa je takrat, če je dobro, da se uživa sveže in da je doseglo najvišjo stopinjo okusnosti.
Pri obiranji in spravljanji satlja ločimo n a m i z n o yd gospodarskega sadja,
Vse namizno sadje se mora potrgati z roko. Sad Vzamemo med prste, ga malo zasučemo, ter pri tem nekoliko kvišku dvignemo in potegnemo. Sadove, katerih ne moremo doseči z roko, potrgamo s sadnim obira(';em. Sadje se obira v kolikor mogoče suhem vremenu; po-Ititno in jesensko sadje bolj v ranih, jutranjih urah, ko je rosa zginila, da je bolj okusno.
Pri spravljanji namiznega sadja, da zboljšamo faduo kupčijo, ptjatopamo tako: Ne le razne vrste jabolk liriisk moramo strogo ločiti, ampak tudi posamezne vrste našega boljšega kupČijskega sadja odberemo naj-v tri kakovosti. Prvo kakovost tvtjrijo najpopolnisi, Ijrezmadežni sadovi, t. j. namizno sadje ; druga kakovost (>b8t<iji iz nadalje najlepšega sadja, to sadje je trŽno
blago; tretja kakovost je zbirek, obstoječ iz drobnega, fipačcnega in poškodovanega blaga. Prvo in drugo kakovost prodamo potem po višji ceni, dočim tretjo kakovost porabimo za domačo potrebo, za moSt, krhlje, i. t. d.
Gospodarsko sadje, ee ga odločimo za prodajo, pa odberemo na dva kupa in prodamo vedno le boljšo, za trgovino sposobnejšo kakovost. Pri spravljanju tega satlja ne smemo vse skupaj otresti; z dobrim sadjent ne smemo tako slabo ravnati kakor s slabšim ; za tako blago se dobe potem le nejevoljni in slabo plačujoči kupei. Kakor pri vsakem drugem opravilu, je tudi tukaj rednost in vestnost poglavitna reč. Kupee, ki smo nui slabo postregli, ne pride več. Tudi pri sadni kupčiji se vzdrži samo tisti, ki pošteno posluje. Ako se med dobrim sadjem pusté vmes drobni, manj vredni sadovi, izgubi vsled tega vse blago nerazmerno veliko na svoji vrednosti, kar si kupčevalei pri določevanju cen obračajo v svojo korist. Skrbno in natant'.no obiranje in spravljanje nas obvaruje te škode. Tako sadno blago je enakomernejše, vabljivejše in zato več vredno. S tem dosežemo ne le višje eene in povzdignemo veljavo našega sadja, ampak si zagotovimo tudi zaupanje kup-čevaleev in dobro ime za priliodnjo sadno letino.
Redkokedaj se vendar vse sadje jeseni proda, zato je treba večkrat večje množine hraniti čez zimo dotlej, da nastane boljša kupčija ali pa da se porabi polagoma doma. V to odločeno sadje je treba tako hraniti, da kolikor mogoče malo škode trpi na svoji prodajni vrednosti in dobroti.
Da to sadje prav hranimo, pazimo na to-Ie:
1.)	Sadje bodi toliko časa na drevju, dokler popolnoma dozori, potem je se le skrbno potrgamo.
Vsak črviv sadež ločimo od popolnoma zdravega.
2.)	Pazimo, da se ne rani ali pritisne, kajti kjer je otis, je kmalu tudi gniloba, posebno če je sadje tanke, gladke kože in rahlega mesa.
3.)	Predno je spravimo v zimske shrambe, moramo je dobro obrisati in poškodovano odstraniti,
4.)	Jesensko sadje bodi dva tedna v hladni sobi, zimsko pa precej čez 2—3 dni spravimo v zimske shrambe.
f).) Spravljamo je v zimske shrambe ob suhem vremenu ; mokrega sadja ne smemo spravljati, ker taiio rado gnije.
6.)	Zimske shrambe morajo biti vedno enakomerno tople, nikdar manj nego in nikdar več nego 10" R tople, vrli tega naj bodo suhe in zračne.
7.)	Vse ntočno dišeče stvari, ii. pr. kislo zelje, sir. Čebula, itd., ali tvarine, ki diae po gnilobi ali trohnobi, n. pr. stare deske, nečista slama itd., naj se odpravijo.
8. Sadje ne smemo nikdar višje nalagati, nego v 2 ali 3 plasti iti vedno tako, da pride muha navzdol, peiielj pa navzgor. Le sadje trdega in goetega mesa lahko iialožiraij v več plasti.
H.) Varujmo sadja misij in podgan. Spravljamo je toraj na police, kamor misi ne morejo. Ako je spravljamo na tniiie, ovijemo mizam noge z gladkim, oljnatim papirjem (ňO—GO cm visoko), ali pa jili obljiuo s 10 —15 cm širokim kositarjem okoli in okoli.
10.) \^30 zalogo večkrat pregledujemo in iiagnito sadje sproti odstranjujemo od zdravega,
Letošnjo dobro sadno letino izkoriačajmo na ta način kolikor mogoče gospodarsko, da si pridobimo iz sadja obilen denaren doliodek in si poleg tega ohranimo oziroma pripravimo za zimo veliko zdravega in okusnega sadja.
Politični pregled.
Rojstni dan presvetlega cesarja obhajal se je povsoil z običajnimi slovesnostmi. 75. leto življenja, vedno polnega nadlog in bridkosti), nastopa vladar širne Avstrije, kateri je znal vedno ohraniti nje uglod in veljavo brez krvi in solza, kolikor se je le dalo. Bog ga ohrani se mnoga leta v prid nase slrje domovine, in mu daj moČ, ukrotiti tudi vse njene notranje sovražnike ! — Jaaen dokaz njegove zares očetovske skrbi za narode nam podaja njegovo pismo, s katerim odpoveduje velike vojaške vaje na Českem. Slaba letina in susa je prav občutno zadela tamošnje ljudstvo. In vladar, dasi ga je vedno silna akrb iz-vežbanja armade, ni liotel, da bi vojaki trpeli žejo, itak revno ljudstvo pa še občutilo nadležnost vojaških vaj. Tako je vladarju velelo plemenito srce njegovo ! ~ V Marijinih varili biva angleški kralj Eduard, Nas cesar mu ni mogel vrniti obiska v njega angleški prestolici, pa ga je tu obiskal. Hil je povsod sprejet navdušeno.
Kranjski deželni zbor se baje zopet snide. Liberale! 80 doslej vedno ljudstvo slepili: „Glejte, koliko vam požre obatrukcija", ko deželni odbor ni hotel deliti podpor raznim ponesrečencem in poškodovanim. Ravno letos pa je bilo zares grozno leto: na vseh krajili požar, toča, silna suša in beda gleda z velikimi očmi v deželo. Tu hoče deželni zbor pomagati, in tudi mora! A zaslug pri tem liberalci nimajo prav nobenih, Čujte, prav nobeniii ! Da se deželni zbor ni sešel prej in delil podpor, so krivi samo le oni. Vodstvo katol, narodne stranke je namreč že pri prvih nastopih obstrukcije izja\'ilo, da se nje poslanci rade volje spuščajo v razgovor vseh za ljudstvo k o ris t n i h predlogov, v dntgc razgovore pač ne. In sedaj so liberalci zavijali in naso stranko dolžili čes, da ona ne pripnsč'a podpor, a deželnega zbora niso pustili sklicati! To pač ni pošteno tako slepariti ljudstvo!
V Reznu na Nemškem so imeli .">1. katoliški sliod. To so bili dnevi sijaja, veselja in navdušenja za nemške katoličane, ki so si s svojim možatim in odlučnim nastopom [)rib{)rili prvo mesto v državnem zboru, sicer protťstanskega cesaratva. Prvič letos je nemški eesar sam in prijazno odgovoril na telegratično poslani izraz
udanosti nemškili katoličanov. Pač upošteva moč katoličanov. Tudi protestanti in liberalci so se dostojno vedli nasproti ndeležnikom, katere je prišel na aliod pozdravit tudi župan, dasi je protestant. Pa poglejmo pri nas; kako sovražijo in sramote vse, kar je katoliško.
V Rusiji je bil 12. dan avgusta dan veselja, rodil se je namreč dolgo zaželjeni prestolonaslednik, ki je bil krščen na ime Aieksij. Car je bil silno vesel iu Je pri tej priliki pomiloatil mnogo kaznjencev, odpustil zaostale davke, odpravil pri vojakih telesno kazen in še več drugih takih polajsav je odredil. Po celem širnem cesarstvu je vladalo zares odkritosrčno veselje. Za nekaj časa 80 tudi pozabili svojo vojsko z .Japonci. Od L5. avgn^ta naprej so Japonci štiri ali pst dnij nepre-nelioma naskakovali trdnjavo Port Artur, pa so imeli ogromnih izgub, koliko je padlo vojakov, se ne da natanko povedati, samo to se ve, da so I i usi pred trdnjavo pobrali 20.000 pušk od padlih Japoncev. Japonci 90 pozvali Huse, naj se ndajo, a hrabri Sfceselj je odgovoril, da bo branil trdnjavo do zadnjega diha. Sedaj Japonci Port Artur neprestano obstreljavajo ter ga liočejo izstradati, Rusi pa upajo, da se bo trdnjava držala vsaj Še dva meicca. — Velika bitka se bije pri mestu Liaojanu, .laponci pod Kurokijem imajo 200.000 mož, Rusi pod Ivuropatkinom tudi nekako toliko. Začela se je bitka 23. m. m, in še ni odločena. Vojaške čete so razpostavljene 20 km na dolgost, približno tako daleč kakor od Novega mesta do Kostanjevice. To bo pač ena največjili bitk novejšega časa, Sicer pa je težko izvedeti natančnejo resnico iz te vojske. Nemci in Angleži v svoji zavisti vsak uspeh Rusov zmanjšujejo, vsako izgubo povečajo, a Japoncem na tihem pomagajo, zlasti Angleži.
V RIM!
Cerkve jezuitskega reda. Pa še kaj druzega.
(Dalje.)
Par ulic od te cerkve je cerkev sv. l^nucna, duzidini 1, 167Ô Sij 80 vse rimske caikve čudo/ito leiie in polne dragocenih umetnin, z it ) tegA ne pon ivljam o vsiki posebej, U fie je kaj izvanredneja, omenim. Sszidul je t » cerkev jezmt p. Grassi, slikal pa, jo je na stropu p. Puzzi, tadi jezuit,' N:ij-ZHiimenitejše v tej cerkvi pa sta grobova dveh juzuitoř svetnikov: Sv. Alojzija, aiigtíljskega mladeiiiéa in sv. Ivana Berh-mma. AUar sv. Alojzija stoji nx listni strani, njem« nispruti pa oni druzega svetnika, tudi mladeniča angelske ćigtitati in ćudovite svetosti. Pod altarjein počivata uju trupli v prekrasnih, bronastih in pozlačenih rakvah. — V samostanu poleg, k:imi»r smo ali po muogih stopnicah lu liidiikili, ša kažejo sobo, koder je bival in umrl sv. Alojzij. Spremenjena jo v kapelica. Zunaj na hodniku pa je vse p^ltio spinniukov na sv. Alojzija in reňij. ki jili je on rabil. — Slaboverni katoličani iu brezverci se Često iz nas norčujejo, ker častimo svetnike in njih svetinj«. Kakor hI bilo to kaj nespametnega, protinaravn^ga in smešnega. Glejte le, kako svdt časti ljudi, v njegovih očeh vťlike! Dragoceni spominki ia brona in kamna se jim stavijo, ulici in trgi in društva dobivajo njih ime, s slovesnimi obhûdi ni shoii se slavi njih spomin. In kaj so ti koristili človeštvu? Lepe 80 razne umetnosti, občudovanja vredne razne vede, a umetnikom in učenjakom samo zato staviti spominke, ktr si imeli od Boga izvanredne đirove, ki jih niso ravno vselej prav in pimetno rabili, to vendar ni kdo ve kako duhovito : spnč i naj se, kaj so koristili Človeštvu, kako so blažilno iu zboljše-
valno vplivali na avoje sovrstnike in sodobnike in rojake, to nuj 8(1 presodi in po tem razmerju imj se deli lavor in slava. Vidimo pa, da Bogn in Kristusu odtujeni svet, povzdiguje in hvali najbolj strupi no pero, najdrznejšo roko, najbolj lař.njív jfZik. To odvaga pri s\etu. Mi katoličani pa imamo gledé tega druga, bolj zdrava in pametna načela. Kdor pomenljivega mo'>.a ne zna ceniti, nič Ěasti ne vzame njemu, pač pa sebi. Kako visoko potem se le moramo ceniti svetnike! Kot cel in popolen človek — in to je vsakdo onih, ki jih cerkev časti — je vreden celega aveta. Kot cel kristjan, kot dopolnjena podoba Božja, pa je vreden celilj nebe.s. Zato ne moremo svetnikov že samih na sebi nikdar dovolj častiti. Svetniki so nam pogumni voditelji v boju življenja; s kakšnim navdušenjem pozdravljajo vojaki svojega hralárega poveljnika, ki stoji vedno v prvi vrati, ne meneč se za strele in smrt, s kolikim ognjem gredo tudi sami v boj vspričo tolike hrabrosti. In svetniki so tisti, ki so v boju med dobrim in hudim največ trpeli, žrtvoj vali, se največ izpostavili, po katerih ao nasprotniki najbol-bili. Pa bi ue krasili njih grobov, pa bi ne peavli tem junakom v řast pesmij'? Sram bi nas moralo biti i
Se eno bi rad zinil pri tej piijiki. Oponašajo nam éeš-čeiije svetinj. Precej povem nekaj. Po B'smarkovi smrti začq je njegov biivec prodajati lase njegove. Ljudje so se kar tepli zanje in jih kupovali za nezaslišano ceno kot „dragoceno svetinjo velikega Nemca." Nekomu se je pa ta stvar vendar malo čudna zdela in izračnnii je, da Bismark — jako plešaste Rlhve mi.iž — v celem življenju toliko las niti imel ni, kolikor jih je oni brivec prodal. Mislil si je: „Svet hoče biti goljnfan, fa ga dajmo." In jih je nabrisal. No, tolike lahkovernosti pri našem česčenju svetinj ni najti, Ěe se pa kje »ajde, je ka-toliáka cerkev tista, ki najatrožje postopa g tako lalikovernostjo, V cerkvi sv. Andreja poleg Kvirinaîa (Kvirinal je papeževa palača, v kateri pa so se samolastno vgnjezdili 1. 1870 laški kralji — po domače hi se to rekio drugače) je Se enega mladeniškega svetnika grob; sv. Stanislava Kostka namreč. A Uidi kaj lep spominek ima v .sobi — sedaj kapelici — koder je bival v novicijatu jezuitov: Izklesana je iz marmorja podoba umirajočega svetnika, obleka je iz črnega, glava in roki pa iz belega marmorja.
To so glavne cerkve jezuitov v Rimu, mogoče da imajo še katero, a vem ne. Tu torej je središče onega strašnega jezuitskega reda; nekatere ljudi kar strah spreletava, če slišijo ime „jťzuit." Kakšni ljudje so vendar to?	(Konec.)
Piše se nam:
Iz Št-Jerneja. Dne 26. avgusta t. ). je obhajal svojo „se-demdeselletnico" in ob enem godova] goapod Janez Saje, nad-wčitelj v pokoju in posestnik v yr,-Jerneju, v krogu avojili sorodnikov, vnukov, prijateljev in znancev. — Ogromna množica njegovih učencev, ki jih je v 48 letih izučil, so mu mnogi čestitali, neki tako le izmed njegovih sorodnikov: Ljubi Bug Te uaj ohrani v zadovoljnem in najboljšem zdravju do naj-skiajiieje meje človeškega življenja! Daiuje naj Ti za preobilni trud in trplenje dolgotrajnega službovanja miren, sladek večtr! Nam Tvojim otrokom pa daj milost, da Ti tudi v najmanjem ne grenimo zasluženega pokoja, ter Ti v vsakem oziru delamo veselje! i^e drugi iz mnogih; „Ko bode poln deseti
Še le pojdite v paradiž " — Ko ga je neki njegov učenec iî! let 1854/55 itd, na nekem kolodvoiu dobil, se je od veselja ''azjoka!, da ga se živega vidi. Bog ga se ohrani !
Iz Sv. Križa pri Kostanjevici, Zapustili so nas č. g. kaplan, t'i'ančisek Erzar, kateri S(t prav pridno pri nas delovali «tiri leta in dva mesca. Ustonovili so Marijino diužbo, vpeljali češč^nje sv. Rešnjega Telesa in prav lepo vzgojevali šolsko "iladiiio. Bodi jim prisrčna zahvala, kar so nam dobrega ato-' ili in iiaj jim ostanejo v spominu njih ovčice sv. Kriške fare, Starija naj jih povsod podpira in jim povrne ves njihov tnul, l^cg naj jim blagoslovi trud v Hrenovicah!
...-esfttsi—■
Domilče vesti.
(Osebna vest.) Grosp. Leo Grasselli, c. kr. deželno-vladni koncipiat je premeščen iz Novega mesta v Postojno, na njegovo mesto pa pride g, dr. Leopold Žužek, dosedaj kcn-ceptui praktikant v Postojni.
v
(V Smarjeto) je prišel za kaplana g. Ivan Perko,
(EvharistiČni sestanek) v Ljubljani v dneh 23. in 24, avgusta se je izvršil prav sijajno. Hrvaških duhovnikov je prišlo nad 70. V procesiji, katero je vodil prezv. nadškof goriški, bilo je 292 duhovnikov ter obilo vernega ljudstva,
(Shod na Trški gori.) V petek dne 9, sept., dan po malem Šmarnu, bo ob priliki vsakoletne zaohljubljene no vomeške procesije na Trski gori velik shod vseh Mari -jinih družb navomeske dekanije v proslavo 50-letnice razglaSenja brezmadežnega spočetja Marijnega, Za Novomesčane odhod ob 5. uri zjutraj, druge družbe gredo ob njim primernem časn iz doma. Na gori sv. maše: ob polu 7. uri, ob 7, uri na namen zaobJjubljene novomeške procesije peta av, masa, litanije in darovanje, potem še ena tiha av. maša. Ob polu 9, nri pridiga, ob 9. uri pa slovesna peta sv. maša za Marijine družbe in pete litanije Matere Božje. Ce bo mogoče, potem áe ena sv. maša. Odhod po lastni previdnosti vsacega posameznega, Novomeška Marijanska kongregacija vabi k temu shodu vljudno vse Marijine družbe novomeške dekanije. Ko bi dne 9, t, m. ob 5, zjutraj deževalo, vrsi se shod 10. t. m.
(Prememba posesti.) Tukajšni trgovec gospod Anton Ogrin je kupil na Glavnem trgu Ferdinand To -mažičevo (prej Wepustekovo) hišo, katero bode adaptiral za avojo prodajalno. V Kandiji pa je kupil g. Strajnar Kopačevo hišo.
(Uniformirana meščanaka garda) je na svojem občnem zboiu dne 14. t. m, izvolila iz svoje srede nadporoč-nikom, na mesto odstopivšega g. L Kopaču, dosedanjega gardnega poročnika L. Ropas-a, kateri ae je za gaido in tukajSiio godbo pridobil veliko zaslug.
(Izlet uniformirane meščanske garde v No-vemmestu.) Meščanska garda priredi dne 4. septembra t, ), popoludue ob dveh izlet k Mrvarju na Hrib, kojega se bode udeležilo tudi Dol. pevski) društvo. Ta izlet nam obeta hiti prav zanimiv in radi tega je želeti, da ae ga slavno občinstvo prav mnogobrojno «deleži. — Za slučaj nenpodnega vrem^tia preloži se izlet na prihodnjo nedeljo, t. j. na 11, septembia 1.1.
(Oaem raz redna samostanska dekliška šola v Š m i h e I u.) Tukajšna šola za gluhoneme deklice je z letošnjim letom prenehala, ker je ves poduk gluhonemih otrok prevzela ljubljanska glahonemnica. Ostane pa še ose m razredni ca z vzgo-jevalno šolo. Zato se ob tej priliki p. n. občinstvu naznanja, da bodo za naprej šolske sestre d. N. D, zamogle vsprejemati večje število gojen k, ker imajo sedaj več prostora' Lani se je nekaterim kasnim prosivcem odrekel vsprejem radi pomankanja prostora, letos in naprej jim lahko ustrežemo. -- Tudi so piiSle v zavod nove učne moči, za poduk francoščine io italijanščine, Gojenke se poleg navadnih šolskih predmetov učijo tudi umetnega risanja, rezanja, godbe in druge za hiso potrebnih reči, ter se usposobijo za vsprejem v trgovske in obrtne šola in učiteljišča,
(iîenska bolnišnica v Novem mestu.) Za zgradbo iale je Njegovo Veličanstvo določilo znesek 10,000 K iz v teku tega leta dovoljene c. kr. državne dobrodelne loterije. Kupujte torej srečke te dobrodelne loterije, ker s tem posredno podpirate zgradbo tako potrebne ženske bolnišnice. — Naj bi zadevni faktoi;ji pospešili zidanje tako potrebne bolnice, ki bo v največjo korist ne samo Novemu mest« in okolici, ampak celej Dolenjski.
(Potovanje ki'anjakih kmetovalcev v Švico) se je obneslo v vsestransko zsdovoljnost. Udeležencev je bilo 39, Obljubljeno nam te obširno poročilo. Voditelj tega pod-učnega potovanja g, V. Eoli r m a nn namerja v nedeljo 18. t. m. sklicati v Novem mest« shod kmetovalcev, na katerem hode poročal o tem potovanju.
(V glasbeno šolo v Novem mestu) se prićne vpisovanje dne 14. in 15. sept, v šolski sobi h. Bt> 149 ob 11. uri rtopoludne. Poučevalo se bode: glasovir, violina^in vsi drugi instrumenti, dalje glasbena teorija in harmonija. Šolnina za pouk na inštrumentiii He plačuje po urah ter znaša za euo uro 1 K 20 b. Pouk v glasbeni teoriji je za vse učence brezplačen, ;)ouk o harmoniji se plačuje po dogovoru. Učenci lahko dohajajo po dvakrat na teden ali po en četrt ali pol ali celo uro. Koncem šolskega leta se pa vrši javna preskusnja.
Igu. Hladnik, vodja glasbene šole.
(Novo poslopje) C. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu Je dne 18. avgusta slovesno blagoslovil mil. g, prost tir. K1 b e r t. Prej ta večer je bilo poslopje povodom cesarjevega rojstnega dneva kaj lepo razsvetljeno.
(Pričetek Šolskega leta.) Na c, kr. gimnaziji dne 17, septembra; na deski ljudski šoli dne 16. septembra s slovesno slniSbo božjo ob 8. uri; na dekliški ljudski šoli dne 16. septembra s slovesno sluibo božjo ob 10, uri v kapiteljski cerkvi.
(Porotne o b ra vn a ve v N o vem m e a tu. Pred novomeškim p-irotnit» sjidiščem stojijo sledeči : 29. avgusta: Anton Zavodnik, Anton 8kufca, Anton Muru, Anton Zelnikar, I/an MarkoviC, vsi zaradi hudodelstva nboja. — 30. avg.; Jožef Htittei', Marija Heidnitzer radi ponarejanja denarja, — 31. avg. : Jožef Hočevar, Mihael Panîin zaradi hudodelstva proti nravnosti. — l.sept. ; Janez Putre zaradi hudodelstva proti nravnosti, J;inez Žugelj zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. 2. Sept.: Fi'anc Moranc zaradi tmdjdelitva goljufije. — 3. sept. : Franc Erman zaradi hudodelstva zavi'atnega timora.
(Razglas) o sprejemu gojenk v gospodinjsko sulo C. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori sedmi tečaj gospodinjske sola, ki bo trajal 12 mesecev. Grojetike morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg, SPSter iz reda sv, Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijaniš<';ft na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. — Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti ee pa poučuje teoretično in piaktično o Itn-hanju, šivanju (ročuem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino, Gojenke, ki se želé učiti nemškega jezika, dobé v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku, Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za lirano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t, j. sploh za vse, 30 K, ali za ves teČaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj : Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za po noči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji kiili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih pred-[»atinikiiv in tii navadne predpasnike, (Predpasniki za delo se ludi preskrbtí v zavodu proti plačilu. Ce ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šoloj morajo: 1. dovišiti ie 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spiičevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali vaiuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrsevale vsa dela, ki se jim naložé, ter da se bodo striigo ravnale po hišnem redu. — Prošnje za sprejem, ki jim je pril(»žiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c, kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem ; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c, kr, kmetijske druř>be kranjske.
V Ljubljani, dne 15. julija 1904.
(Lep uspeh napredka.) V kmetijski šoli na Grmu prodali ao lansko (1903) vino, napravljeno iz belega bur-gundca, pridelanega v Cerovcih pri Smolenji vasi po 28 kiaj-
carjev ali 66 hI liter, in vino, napravljeno iz veltlinca, pridelanega na Tiški gori, po 38 kr, ali 76 hel, liter. Po taki ceni prodalo se je to vino, med tam ko se je navadno rudeče vino čvičkaste narave komaj po 18 in 20 kr. liter prodalo. Iz tega se pač razvidi, kak razloček je v dobroti in ceni vina, pridelanega iz ordinar ali pa finih vrst grozdja.
(Prepovedan izvoz krme.) Državni zakonik je priobčil ministrski odlok, s katerim je prepovedan izvoz ki me in sicer: turšica, ovsa, konjske bodovine, krompirja, detelje, sena itd, Vlada utemeljuje ta korak s tem, da je letes malo krme in nevarnost, da ne bode mogoče prekrmiti poljedelcu iu armadi živine. Prepoved je izdana sporazumno z ogrsko vlado, izjeme ta odlok ne dopušča. Zaradi suše je železniško ministrstvo podaljšalo veljavo znižanega vožnega taj'ifa za krmo do 31, decembra t, 1,
(„Narodni kolek,") Slavno občinstvo opozarjamo, da je družba sv Cirila in Metoda prevzela v svojo oskrb narodni kolek, katerega je v njeno korist zasnovalo slovensko dijaštvo. Prepričani smo, da bo narodni kolek družbi izdaten vii' dohodkov, ako ho občinstvo pridno segalo po njem. Prípi roČamo ga posebno slovenskim trgovcem in obrtnikom, kateri naj ne bi izdali nobenega račuoa brez narodnega kolka ; 9 vinarja bo menda vendar-le lahko vsak utrpel, ki plača račnn. Havno tako naj bi narodna društva kolekovala vstopnice k veselicam itd. Prepričani smo, da se ne bo nihče pritožil, ako plača vstopnico 2 vinarja dražje. Gotovo pa naj tudi zasebniki ko-lekujejo svoja pisma z narodnim kolekom, posebno razglednice, katere se ob priliki raznih prireditev razpošiljajo. Prodajalci razglednic naj bi že prodajali razglednice k<dekovane, seveda zato tndi 2 vinarja dražje, Sploii bi ne smelo biti slovenskega pisma, na katerem bi ne bilo narodnega koleka. Segajte torej pridno po njem, da bo imela naša přepotřebná družW čim več dohodkov. V Novem meslu dobiva se narodni kolek v prodajalni J. Krajec nasi. Večje množine pa se naročajo pri vodstvu družbe sv. Cirila ia Metoda v Ljubljani,
(Otroški vrtec) družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je sklenila v odboroví seji due 10. avgusta t, 1„ da še letoí prične graditi svoj lastui šolski dom za otroški vi tec na Savi pri Jesenicah, Skrb za izvršitev tega sklepa je diužbeni odbor poveril odborniku prof. dr. Ivanu Svetini, bivajočemu sedaj na počitnicah v Žirovnici na Gorenjskem. — Važnost Jesenic v narodnem oziru je znana. Poleg tega pa bo otroški vrtec na Savi pri Jesenicah, ki bo imel dva oddelka, jako dobrodelna naprava za nuiogoštevilne stroke tamošnjih večinoma revnih tovarniških delavcev. Že je prejela družba sv. Cirila in Metoda lepih darov posebe za Jeseniški vrtec, za kar se blagim darovateljem iskreno zahvaljuje. — A ker bo nova zgradba zahtevala precejšnjo svoto, kakršne bi družba s svojimi rednimi dohodki ne zamogla in za katero dosedanji darovi še nikakor ne zadostujejo, obrača se družbeni odbor ob tem svojem za ves slovenski narod velevažnem podjetju — brez sile sicer, vendar pa z zaupno prošnjo do vseh zavednih Slovencev, naj pomagajo družbi izvršiti to podjetje tako, da ji ne bo treba v to svrho delati dolgov, ki bi jo ovirali v njenem rednem delovanju. Darovi, namenjeni posebe za Je.seniški vrtec naj se pošiljajo v počitniški dobi (po poštnih nakazn'c:ih na naslov : Profesor dr. Ivan Svetina v Žirovnici na Gorenjskem. Ako pregledujem» imenik pokroviteljev družbe sv. Cinla in Metoda v družbenem koledarju, čitamo tu mnogo imen ,slovenskÍ]i rodoljubov, ki nikakor niso bolj imoviti nego mnogi drugi, ki se doslej še ne nahajajo v tem imeniku. Naj bi poslednji porabili to priliko, da z veledušnim darom ( 200 K ) za Jeseniški vrtec, katera svota se lahko plačuje tudi polagoma — v več obrokih; — postanejo pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda, Kdor^ pošlje 20 K, postane ustanovnik. Oboji naj se h krati izrazijo, h kateri podružnici naj jih prištejemo kot pokrovitelje ali ustanovnike. Dobrodošli pa so tudi manjši darov), ker „zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača", ali — če ne palača, pa vsaj lično in primerno zavetišče za našo slovensko deco, — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 18. avgusta 1904.
(Opozarjamo) na današnjo naznanilo mej inserati tvrdke bratov Ivan in Florian Vonmetz v Waidbrucku na južnem (nemškem) Tirolskem, ki priporočujejo svojo vtliko zalogo vsa-
kovi-stnega pristnega vina po nizki ceni. — Tirolska natiirna vitia se sploh odlikujejo po svoji đobrodejni lastnosti in primerni sladkosti od vseh drugih vin, ter so povsod jako priljubljena, posebno pa od te jako solidne tyrdke. Ker so cene zares nizke in tudi vožnina na hektoliter znaša le malo svotico okolu 2 gld. 60 kr. na kolodvor Novo mesto, lahko se priporočuje ta tvrdka posebno gostilnićajem, ki želijo svoje odjemalce postre6i z dobro-okusnim, ne dragim, á prod vsem zdiavim vinom.
(Velik poštenjak) je Miha Fabijan iz Hinj, kateri je na sejmu v Trebnjem izplačal za vole pomotoma 100 gld. premalo, a je potem to svoto takoj od doma poslal Jožefu Bi salu, posestniku iz Boršta pri Preéini.
(Splošna načela za narejanje sadnega mošta ali sadjevca.) 1.) Kolikor bolj dozcn'i plod na drevesu, toliko več ima sladkorja, toliko več nastane pri vrenju alkohola in toliko boljši in stanovitnejši bo sadni mošt. Toda prezrelo sadje se naj ne jemlje za napravo moííta, ker ima isto pri jabolkah premalo soka^ pri hruškah pa je sok pretežek in slezast, vsled česar se pijača ne more prav očistiti. 2.) Trde hruške, močno kisla jabolka in sploh zimsko sadje je pustiti ležati nfkoliko tednov, predno ge. zmečkamo. 3.) Gnilo in nagnilo sadje da moštu slab okus; pijača, ki je napravljena iz takšnega sadja, se težje učisti, ter se rada pokvari. 4.) Kakor iz jabolk samih ali pa iz hrušek, tako je tudi iz posameznli sadnih vrst mogoče napraviti prav doler sadni mošt. Sploli I>a bo isti boliši, ako zmešamo več vrst sadja skupaj ; sladka jabolka je mešati s kislimi jabolki in s tepkami, hiuškami, kisla jabolka s sladkimi hruškami itd. 5.) Nekatere hiuške in vsa sladka jabolka imajo premalo kisline, zato je dobro,
ako iz navedenega sadja iztisn
enemu soku dodenemo na vsak
liektoliter 100—160 g vinskega kamena. 6.) Ako zmečkanega sndja ne stisnemo takoj, marveč ga pustimo kakih 12—24 ur v 1 osebnih posodah tako, da so tropine vedno potopljene v moštu, teda je lažje drozgalico stisniti, mošt gotoveje vre, pijflča je bo jša in stanovitnejša, ter se rajši čisti. Ta način pripravljan a — takozvano narasčenje ali predvrenje — se Uporablja praviloma le pri poznem, nikoli ne pri ranem, poletnem sadju. 7.) Most nalijemo v skrbno očiščen in ne na novo zažvepjan sod. Pri soku, ki je bil iztisnjen iz zdravega sadja, nikakor ui pravilno, napolniti vrelne posode do vrha, ker izmeče mošt na tak način pri vehi drože in druge trdne dele, ki pospešujejo vrenje in čiščenje sadjevca. V nepopoluoma poln sod se naj vtakne, kakor pri vinskem moštu, vrelua pilika. 8. Dolivanje vode je le tedaj na mestu, ako stiskamo sadie, ki daje bolj gost sok; le pri narejanju sadjevca iz prhkega in mauj sočnega sadja je dodatek vode priporočila vreden. Pri sadju z redkim sokom, zlasti pri hruškah, se praviloma drozgalici ne dodeva voda. Najprimernejši čas za dolivanje vode je pred drugim stiskanjem. Tropine se v posebni posodi (kadi) ali tudi na konici sami z vodo pomešajo, 12—24 ur namakajo in potem stisnejo. Na 100 kg sadja vzamemo k večjemu 20 1 vode. 9.) Iztisniti je mošt hitro, ako ostanejo tiopine predolgo v stiskalnici, se ugrejejo in ciknejo, v mošt pride oeetna kislina, katera pijačo prej ali slej pokvari. IP ) Prostor, v katerem naj sadjevec yre, bodi kakor pii vinskem nioatu, primerno topel. 11) Velikega pomena je pravočasno pretakanje sadnega vina, isto se naj izvrši prvikrat takoj, lifl je ponehalo glavno vrenje^ to se zgodi navadno meseca řnidna. Ako se glavno vrenje ni popolnoma dovršilo (o čemur se lahko prepričamo), naj se most ne pretaka, ampak naj se po dodatku sladkorja in svežega kvasa ali pa tudi samo rozin vzbudi v njem novo kipenje. 12.) Sadjevcc se navadno večkrat ne pretaka, kakor 1 — 2 krat; že drugo pretakanje naj se T'ši tako, da sadjevec ne pride preveč z zrakom v dotiko.
„Umni kletar."
(Sadnim trgovcem) se od pripravljalnega odbora sadne razstave v Ksdovljici daje na znanje, da bodo na razstavi imeli dovrlj )rilike ogledati si gorenjsko sadje in se dogovarjati s sadjarj gledé sadne kupčije. Naj gotovo pridejo •t razstavi!
(Udeležencem sadne razstave v Radovljici »a znanje!) Kdor želi razstaviti in hoče dobiti lep prostor, laj hiti, da se prijavi! Razstava se otvori 17. tekočega meseca. Ako je komu preokclistavuo poslužiti se zglaailne pole, pa naj
priglasi svojo udeležbo jednostavno z navadnim pismom ali po dopisnici. Sadje in drugo naj se pošlje po pošti. Pri tem si ni treba delati preveč skrbi, odbor je poskrbel, da bode na razstavi vse strokovnjaško urejeno, — Ker se je izvedelo, da si nekateri ljudje prizadevajo, da bi sadjerejce odvrnili od razstave, češ, da letos ni lepega sadja itd., so vsi domači, osobito gorenjski sadjarji prošeni, naj ae ne dajo begati po nikomur, ki bi hotel delovati proti temu prekoristnemu podjetju, Lepega sadja se letos vklub suši in toči dobi doîolj. Ako pa je kateri sad tudi malo pikast, ne stori nič, saj je razstava v prvi vrsti poučna naprava in ne kak — modni bazar! Komur je osobito do tega, da bode za svojo pridnost odlikovan, naj pošlje svoje, seveda kar najmožneje lepe pridelke! Pripomniti je še, da se bode naša gorenjska sadna razstava povse razlikovala cd ravno letos se vršeče svetovne sadne izložbe v Du3seldorfu na Nemškem. Dočim bode ona razstava bolj nekak svetovni sadni semenj, bode gorenjska sadna razstava velezanimiva zbirka vsega, kar spada k sadjarstvu in njega industriji. Kdor bode odlikovan na gorenjski sadni razstavi in nadejati se je, da jih bode olálo, bode smel na to odlikovanje biti jednako ali še bolj ponosen, kakor pa če bi dobil odliko na sadnem sejmu v Diisseldoifu. O pomenu razstave v Radovljici za napredek domačega sadjarstva in njega kupčijo, se objavi v kratkem poseben članek. — Izdelovalci vrtnega orodja, žičnih vrtnih ograj, domaČih sadnih stiskalnic in sploh vsega, kar spada k domaČi sadjerejski industriji, naj blagovolé svoje izdelke razstaviti na sadni razstavi v Radovljici ! Prijave se pošiljajo pripravljalnemu odboru sadne razstave v Radovljici.
(Družba sv, Mohorja.) S posebnim veseljem naznanjamo, da se je število Slovencev-Mohoi^anov nepričakovano znatno pomnožilo, da štejemo letos število udov naše družbe kakor še nobeno leto poprej. Letos namreč smo dospeli do prečastnega števila 84.598 udov družbe sv. Mohorja, t. j. 8640 udov več kakor lani, ko je štela družba 76.058 udov, in 4562 udov več kakor predlanskem, ko smo šteli 80.056 udov. — Število po posameznih krajih oziroma škofijah nam kaže sledeči pregled:
1.	Goriška nadškofija..... 9.693 {+ 1292) udov
2.	Krška škofija.......6.471 (-f 266) „
3.	Layantinska škffija.....26.969 (+ 3S66) „
4.	Ljubljanska škofija.....32.783 (+ 2386) „
6. Tižaško-koperska škofija ... 4 616 (+ 567) „
6.	Sekovska škofija..... 557 (— 3) „
7.	Somboteljska škofija , . . . 311 (+ 5) „
8.	Zagrebška nadškofija .... 483 (+ fiO) „
9.	Senjska Škofija...... 202 (+ 14) „
10.	Poreška škofija...... 113 (-f- 11) ,
11.	Djakovška škofija..... 82 (-f 19) „
12.	Bosniške škofije...... 193 (- 21) „
13.	Videmska nadškofija .... 238 (+ 63) „
627 (+ 55) „
1 273 198
it
164) 7)
14. Razni kraji
16. Amerikanci.......
16. Afrika in Azija.....__
Skupaj . . 84.698 (-|- 8540) udov
Veseli ta razkaz nam kaže, da smo samo na dveh točkah malo nazadovali, namreč v sekovski (graški) ski fiji za 3, in v bosuiških škofijah za 21 udov. Povsod drugod pa smo sijajno napredovali. Slava zato Vsemogočnemu, ki očividuo blagoslavlja naš trud, hvala iskrena vsem poverjenikom, ki zbirajo raztre-šena krdela z mnogim trudom h tako častni arniadi, priznanje vsem posameznikom, ki množijo s svojim pristopom število Mohorjanov, Slovencem v vesfije in čast, nasprotnikom naroda našega v stiah in zavist!
Pregled nam kaže, da je najbolj napredovala lavantinska škofiia, namreč za 3666 udov, ki je bila prejšnje leto za 2116 udov nazadovala. Nji sledi ljubljanska škofija, ki je napredovala za 2386 udov, doČim je bila prejšnje leto nazadovala za 915 ndov. Tudi goriška škofija kaže jako lep uiipredek 1292, dočim je bila prejšnje leto za 396 udov nazadovala. Lep napredek kaže nadalje tržaško-koprska za 567, iu krška škofija za 266 udov. Prav posebno nas moia veseliti napredek v vi-deniski škofiji, kjer imamo 63 nduv več, in napredek Ameri-kancev za 154 udov. Razmerje po drugih Škofijah nam kaže gornji pregled. Med naše ude se bo letos torej razdelilo 607.588,
t, j, precej nad pi>l milijona knjig. Ako prištejemo to število onemu prejšnjih let, vidimo, tla je tlruiba, sv, Mohorja tekom svojega obstanka razielila samo udom, imenoma navedenim v vsakoletnih koledarjih, vkup 9,807,628, t. j. malone deset milijonov knjig. Z razpošiljatvijo letošnjih knjig se bo pričelo koncem meseca septembra.	Oibor.
(Zanimanje za sadno razstavo v Radovljici) naraàôa od dne do dne. Vae kaže, da bo ta i'azstava ena najlepših v naěi domovini. Ker pa je najbrže še mnogo sadjarjev, kateri bi radi razstavili svoje sadje in sadne iadelke, prosi osnovalni odbor sadne razstave vse one gg. župane, ki še niso po svojih obČinali dali razglasiti za udeležbo, naj bla-govolé to nemudoma storiti in naj gredo na roko sadjerejcem pri sestavljanju in odpošiljanju sadja. Dajte priliko našim sadjarjem, da postanejo deležai odlikovanja, ki jim bode v bodrilo za napredek in v trajen lep spomin. Vsakdo, ki imii količkaj lepo sadje, uaj razstavi !
(Pozor, gospodinje in obrtniki!) Živimo v žasu, ko je treba uajvcĚje previdnosti pri nakupu, kajti povsodi preti izkoriščanje, povsodi se dajo zaslepiti po nizkih cenah, v resnici pa kupijo le še dražje. — Vse izrablja imena v resnici reelnih tovarnišhili znamk, s čimur se slepé kupci; ti naroče in prevarani so. — Šele pred kratkim je bilo ćitati o taki prevari obííinstva od strani neke pariške trgovine, ki je prevarila kupovalce s jiortreti in tako ae pojavljajo vsak dan slučaji nepoštene konkurence, — Specielno pri nakupu šivalnih strojev je treba paziti na znamki» ia ime in ozirati se treba v prvi vrsti na ime Singer, ki si je pridobilo glede šivalnih strojev svetovni sloves, kajti ta tovarna je tekom 50 letnega obstoja zbog vestnih svojih del zaslovela po vsem svetu — Ta tvrdka sama ima 3000 podniinic po celem svetu in od teli 160 samo na Avstrijskem, tako da more vsakdo z lahkoto kupiti Singerjev šivalni stroj in se mu ni treba dati prevariti, ako se obrne na družbo ali njene zastopnike. Ime „Original Singer" je postalo najboljše poroštvo za najboíjši materijal in vzorno sestavo. — To je pa vzrok, zakaj toliko drugih tvor-ničarjev skusa prodajati šivalne stroje pod imenom Singer Co., akc. dr., kakor n. pr. „Central Bobbin", da celo pod imenom „Singer". — Naj se torej nihče ne dá prevariti in naj pri nakupu šivalnih strojev vsakdo vpraša, Če so res izvora Singer Co. akc. dr. in se ne da zapeljati po mamljivih besedah. Najboljše je, če se obrne vsakdo naravnost na Smger C'î. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4., ali na njenega glavnega zastopnika, ki se nahaja v vsakem večjem kraju na Kranjskem in se lahko izkaže, da prodaja izvirne Singerjeve šivalne stroje.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu avgustu 1904 je 22.5 strank vložilo 89.6Û7 K 18 h, 259 strank vzdignilo 94.539 K 75 h, torej manj vložilo 4,932 K 57 b. 14 strankam se je izplačalo liipotečnili posojil 24.360 K — li, 140 menic ae je eskomptovalo za 61.412 K — h. Stanje vlog 2,553.442 K 42 h. Denarni promet 396 758 K 22 h. Vseh strank bilo je 911.
(Molitvenik) in pouk « pobožuoisti presvetega Srca Jezusovega. Izdal in založil dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski. 305 strani, šestnajstorka. Cena: Rdeča obreza K 1'20, zlata K 1'60, mehko vez., zlata obreza K ii; po pošti 10 v. več. Dobiva ae tudi i)ri J. Kr a j ec uasl. Prevzvi-šeni knez in škof ljubljanski, kateri z vso vnemo goji in pospešuje pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu, je poskrbel, da (lobé verniki ljubljanske škofije, oziroma Slovenci sploh, praktično sestavljen, gledé oblike zelo priporočen, za splošno uporabo prirejen molitvenik, ki ima v prvi vrsti namen vneniati češčenje do najsvetejšega Srca Jezusovega. Na prvih 142 straneh najdeš v lepi .slovenščini dovolj vspodbude in pouka o tej prelepi pobožnosti. Druga polovica knjige pa obsega navadne molitve, kratke, krepke, prisrčne. Malo je besedij, pa več jedra. Silno so nam všeč pristne cerkirene molitve ob večjili praznikih, tako bo narod tesneje zvezao s cerkvijo, ker bo razumel njene molitve. Prepričani smo, da bo krasna knjižica vspešno nplivala na razširjanje prekoriatne pobožnosti v čast presvetemn Srcu .Jezusovemu in pripomogla, da se bo p tsebno zi naše čase potrebna pobožnost prav gojila in povsod pri-
našala obilnih milosti, Knjižica bo vzbudila med milim slovenskim ljudstvom brez dvoma splošno zanimanje in bodo segali po njej visoki in nizki, stavi in mladi,
(Današnji list) obsega dvanajst strani j.
Ril/no stvari.
(Dovršena sibirska železnica,) V kratkem otvorijo svečano bajkalsko železn'o (okoli jezera Bajkal), ki je še nedostajala, da je orjaška sibirska železnica popolnoma dovršena. Prevoz čez zledenelo bajkalsko jezero je bil začetkom ruako-japonske vojne jako težak. V 7 mesecih pa so zgradili Riisi to progo, čeprav so dejali, da bo trebi za to 3 leta. Podjetnikom so bile obljubljene velike n igrade, ako skončajo progo čimprej. Proga je dolga 244 vrst (1 vrsta je 1066 metrov), ima 19 tunelov, 189 mostov, 10 viaduktov, 10 postaj. Vsa zgradba je stala 53,600.000 rubljev (1 rubelj je 2 K 63 vin.) ali 219.777 rubljev vsak km,, to pa vadi velikih zaprek v gorah. Na tej progi bo hodilo na dan 14 parov vojaških vlakov. 2 para osobnih, 4 pari tovornih in 1 par delavskih vlakov. Železniški minister knez Kilhov odide k otvoritvi te proge. Tako bo mogel sedaj dobivati Kuropatkin vse hitro, česar mu bo treba.
(Nekoliko o r a s o jj i s i h.) i'rv;) jio številu časopisov jo Nemčija, kjer izhaja 55(ii) časopisov, mod njimi 800 diiuvuikov. Druga jc .\iiglija s ^DOii časopisi, med iijitiii Kuil ilueviiikov. Skoro istotóliko, namreč ^Klfi, jih iiii;i l^'ratioija. V Italiji izhaja 14ni) časo|)isov. Potom pridejo Španija, Kiisija, (Irska lu Švica. Skupno izliaja v Kvropi 2ii.U0n časopisov. V .4zlji izhaja SnOii časnikov, večinoma v Indiji in ua Japoriskoin, Samo na Japotiskem izhaja l.'iOO listov. Na zaiiiijcin mostu fi'Ieiié časopisov stoji Afrika. Tam i/haja nauiruč ki 2iiii časopisov, iti sicer 30 v Egiptu, ostali pa v evropskih nasclbinali. V združenih državah izhaja časnikov, od teh lOijii dnevnikov, AvstriUiji izhaja le mulo časopisov, izraninili so, da pride na vsakih yíí.Onf» zoiiieljskiii prefiivalcev po en časopis,
*	fr^m ctnost iM'i J a [I o 11 C i h.) ,)a]ionci iitiajo za umet-iiiško [ojjoto drugačne oči kot Evropejci. Kazobo,sît po stcmih podolje se zdi Japoncu barbarstvo. Ako ima .lajionec zltirko Ie])ih slik, zaklene jih, kamor ne more jiriti ogenj. Vsak dan prinese )I0 eiLO jiodolio v iiosebno v ta [lamen napravljeno .'íoliiío, kjer si jo ogledtije cii dan od vseli stranij, potem pa roma nazaj v varno čumnato. Slika, ki ni strogo po naravi narejena, nima zanj veljave. Izključene so strogo gole jiodobi;, bodisi kakršnegakoli človeškega hitja,
*	(Evropski gozdovi.) Ce sinemo verjeti statistikom nam bo lesa še preje zmanjkalo kakor prem aga. Gozdovi pokrivajo sedaj le 4 odstotke površine na Angleškem, G na Danskem, 7 na Nizozemskem, 13 ua Španskem, 14 na Liškem, 17 v Belgiji, 18 na Franoskem, 20 v Švici, 2i na Norveškem, 25 na Nemškem, 30 v Avstriji, 32 na Ruskem, 40 odstotkov pa na Švedskem, Angleži uvažajo vsako leto lesa za 480 milijonov krou, Belgijci za 99 milijonov kron, Švica na okroglo 14 milijonov kron, Nemčija pa za kakih 360 milijonov kron. Tudi Francozi kupijo vsako leto za kakili 94 milijonov kron lesa v inozemstvu. Samo Avstrija, Rudja, Švedska in Norveško imajo še dosti svojega lesa.
*	(Koliko stane londonska megla?) V Londonu nastopi večkrat pozimi strahovita megla. Domačini jo ločijo v dva razreda, v črno in rumeno meglo, nadležni sta pa obe. Poglavitno je pa, da londonska megla tudi veliko stane : osobito železnice. Kadar megla nastane, treba jo je od postaje do postaje naznaniti z malimi koviuastimi pokalnicami, napolnjenimi s smodnikom, ki jih pritrjajo na relae. Čim pelje vlak Čez, se pokalica z glasnim pokom razleti, kar je za strojevodjo znamenje, da vozi previdno. Ker se teh po-kalic (ena stane 12 vin.) vsako zimo mnogo porabi, pomeni to za železniške družbe velik izdatek, zlasti Če se prištejejo še plače za posebna dela in za pomožne delavce. Velike izdatke ima pa tudi mesto samo, ki mora dostikrat ves dan vse ulice razsvetliti in pa meščani, ki morajo po dnevu po hišah imeti luč. Nekdo je izračnnil, da stane taka megla, Če traja 8 ur, približno tričetrt miljona kťon.
(Najtežji mož) jo vsekakor leta 1848 rojeni Anglež Tomaž Longley, Isti tehta 282 kg. in meri čez prsi 70 palí^ev, čez pas pa celo 83 palcev; njegova meča imajo obseg 23 palcev. Mož je visok 6 Čevljev in 1 palec. Lmigley je zelo izobražen mož. V jubilejneiii letu mu je brzojavila kraljica Viktorija ter mu čestitala k dobremu zdravju.
( \ ti k JI j o 7. a p o v o (1 o v H ti i u. 1 tsir za])ovc(lovaiija jo zolo \':ùtm lastnost vsako^ra gosjioUarjii, ki ima ojiraviti s [lod-Idžniiiii in [»osli. ['motnost poveljevanja obstoji v tem, ila so vedno jn'avo na pravi iiařin odkaze, tako, da [jodložni radi in bre/. nevolja 1er ronio store, kar so jim ukaže, [íar iika-zovanja jo izliv smisla za pravičnost, živoji'a čuta za pravo it) liobfo. Najložje »i to lastnost prisvoji: oni, ki so bili iianceiii tibo;2ati kot otroci. Ukazovaiije ne obstoji morda v toiri, da se nastopa surovo iti lirezolizitno ter z vpîtjom in psovkami nasproti jiodložtiitn, da se jili ztiiorja in tojje., itiiirve«"' isto to-molji na jiravom poznavanja človesliojia Trnstvovanja in jia na modrom uporabljanju to^ra pozna\aiij!i, pametno vi)0-rabljonje obsl.oji v tem, da se |irijazno odkaziijo to, kar je l>ravičiio. '1'ake ukaze podložni vediK^ radi ispolnjujejo in je basek f^ospodarstvii, moj tem ko surovo postojniiijo, ziiier-jauje itd. le škodnjo, kiu' delavce odbija. Delavec in po<llo/ni je vslod tacefifa ravnatija nevoljen, trmast, zamerljiv in nasledki se kaŇejo tni jiospodarsl-va saiiieiii.
*	^M18 1 11 lev.) Nekoć je spal lev za neko skalo, kjer jtí bilo prijetno senčno in mirno. V spanju mu priteče niia čez glavo jn zbudi kralja živatij iz sladkega spanja. To pa je „Veličaustvo" tako raziarilo, da je zgrabil niistto s svojimi groznimi kremplji. „Ojoj, ojoj !" je cvilila mišica in prosila mogočnega gospod irja puščave, nuj ji prizanese in se pusti življenje. „Samo se zduj in hvaležna ti bom vse žive dni" prosila je živalica, tresoča se po vsem telesu. „Naj bo áe zdaj!" je zagrmel lev ia visokoduíno izpiHtil mièko, rekoč sam pri sebi: „Lav, pa da bi se znosil nad jedno miSko?" Kmalu za tem začuje miš strasno rjo eti in tuliti leva; hiti poglelat in vidi, da je kralj živalij zapleten v gosto mrežo, iz katere se ne more resiti. Gre in preglodi mrežu na več krajih in lev je bil otet. Tako je povriilla mala miška orjaškemu levu dobroto, da jo je pustil pri življenju. In nauk tega? Kolikorkrat si kak lev, ki preganja socijalno nižje stoječega domišlja, da ne piideta še kdaj skup v življenju!
*	(Otrok v kletki.) Ogrske oblasti imajo opraviti z nekim čudnim slučajem, pri katerem si ne vedo pomagati. Neki uradnik, imenom Berg, blizu Budimpešte, vzgojuje svojega sina v kletki. Po leti stoji ta kletka na dvotisču, po zimi v sobi. Otrok je star 3 leta. Ko so ga gosposke za to prijemale, češ, da prestopa meje očetfvske oblasti, je dejal: Svojega otroka vzgojam za to tako, da njega obdarujem vsakega tujega vpliva, ter da on drugim ne napravi nobene škode. Dokler je v kletki, ne more nikomur nič žalega prizadeti, niti ničesar pokvariti. Ker se otroku dobro godi in je popolnmua zdrav, ter tudi duáevuo primemo raz\it, nm oblasti res nič ne morejo. A Čudno vsekako otrok v kletki !
Sniešnice.
(Velja.) „Kaj je vedeževalkaV" — „To je ženska, ki pfipoveduje, Česar ne ve."
(Novo merilo starosti.) „Koliko pa je liči g. _N. že stara?" — „Ne vem natanko, zdi se mi pa, da je že večkrat "lenjala pra\opÍ8.''
(Vedno stari.) Profesor pride domu botj pozno, kakor mu je stroga soproga dovolila. Zato mora sliàati osoljeno pri-'iigo, „Ti, ti, se pa že zopet nisi pripravila, ker govoriš tako tja v en dan," reče soprog žugaje s prstom in kar iz navade išče svoj katalog v žepu.
(Praktično, ,) Oe greš na pot, moraš L) vzeti s seboj nainučno sestavljen zapisnik vseh tistih, ki jim moras dopo-slati razglednice, da se ogneš zamere; 2) kupi si mark že i»rej, da s tem ne gubi» časa; 3.) kadar ješ, ješ lahko z le-^'ico, 2 desnico pa pisi razglednice.
(V davkariji.) Gospod: „Povejte mi vendar, zakaj ste mi pa letos napisali davka še enkrat toliko?" K^-misar:
„Slišim, da se veliko vozite po železnici." Gospod: „Saj ni res, letos se še nikamor nisem peljal." Komisar: „Tem bolje, ste si pa prihranili denarja Torej plačajte in molčite!"
Narodni kolek
se dobiva
v precfiijalef J. liftJEC nas
Niiznaiiila mestiiegii iiui^istrala.
Sej a oliËiiiiik ejra u illiora v Kini (i 1 fii vem z iliie 12. -w-KiiKtîi litO-j, Navzoči: šuiiaii: g. ij1 Slailuviù; svet ivalt;.i: gg, Koaiiiiu, Utnek; oillmrniki: gg. Brimer, Ferliii, Gainlini, Gust.ln, Iluiovar, SLftgiili«, Morano, Mramor, dr. l'uxnitt, Slíale, Vitliuj zaiiiíiiikar; tajnik titulielj. Gosjiuil ž«i)au koiiitatiije akteiimiost oilbora, otvuri aeiu, iiiinuije kot overovtttelja zajiisnilsit ^ilaiiaiiije seje gg. Ferl.ún in M^)KlJi;<''.^ ter [ireitle k ííuevaemu re Ju : 1.) (Jitnoje ziiiltijegu ZB-iiisuika z due 14. junija 1901 Ět. 1022. Ad 1.) Zajiliiiiik de [ireíita tet oitubri. 2.) Puručilo vuilovodilemu oiisekň glede prisiievka ijrlïftdetili občin k jbratiiim stroškom. Ail ÍÍ.) Vodovodni odsek predla;ia sledeíe: I. DoloĚila o dobmniju vode iz vodorodt v občini Š;iii)iel-Stojiiie in sieer /avusi; CernioŠiijice, Gotn;ivas, Idaiii'^ina, Katidija, Šmilie) in Žabjavas in o dobivaiijn vade iï vodovoda v občini 1'rečtia v vnai Bršljiii ■ se uaj odobrijo j)» ^ 2 ti se glasi: „Za douiaio porabo jj t, odatiivek 1 oddaja se voda brez posebuega iiovra&la, plačevati je 5ta njii iloti™i zuchpIi, katerega doluěi ubíina dutiíui liini, vsi dru;;i parai^rafi outaneji) neiapreiiienjeni. kakor jili je iiieistiii odbor v teji a. oktobra 1903 soglasno sprejel, 11. Nadalje se je nuirai elroiikoviiik de-jauskini razmeram jireuarediti, ker je bila jioraba benniiia kakor tudi delo-'vrSba veliko veĚja, kakor v prejSniin' stro.ikovniku proraenujena in ker se je niiiralo v letnili nieđcib pií 10 do 12 ur na dan vodo srkati, didutn je bib) proraëunjeno srkanje sauio G ur iia dau, v jesenekili in siiiiiskib mescih pa vsak dau najmanj po 8 do 10 ur. Da je poraba vode tako velika, je tetnn nzrok, da {losebiio pri vodiijakili ua deželi ii zlobe a'i Ěkodo-zeljuosti puiičajo odtoka odprte in se vtileii tega tako ogromna veiiua vode liojiolnoma izgnbi. t)diek predlaga sledefi stroškovnik; 1.) Bencin, jiri 8 urnem piimpanjn na dau 3e5 X 015 kg, X fi '' X S «r n 28-80 k«. X	10.512 kg. 10,512 kg. a 17 b, i b za vožnjo itd.
•2B07'52 K, 2.") razno olje, miiilo in obrisiée zi ounipe in motorje 2(X) K, 3.) I, strojevodja na leto 1800 K. - 4.) 11. strojevodju (monter 1500. K 6.1 vzdrževanje cele naprave, povprečno 03 % od vseb stroškov, po odbttkn odkupa zemliišfi, delovodst.va in odškodnin od oktogleiia zneska 300.000 K HOD K. G.) obresti oi! kapitaU 75000K po 41/'.;% 3375 K. 7,1 aiuortisacij» od kapitala 75.000 K razdeljeno na 53 let 400 K, 8.) amortizacija bencin motorjev v 16 letih v zué.'sku 12.000 K 600 K, 9.) amortiïacija sesalke v 50 letib v znesku SOOO K 50 K, 10.) vzdrževanje telefonske naprave 50 K, 11.) rezervni fond, neprevidni stroški in rafun zgnbe Idi)2ii 4 li, skupaj toraj 12.775 K. Pod točko G. iu 7. potrebni znfsek prevzame nuvomeika občina, ter se oil g.iriiieiîa zneska odbije Hllh K. turaj ostane 9000 K, katera svota se na sledeči uaěiu pokrije: občina Novomest» COOO K, občina Siuiliel-Stopiče 2760 K iu obSiua Trei-na 250 K. — Nadalje se predlaga, do ostane cenik, kakor je bil avoječasiio v »eji sprejet iieizpremenjen. Gospod žnpau jiovdarja, da je mestna občina Kmlollovo gledé prispevka prekoračila Bkrsjuo mejo ker, ako pievanme mestua občina dve tretjine k obratnim stroškom iu posebej še obresti iti amortizacija od 75 000 K upa, da bodo prizadete obtíne gotovo spoznale ae samo korist vodovoda, ampak tudi skrajno postrežljivost mestne občine. — Po debati, katere su se udeležili vsi navioči gospodje, se ti predlogi sprejmejo. 3.J l'oročilo župsiifitva o prodaji 300 smrek iz mestne boste. Ad a.) Sltleue se, da le dražba raz-piie v „Dolenjskih N'ovicali" in „Slov. Narodu" iu sicer do 15. septembra 1004. — 4.> Poročilo županstva gledé plačila najemnine „Dolenjskega Sokola". Ad 4.) Prebere se pogodba," katero je mestna občina sklenila z ^Dolenjsliim Sokolom" z due septembra 1897. Na to jioroča g, župau, da je „Dol. Sokol" dolžan ua zaostali najemnini 400 K. Ker ima občina vsako letu precejšnih stroškov, s popravilom telovadnega orodja, kakor tndi s poslopjem je pozval „Dolenjski Rokol", da plača v točki 5 pogodbo najemnino od letnih 100 K, prepušča pa meslnemu županstvu, da se v tej zadevi at,ori sklep. To debati, v kateri se je od raznih gg. govornikov povdarjnlo, ila pobira „Dolenjski Sokol* člauarino, nima ps nobenih stroškov za telovadnico, bi vendar zamogel zadostiti bvo-jeSaauo sklenjeni vo«»'!*»' se sprejme k večino glasov predlog, da se Dolenjski Sokol" še enkrat pismeno pozove, da v roku 30 dni plača iia-jemutno, ako pa isti néplača, da se zaostali znesek sodnijskiin potom iztirja iu 'vsaka uadaljna poraba telovadnice prepove 6) Poročilo upravnega in fi-nanĚnega oilseka o prosujab za podelitev dumovinstva. Ad 5.) Sklene so, da BB p"deli domovinska pravica na podlagi zakona z dne 5. decembra 18% drž, zak. ,št, 322 in sicer gg, Simonu Bergant, Ivauu Morauc iu Mibaelu Jiramor. — G.) Volitev 1 člana v goBjiodurski iu 1 člana v stavbni odseh. Ad G.) Sklene se soglasno, da se izvoli g. Josip l>i:i reutï kot član v gori omenjena odseka. 7.) Poročilo nbožnega odseka o pro.íu,iab za podjiuro, Ad 7,1 Na predlog ubožnega odseka se v veČino glasov sklene sledeče: prošnja Atie Pêne, Ane Grands, Johane Weiser, Jere i'apež, .lakoba l'iruat,
Henrika Kftatelic, Franc Godiua, Jaueza Pitabo, Emilije in Joïetine Keschke — Be odbluuiju; Antuuiji StopHr in Mihi Jazbecu se dovoli puilpora 7.8 kopelj v ŤoplicBti Tsakctiu po 20 K, — 8.) PoroĚilo »tavbenega odseka glede pritožbo g. Antona VVeifia proti Bt.aTbi g. K. Barborióa. A<t 8, > Prebere se pritoiba g, WeiS* proti stavbi g. BarboriSa, kakor tudi tbí v to ladevo spadajoči spi«!. Nn to se p stopanje žnpanstva odobri, pritožba g. WeiBa pa kot neutemeljena zavrne. — 9.) ťorofiilo preglejevalcev meatili raSnnov aa leto 1903 Ad y.l Preglejevalua mestniti računov gospoda Broiier in Vidic naznanjat«, da sta raiiuue prfgledala ter iste v ]io]iolnem redu uaila, ter predlagata, da se raěuiii odobrio. Na to se mestai raiuni soglasno odobrijo. — 100 SluiajnosH. AJ 10.) Gospod Roman opozarja, da je deželni odbor občini Prečna naložil prisilBo naklado ea popravilo ceste priti Hmelaiku in je tndi mestna občina pri tej prisilni uakkdi prizadeta (huBta). Mestna občina pa je vedno Bvoj del ceste popravljala, toraj ji popolnoma kot ne-krivo zadene ta naklada. Sklene se toraj soglasno, da žapanstvo potrebne korake stori, ila se te doklade opriisti. Ker je dnovni reil konĚan gospod žnpan sejo zaključi.
Umrli so:
IK. avg. Fr!in£iška Stanonik, hči pisarniškega pomočnika, 5 meseccv želodčni in črevesni katar, nt 153,
Loterijske številke.
GRADEC,	13 avgusta	70	78	28	66	58
TRST,	20, avgu;jta	82	66	13	&5	39
GRADEC,	27. avgusta	80	43	82	33	63
Tržne cene dne 30. avgusta 1904 v Rudolfovem,
Imenovanje	Hekti. yo k "" Í1		Imenovanje i	iHektl. po ■ K i	
Šenica......	14	9«	Leča......	1 n	01
Rž.......	13	—	Bob......	9	70
	15	ÍÍ0	A)(ia......	14	31
Oveři......	7	IB	l'riiso......		36
Ječiueu.....	9	7t;		12	36
Kr(i]ii]iir.....	5		Lan......	14	31
Fižol ......	11	04	Jajc« po 6 ia iîO vinarjev.		
Urali......	10	40			
NA/NANILO.
(217)
Šulsko leto 1904/0.") se začne na gimnaziji v Rudolfovem v sobdto 17, septembra a slovesno službo bořjo na čast sv. Duhu.
V prvi razred se bodo opisovali učenci 15. septembra, v ostale razrede 16. in 17. septembra.
Sprejemni izpiti se vrše 16. septembra, ponavljalni in dodatni izpiti se zaéno 16, septembra in morajo 18. biti zvršeni.
Sprejemnih izpitov ptrnavljati, bodi si na istem ali na kakem drugem uéiliséu, ni dovoljeno.
Sprejemnina, ki jo plačajo na novo vstopivsi učenci, znaša 4 K 20 1i, prinos za nakup učil, ki ga pla^a vsak uètnec, 2 K
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo.
v RudoHovem, 1. septembra 1904.
Dobro izurjen viniiar
isčf, služLe za viničarja hIí tudi za majerja. PoLudbe uaj se blKgovotijo poslati na
(206-2-2)	M. Zepan, — Semič.
krej)ke postave, ki ima veselje za mizarstvo, takoj sprejme
Vincenc Umek v Rudolfovem.
Vsaka rodbina
n^j bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primtis vs:tk-danji kavni pijači,

'MMc
IZJAVA.
Podpisana prekličemstemsvoje proti nekaterim osebam v litidolfovem izgovorjene besede, s katerimi sem nevedé in nthotè žalila 6ast g, Rudolfu K nolla y Hndulforem, ponavljaje besede g. Janeza Knoll a, ocetft imenovanega, da ga je njegi>v siti g, Rudolf Knoll zapodil od sebe, ne da bi se preje sima prepričala o istinitosti te od zadnjega proti tneni in več osebam izgovorjene trditve.
S tem torej bodi oprana žaljena čast g. Rudolfu Knolla^ pomožnega uradnika pri c, kr. okr. sodišču v Rudolfovem.
Alojzija Delhunia,
(220)	hišna posestnica v Rudolftjvenj.
Razglas.
Podpisano županstvo proda iz svoje hoste v Oegonci pri Rudolfovem, ne daleč od novomeškega kolodvor«, kakih
3
f (
S
QPD J
iu sicer po kosih, katera drevesa so za prodajo vže z; zuamovaua.
Razpisujejo ae v to svrho ponudbe, ki nitj se vložijo pri podpisanem županstvu do 20. septembra 1904. Tem pnnudbam priložiti je lOVo varščine v gotovini, lirnnilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih. — Vsakdo, ki hoče vložiti ponudbo, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnim Čuvajem Pavhčem, ki stanuje v Ceg( nci.
Mestna občina ni vezana sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo do 20. oktobra 1904, kar se ima v ponudbi omeniti.
Pogoji glede plačevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hoste, kakov íudi dnigi pogoji izvejo se v občinski pisarni v Rudolfovem, ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se jim podviže.
RUDOLFOVO, dne 25, avgusta 1904.
C2itij	Mestno županstvo.
lliiKÎd ill likvidacija delniške družbe „Prvi narodni dom" v Rudolfovciii.
Deluiska družba „Prvi narodni dom" v Eudolfovem je na občnem zboru dne 23, aprila 190i sklenila svoj razid in likvid»cljo. Ta skiep in način likvidacije, po katerem se ima vseh 200 delnic v 10. letih od leta 1907 počeuši po 20 na leto izžrebati in delničarjem v nominalni vrednosti po 100 K brezobrestno iitilafiati, je c. kr. ministerstvo notranjih zadev z odlokom z dne 8, avgusta t. 1., št, 36 605 odobrilo. Likvi-dacijaki odbor obstoja iz 5 članov ill sicer iz treh na obćnetii zboru izvoljenih gg.: Dr. Albin Poznik, c, kr, mttar, Simon pl. SlađcjviĆ, lekarnar in župan, in Ivan škerij, c, kr, dei. sod. siètnik, vsi v Rudolfiyem, in iz vsakokratnega predsednika „Narodne fiitalnit^e" v Kudolfovem ter vsakokratnega predsednika šolskega upravništva „Glasbene Matice" v Rudolfovem.
To se objavlja in se ob enem morebitni upniki delniške družbe „Prvi narodni dom" pozivljejo, da oglasijo morebitne tirjatve pri podpisani delniški družbi,
R^JDOLFOVO, dite 30. avgusta 1904.


Prvi narodni dom v likvidaciji.
Podpisini prodam radi svoje slai'osti svojo
\ Štev. 11. v Gor. Maharovcu pri ./ ň, T _.	prostih rok.
Št.-Jerneju iz
or
Oceanska vožnja okrog 8 dni. Prosta, dobra, domaČa hrana in pijača ter 100 kg, prtljage že od Ljubljane, tedaj nobenih postranfikih stroškov nifj potjo. Najpripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Cela vožnja, Ljubljana-New York
samo 100 K. -«I (214-6-3)
Ta domača družba je edina, katera sme povsod svoje Ziistopiiike nastaviti Pojasnila in vozne kaite za Kranjsko, '^tfijersko in Koroňko le pri
Jos. Pavlin-u v Ljubljani, Marijin trg št. 1.
Lepe
podobice za biro
v prodajalni J. Krajec nasi,
v Kudolfovem.
otel Dri „Zvezdi" v Novemmestu
Vsaii ponedeljek in torek Siiic" od 8. do 6. ure
plombo vanje,	fijjerHcije, zamena ]) sumeztnh
zob in cei.b	z ibnvij v ka\čuku !il. xlain, z
nebesom nlí	brtz njega, po najiimdei nt-jih metodah
t;: # ^ âi I =
vif
Vga zolíozdravniška dt*! i se iz ifu^ejo v koncesionituneiu zobnotehniškem atelleju
(181-0-4)
Otona Seydla.
"■'.'j^.jiV ^jjiV	---'^rjiV ' • '■■'i^řT:' -/j lp.

Hiša in drugo stanje, hlevi, kleti, kozolec i, t. d. je še v najboljšem stanju, ter leži vse poleg državne ceste peljoče v Rudolfovo, oddaljena je V^ «''i Ht.-Jerneja. K temu pripada, doma njiva za posetev 5 mernikov, pri hiši vrt z nekoliko sadjem, na katerem se nakosi 2 težka voza mrve. Blizu doma sta se dva travnika za 8 vozi košnje, ter poleg ena njiva prav pri državni cesti za posetev 18 mernikov. Potem 3 johe iioste v Gorjancih za drva, toraj skupaj posetve 23 mernikov in 10 težkih vôz mrve. Zanesljiv kupec, ki ne bi mogel vso svoto piet:ej izplačati, se po đogovoj'jenju tuđi proti obrestmi Za kake 2 ali 3000 gld počaka. Omenim, da je v moji hiši že večletna dobro obiskovana gostilna, katera M bila tudi Sposobna sa prodajalno i. t. d. ' Cena je 6500 gld. "VOl
(210-3-3}	Franc Borse,
posestnik in gostilničar v Gor. Maharovcu, po dom. v Drgančah,
Avstrijsko-Aiiieriška Linija.
Edina, domačo-avstrijska, direlctna brzoparobrodna vožt\ja
(78-24-12)
nežno, čisto lice brez peg, mehko in gladko kožo ter cvetočo polt, unnva naj se z znanim medicinskim
Bergmann-ovim lilijinim milom "WP
(s znamko: 2 rudarja) tvrdke BERGMANN & Co,
Draždane in Tečen ob Elbi. Dobiva se tudi pf) 80 h komad pri lek. S. pt. SLAD0Vl5-u In v trgovini g. Alf. OBLAK-a v Novem mestu.

(224-12-1)
Bratje Johann in Florian Vonmetz
zaloga vina in žganja na debelo v Waid- ^ bruck-u (Spodnje nemšlio Tirolsko) ^
priporoiîajo svo;a vsakovrstna zajamčeno iiaturna vina po zelo nizkih cenah.	^
KrČmarsko vino belo in rndeče hektoliter 15 gld.; krčmarske vino boljše vrste hI 16 gld.; fino vino,-belo in rudeče hI 19 gld,; posebno fino vino (Hiigehvein) lil 22 gtd.; Kaltererseewein hI gld, ; Terlaner, belo vino hi 26 gld, — Nidalje: namizno vino (navadno) od 12 do 14 gld. hI. Žganje dtuge vrste hI. 43 gld., žganje prve vj'ste 4e gld. hI, in pristno naturno žganje 50 gld. hI,
Finejša vina v steklenicah, kakor: St, Magdalener, Lf-itacher, Kaiterersee, Tiroler-Blume, Terlaner itd.
Voznina stane od hektl okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto.
m



Siriger-jevi šivalni stroji.
BO vjsonii v koBatrukciji iu izvedbi.
NO iieutrpijivi za obrt iu ilotiiačo rabo.
ËLI iiajliolj rnzSirjeiii v toTartiiskili
obratuvîàËili. so neprekosljivi gleiiĚ trpeŽticBti in
zmoiítmEiti. so posebno pripravili sta itiuiUruo umetiio vezenje.
Original Singer	šivalni stroji
i^riginnl Singer	šivalni stroji
Original Singer	šivalni	stroji
Original Singor	šiviilni stroji
Original Singer	šivalni stroji
Bi ezplaćni pouĚiii kurzi za ise domače šiTaDje in za modeino vezenje.
Svila za vezenje v vseli barvah v veliki izberi v zalugi. Elektromotorji za posamezne stroje za domaéo porabo.
SINGER Go. šivalni stroji, delu. družba
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6.	(lajia-s)
y „Grand Prix".
Najvišje odlikovanje.
Pariz
1900
Proda sc dobro ohranjen
s s
Natančneje polé upravništvo „Dol. Novic".

lepi si, Ï
P JL

on j(
2 STANOVANJI 2
v lepi vili V Noveai mestu a krasnim razgledom v okolico iu daljavo, se takoj oddati, Eao obstoji iz 4 velikih sob, dmgo iz 3 sob, L vsemi k stanovanju potrebnimi prostori in s kletjo. Okoli vile je veliki sadni nrt in vrt za zelenjavo.
Vila je tudi na prodaj.
Pojasnila daje upravništvo „Dol. Novie."
(205-0-'i)
íííia-0-2)
takoj za oddati pri
Franc Mum-u v Kandiji.
lipexxi.
»ep
{221-3-1)
v a
ffl lisa !
Joslplrtl Medvcd-Souvan v
se lakoj proda iz proste :oke v Novem mestu v Križatijski ulici št. 138. Več se izve pvi lastnici Ločni pri Novem mestu.
krepkega dečka POZOK! E.
za svojo trgovino z železuino in kolonijaln'iii blagom.
(gi<i-2.i)	Franc Guštin, Metlika,
Ženske lase zmešane in rezane kupuiem na malo iu veliko. Plačam '	od zdaj mnogo višjo ceno. S tem
opozarjam nabiralce las ua nmj naslov, — Ivan Svetec, brivec, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). (272-21-20)
SlaTnemn občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvori] svoj novo in moderno sezidani hotel v kateiem .10 potnikom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenoéiščť. — Točil bodei» lino Puntigamsko pivo, pristna dolenjska in druye vrste vina. Izvrstna kuhinja postregla bode v^-dno z gorkirni in mrzlimi ukusnimi jedili. Oo enem piiporočujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih in steklenicah. — Prodajam na debelo in drobno iz svoje velike zaloge jako lina in zajamčeno naturna vina od 28 vin. liter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno.
Putnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj hotel omnibus ,.Medved".
Za ()!'av obilni obisk in velecenjena naročila se najprisrčnejše priporočuje

(192-0-1)
Ajatoxï. iJaoas;-,
Stev. 'J640.
llazpis.
Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovniskiiti [iiiulioin jti oddati
pet deželnih ustanov
zi prihodnje sulsko leto 1904/1905 (ozir. tudi za 1, 190&/1906> ki se znČDc dne 3. novembra t, 1.
Pravico do tt-h ustiiiiov imajo sinovi kraujskili kmetovalcev in vinofçradtiikov, ki ao vsaj 16 let stari, évrstpj^a zdravjfi ter so z dobrim uspeliom dovrtiili ljudsko šolo. Piei-nost gre tistiin mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu. grttovii na svojem domu in se badi» pefiali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom.
Učenci z ustanovami imajo lirano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu brezplačno, za obleko, obuvalo in za šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti.
V šolo se sprejemajo tudi plačujoći zunanji učenci.
Plač ti j oči učenci plačujejo za hrano po 60 h na dan in po 40 K šolnine n:i let) ter stanujejo brezplačno v zavodu, Za vse druge potrebšč'ue si morajo sami skrbeti.
Zunanji uč?nci (ekstarnisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo pí) 40 K šolnine na leto.
Vsi učenci itnajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati.
Hrano je plačevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih tudi naprej.
Prošnje, svojeročno pisane in kolkované s kolkom za 1 K je poslati
do 10. septembra t. L
vodstvu kranjske kmet^ske šole na Grmu pri Novem mestu.
Vsaki prušnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in izpričevalo stva in župnegá urada o lepem vedenju prosilca.
Prošnji za vaprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo (reverz) staršev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja nčenci.
Vsak prosilec mora delati vsprejemno izkušnjo iz slovenskega jez ka iu iz preprostega računstva. Od uapelm te izkušnje je odvisen sprejem v šolo.
Kdaj bo delati vsprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsakemu prosilcu ptisebej.
"Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico le do dveletne prezentne službe. Ako namreč zadoste svojim vojaSkim dolžnostim prve dve leti btez giaje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovali na svojem ali svojih Btarišev domu, smejo tla podstavi odredbe vis. c, kr. vojnega ministrsta z dne 22. julija 1895, štev. 464;f, prositi proti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje shižbeno leto.
Deželni odbor kranjski. {208-l>-2j
v Ljubljani, dne 1Í7. julija 1904.
Keil-ov lak
najizvrstnejâe mazilo za tla iz mehkega lesa.
Keil-ova beU j^lftiiiTft za umivnlue mize 45 kr. Keil-ov zlati lak r.n okvira SO kr. K (1 i 1-0 v o ťiriiilí) Zlí ztilezo, lea, usiiie i. t. <1. Keil-ov lak ks slamuike v vseli Uaivaii
,je veilii » v îial'^gi pri
i;21&-(5-2)
Adolf Gustin-u v Rudolfovem.
Šolske knjige iu šolske poirelišcine
Y iKíjvcčji izberi pri J. Knijoc luisl.
Išče se s 1. cktobiimi t. 1.
»^Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo shrambo in dr varnico. Poiindbe naj se vpošljejo pod naslovom: dr. Kaspar Pamer, Traberg (Oher-iisterreich),	.n)8-3-3i
Proda se iz proste roke v prijaznem kraju tik deželne ceste posestvo: enonadítropna hiša, hlev, kozolc dvojak, njive in lep gozd. V hiši se nahaja že skozi 16 let prodajalna z mešanim blagom z letnim prometom od 5,5 OOO do 60.000 kron. Poleg prodajalne je veliko skladišče, spodaj kleti, v pivem nadstropju kuhinja in 4 sobe tei' 2 podstrešni sobi. — Cena vsemu skupaj je samo 10 tisoč kron. Za p(dovico svote se tudi počaka. V drugem slučaju .se tudi odda vse v najem.
P'^nudbe naj se naslovi na: ,,M, 0. 41", poste restante Novo mesto.	(197-3-3)
Zdravje je največje bogastvo.
Z<inivje je največjo bognstvo.
Zahtevate pri nakupu
(1Í5-2I-Í),
O
Schicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajuinčeiio čisto
In brez vsake škodljive primesi.	Pere izvrstno.
Varstvena zatimka.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, n^ pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .,SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
:
m :
i
GEORG SCHICHT, Aussig. -
Dobiva se povsod!	Uii evropejskeiii ozemljil.
Niijvečja tovarna te vrste
Dobiva se povsod!

v steklarsko obrt in v specerijsko trgovino se takdj FTirLi'	fojaaiulu (Uje upravuiátvo „DoleDj-
wllWW	Novic".	I218-3-1)
Trgovskega uconca
iz dobre rodbiu« in s primerno šolsko izobrazbo sprejme v svojo niiinulakturno in Špecerijsko trgovino
1323-2-ij	Anton Mucha v Metliki.
Podpisani uljudno naznanjam, da je zopet otvorjena
(ovaška delavnica v Rudolfoven
v hiši gosp. Jos. Bele-ta
ter se priporoćnjeui v podkovanje konj, za okovanje vozov in vsega v to stroko spadajočega dela, Zagotavljaje najsoliduejšega izvršenja vsacega cenjenega naročila prosim za prav obilen obisk spoštovanjem (201-3-3)	Ignacij lljaš, kovač.
Samo ^ 6 dni
Siimo B dni
„Francoska prekmorska družba."
'afajd jo>|^>| cqzgj^sod u; ^fuzoA s^sj ouA^y
■PT§ SOT ^NJ

cS	X
Edina najkr^ša črta čez
aze. Pariz m Havre
«
Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Znižane cene.
Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino konces. potovalna pisarna
Ed. ŠMARDA
V Ljubljani, Dunajska cesta št. 6.
bi zo zuane goatilne pri „Figo^cu".
Sil-24-8)
Sedaj 60 ^Id.
Zelo znižane vozne cene
V AMBHIHO.

v
+SÍ
■a
Ti
U
Oilt;ijvortii iireiiiiik Fr. Sal. Watzl.
Meyatelj in laložuik Urban Horvat.
Ti8k J. Krajoc nasi.