rDirektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ' ŠT. 10 - LETO XLVIII - CELJE, lO. 3.'94 CENA 140 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič 1 f I I " I VcellskempodietiuHinasesprašulejooobjektivnos mslegagospodarstva-StranS. Slavko Avsenik Rad bi se pomladil. Stran 25. Reportaža Harmonika iz olimpijske pravljice. Stran 21. Lokalna samouprava Vsak na svoje. Stran 7. Sole Vpis spremeni življenje. Stran 6. Promet Vse bolj krvave ceste. Stran 18. Nož v rudarskih plečih Velenjskiknaplspozmajo,kakoYladadržiobljube.Stran5. ■ v^v^^ Kupci z dolgimi nosovi ^^ ^^ ZakajvŽalcuvolknisitinkozanicelavvročife^^indslrsniS. Žajj^red baraigtom strani/. Med veseljem in razočaranjem V Šentvklu pri Planini konec akcije 100kmečkil!žensknamorje.Sre(nilistoizžrebanknajdetenastrani20, TOPLICE DOBRNA PLESNI VEČER v ritmu dunajskega valčka Hotel Dobrna, sobota, 12. marca ob 20. url. Ansambel VENUS in plesna skupina PLESNI VAL. Počastili bomo praznik žena. Rezervacije po tel. 778-110. Vabljeni! 5 SKD O Janševih raketah Na občnem zboru mozirskih SKD Je gost Ivan Oman veUko pozornosti namenil združevanju s Slovensko ljudsko stranko v soboto so se na Rečici ob Savinji zbrali člani Sloven- skih krščanskih demokratov na občnem zboru. V mozirski občini člani SKD ugotavljajo, da niso ob- stojali le na papirju, temveč so resnično živeli in delali. Krajevne odbore stranke že imajo v Gornjem Gradu, Mo- zirju, Šmartnem ob Dreti in na Ljubnem, v soboto pa so ga ustanovili tudi na Rečici. Krščanski demokrati so de- lovali predvsem za bolj mir- no, sproščeno in bogato Zgornjo Savinjsko dolino, v svoje delo pa so vključevali turizem, kmetijstvo in sode- lovanje z zamejci. Poleg tega so se precej angažirali v oživljanju in ohranjanju slovenskih ljudskih običajev in kulturne dediščine. Za letos občinski odbor SKD v Mozirju ugotavlja, da bo zaradi volitev v novih ob- činah prelomno za slovensko državo. SKD si bodo v mo- zirski občini prizadevali evi- dentirati ugledne ljudi, ki bodo kandidirali na volitvah in tudi zmagali. K sodelova- nju na in po volitvah name- ravajo pritegniti tudi sorod- ne stranke, ND, SLS in SDSS. Seveda bodo ohra- njah in krepili tudi doseda- nje aktivnosti. Člani stranke so na zboru opozarjali, da bo treba še bolj prisluhniti lju- dem, reševati njihove težave, hkrati pa so velikokrat izpo- stavili vprašanje, zakaj se stranka ne združi s Sloven- sko ljudsko stranko in zakaj parlament nenehno odloča mimo ljudi. Na ta vprašanje je odgo- varjal gost na gbčnem zboru, predsednik kmečkega giba- nja pri SKD Ivan Oman, ki je poudarjal pomen občinskih volitev, orisal nekaj podrob- nosti iz slovenskega parla- menta in spregovoril o od- stopu slovenskega ministra za obrambo Janeza Janše. »SKD je vstop v vlado pogo- jevala z Janšo, ki je izredno sposoben za svoje delo. Če bo levica izglasovala Janši ne- zaupnico, se pred našo stranko postavlja vprašanje, če bomo sploh ostali v vla- di,« je povedal Oman. Sicer v SKD, po Omanu, gledajo na politiko kot skrb za javne zadeve, ne gredo pa se politi- ke »delanja hrupa«. Združitev »brez upa zmage« Glede neuspešnega zdru- ževanja SKD in SLS Oman krivi predvsem Marjana Po- dobnika, predsednika SLS. »Obe stranki sta zelo sorod- no usmerjeni, vendar je bila Peterletova ponudba za združitev >brez upa zmage<. To bi bilo sicer nujno, ven- dar predsednik SLS, moj ljubi zet, potrebuje svojo stranko. Z demagoškimi na- stopi si pridobiva ugled, vendar kdor od bliže pozna položaj, vidi, da ni vse tako. Hudo je, ker ne moremo priti do skupnega nastopa s SLS. Takoj po volitvah v državni zbor je bil zadnji čas za združitev, takrat bi zmerna desnica postala močna stranka in obvladovala poli- tiko. Zaradi Podobnika, ki se je odločil, da tega ne stori, je lahko položaj zaigran. Očit- no se bo ista napaka zgodila na naslednjih volitv^, ki bodo po mojem mnenju jese- ni leta 1996, saj so predčasne volitve, o katerih se toliko govori, po ustavi samo izje- moma možne. Res je nesmi- sel, da sta si enako usmerjeni stranki konkurenca, to pa je pogojevalo tudi moj odhod iz SLS. Če pogovori med stran- kama ne bodo uspeli, v tej dolini ne bo nobenega kmeta več, ostal bo le še gozd. Ni pomembno, koliko ima Jan- ša raket, če ne bomo imeli doma pridelane hrane. Poli- tika Marjana Podobnika je politika delanja hrupa, meni pa vest tega ne dovoljuje. Eden od vzrokov za nezdru- ževanje je tudi to, ker Po- dobnik noče v vlado, saj je v tem mandatu težko rešiti kmetijsko ministrstvo. Veli- ko lepše je, če lahko udrihaš in kritiziraš, na takšen način pa dela SLS.« URŠKA SELIŠNIK Na sobotnem občnem zboru SKD Mozirje so ustanovili tudi občinski odbor kmečke- ga gibanja pri stranki, kate- rega naloga je predvsem re- ševanje kmečkih zahtev. Drugi poskus v Libolah Keramiko Je vzelo v najem podjetje KILI Zasebno družinsko po- djetje KILI d.o.o. je v torek podpisalo pogodbo o najemu libojskega podjetja Kerami- ka v stečaju. Srečko Šrot in Marjan Osole, glavna usta- novitelja podjetja KILI ter človeka, ki bosta poskušala ohraniti tradicijo keramične proizvodnje v Libojah, sta ob tej priložnosti včeraj skli- cala tiskovno konferenco. Podjetje KILI je v dogovo- ru s stečajnim upraviteljem Aleksandrom Cmokom in sodiščem podpisalo najemno pogodbo do konca leta 1995. Dve leti sta po besedah Sreč- ka Šrota minimalno obdob- je, saj izkušnje kažejo, da se novi programi, na katere ra- čunajo tudi v tem podjetju, tržijo običajno dve do štiri leta, na kratek čas pa je tež- ko ustsvariti dobre rezultate. Ime KILI so izbrali zato, da bi se čimbolj približali stare- mu imenu, saj se bivši KIL kot blagovna znamka na tr- žišču nikoli ni osramotil. Mesečno naj bi v Libojah na- redili 90 do 120 ton izdelkov, približno 95 odstotkov pro- izvodnje pa bodo prodali tu- jim kupcem. Računajo pred- vsem na prodajo na franco- sko in nemško tržišče, z biv- šimi kupci so navezali stike tudi na pravkar končanem sejmu v FVankfurtu. Za do- ločen čas in delno še po po- godbi zaenkrat dela 120 de- lavcev, ki jim bo najemnik zagotovil plačo po kolektivni pogodbi in poskrbel tudi za prehrano. Čeprav je bila pogodba o najemu podpisana pred dvema dnevoma, so v podjet- ju KILI že dobra dva meseca proučevali razmere v Libo- jah. Kot je dejal Šrot, bodo v proizvodnji dali prednost dizajnifani keramiki, s kate- ro lahko konkurirajo na sve- tovnem tržišču. Po oceni Marjana Osoleta pa bo treba v Libojah bistveno znižati stroške, izboljšati organiza- cijo dela in povečati produk- tivnost, pri čemer ne bodo imeli lahkega dela zaradi za- starele opreme. Srečko Šrot in Marjan Osole kljub vsemu menita, da proizvodnja ke- ramike v Libojah ima svojo perspektivo in da se z do- brim delom lahko dosežejo rezultati. Cilj novega najem- nika pa ni zgolj sanacija pro- izvodnje, temveč kasneje tu- di dokapitalizacija oziroma nakup podjetja. IB 75 nedotaiiiiivih Nekateri celjski poslanci so na zadnjih dveh zasedanjih porabili precej energije za to, da so protestirali in zahtevali opravičila. Po stari navadi so se tudi tokrat lotili novinarjev, ki so o njih zapisali stvari, ki jim niso bile všeč. Na Radiu Celje so jih namreč po decem- brski seji primerjali z Butalci, to pa je bila vsaj za nekatere poslance prehuda žalitev. Že februarja so zahtevali javno opravičilo avtorica prispevka, na tokratnem nadaljevanju pa se je zgodba ponovila. Poslanec Rudolf Čebule je na začetku zasedanja zahteval takojšnje opravičilo, sicer bo- do užaljeni poslanci protestno zapustili sejo. Podprla sta ga Karel Grad in Silvan Božič in ker tega opravičila ni bilo, saj tudi novinarka Radia Celje ni bila prisotna, sta oba poslanca res odšla iz dvorane. Župan Anton Boječ pa je menil, da spor ne sodi v skupščinsko dvorano in da se sam ne čuti užaljenega, prizadeti pa naj sprožijo ustrezne sodne po- stopke. Ne bomo razpravljali o tem ali je šlo za žalitev ali za za- bavni zapis novinarke, kot so ga razumeli nekateri poslanci. Čudi nas le, da po štirih letih mandata poslanci ne zmorejo niti kančka samokritike na ra- čun svojega dela, kaj šele, da bi jih kdo drug vzel pod drob- nogled. Da so vse prej kot vzor, dokazujejo iz zasedanja v zasedanje. Da je šlo tokrat za nadaljevanje seje, ki so jo fe- bruarja prekinili zaradi nes- klepčnosti, tokrat ni bilo po- membno. Tudi to ne, da so ne- kateri poslanci šele iz časopi- sov izvedeli, da osnutek prora- čuna ni bil sprejet, saj so takoj po dvigu roke sejo zapustili in je šele preštevanje pokazalo, da dvignjenih rok ni bilo do- volj. Tokrat so počakali do od- mora, se podkrepili z jedačo in pijačo, potem pa so spet ugo- tovili, da jih je premalo. Ver- jetno pa tudi to ne bo tema prihodnjega zasedanja skupš- čine, za katero je eden od po- slancev dejal, da jo sklicujejo samo ob zapovedanih prazni- kih. Pa še takrat gre očitno za prevelik zalogaj, da bi ga po- slanci zmogli v enem kosu. Že res, da njihovo sedenje ni po- sebej plačano, kot ves čas ne- godujejo nekateri poslanci, res pa je tudi, da bi na to morali pomisliti, ko so kandidirali na volitvah. Maja jim mandati potečejo in nove volitve naj bi prinesle nove ljudi. Lepa to- lažba, ki pa ji verjetno nihče več ne naseda. TATJANA CVIRN Proračun vrnili vladi Celjski poslanci zavrnili osnutek letošnjega proračuna Poslanci celjske skupščine v nadaljevanju februarskega zasedanja niso sprejeli os- nutka letošnjega občinskega proračuna. S tem so podprli predlog poslancev krščan- skih demokratov, narodnih demokratov, SLS in SDSS, ki so menili, da mora izvršni svet osnutek dopolniti z ute- meljenimi pripombami po- slancev in jasneje opredeliti, kako se bodo pokrivale pro- računske luknje. O osnutku proračuna so poslanci razpravljali že fe- bruarja, vendar pri glasova- nju niso bili več sklepčni. TMdi tokrat so »pod streho« spravili le tri točke, po od- moru pa poslancev za nada- ljevanje seje ni bilo več do- volj. Na ponedeljkovem zase- danju naj bi z glasovanjem dokončali prekinjeno točko, vendar so poslanci zahtevali nadaljevanje razprave. V njej so ponovno opozorili na nujnost proračunskega fi- nanciranja nekaterih naložb v šolstvu kot sta novi šoli v Socki in na Ljubečni in re- ševanje prostorske stiske na Hudinji. Ferdo Ježovnik s Teharij je zahteval od obči- ne sredstva, ki jih še niso do- bili v skladu z referendum- skim programom. Miro Gra- dič pa je menil, da naj se iz financiranja političnih strank, ki nimajo predstav- nika v DPZ, izločijo nepoli- tične organizacije, ki so se- daj zajete v isto finančno po- stavko kot nekatere stranke. Jože Zimšek, predsednik izvršnega sveta, je opozoril, da so nekatere odprte po- stavke financiranja že razre- šili, tako so z zmanjšanjem sredstev pri vseh porabnikih dobili denar za raziskovalno dejavnost, kmetijstvo in po- žarno varnost, rešili pa bodo tudi problem izgra(iije ob- ljubljenih novih šol. Predla- gal je, da se celotni občinski javni upravi dohodki znižajo za odstotek, s čimer bi pri- spevali k pokrivanju prora- čunskega primanjkljaja. Ker osnutka poslanci niso sprejeli, je opozoril, da bodo s tem tudi načrtovane nalož- be zamujale. T. CVIRN Kitajsici veleposlanik v Celju Celje je pred dnevi obiskal veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Lu Peixin s sodelavci. Goste je sprejel predsednik celjske skupščine Anton Roječ in jim predstavil Celje in njegov ekonomski položaj. Konkretnejše pogovore o sodelovanju pa so imeli v celjskem podjetju Kovintrade. Veleposlanik s spremstvom si je ob tej priložnosti ogledal Pokrajinski muzej in staro mestno jedro. TC, Foto: EDO EINSPIELER Diskvalifikacija in iikvidaciia LJUBLJANA, 5. marc, (Dne^'nik) - Po izjavah predsednika Milana Kuča. na naj bi politike, novinar- je in še koga v Sloveniji za- sledovale ilegalne oziroma paraobveščevalne organi- zacije. »Najprej pride disk- valifikacija, nato še likvi- dacija, tudi fizična,« je iz- javil Kučan. Nekateri dru- gi najvišji politiki o povo- dih za takšno izjavo vsaj uradno ne vedo veliko. Zavmiii odiožiina veta LJUBLJANA, 8. marca' (Republika) - Državni zboi je na izredni seji znova od- ločal o zakonu o referendu- mu in ljudski iniciativi tei zakonu o ustavnem sodišči in ju sprejel. Pomisleke dr- žavnega sveta, ki je za oba zakona sprejel odložilni veto, pa je zavrnil. Preiožiii obravnavo MARIBOR, 8. marca (Re- publika) - Sesti dan glavne obravnave zoper obtožene v aferi z orožjem se je kon- čal z odločitvijo sodnega senata, da se obravnava prekine in nadaljuje 21 marca z zaslišanjem novil, prič. I- Popraviianje vojne krivice LJUBLJANA, 8. mara (Delo) - Odbor za zdrav- stvo, delo, družino in soci- alno politiko je razpravljal o zakonih, ki popravljajo vojne krivice. Zakon naj bi rešil položaj prisilno mobi- liziranih, izgnancev, ukra- denih otrok, vojnih invali- dov in veteranov. Pri tem so najbolj nezadovoljni predstavniki Društva tabo- riščnikov - ukradenil otrok, ki menijo, da jim za- konski predlog ne priznava preživetja trpljenja. Združevanje sredine s težavami LJUBLJANA, 8. marca (Delo) - Pogajanja med sredinskimi strankami, ki naj bi se te dni združil« v novo liberalno demokra- cijo, se zaostrujejo, ka- drovske zahteve pa so ved- no večje. Odločitev bo zna- na danes, v četrtek, ko s« bodo zbrali najvišji orgain demokratov, socialistov ii ekozelenih. Težave sc predvsem pri demokratih kjer so nekateri prepričani da združitev nazorsko ra- zličnih strank ni možna. Glavni in odgovorni urednf' Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ureoišče Clarencea z namenom, da se »dasta dol«. Clarencu taka situ- acija kar prija, toda Alaba- ma hoče priti nekaterim stvarem do konca. To je še- le četrta noč, odkar Alaba- ma dela kot pocestnica. Kaže, da se je poleg vsega še zaljubila v Clarencea. In ko se združita dve izgublje- ni duši, so posledice popol- noma nepredvidljive. Mo- goče celo poroka. S tem pa pride tudi odgovomost. Clarence se odloči, da bo od Alabaminega zvodnika Drexela (G. Oldman) vzel njene stvari. Clarencova obsedenost z Elvisom je večja kot samo ljubezen do Kralja. Z njim se pogovarja in posluša njegove nasvete. Elvisov glas mu sporoča, naj ustreli Drexela, ko ga sreča. Cla- rencu to sicer ni popolno- ma všeč, toda le kdo bi si upal nasprotovati Kralju. In tako se zgodi, da Claren- ce obišče Drexela, ga ubije, pograbi Alabamine stvari in odide k njej, da ji sporoči novico. Njena prva reakci- ja je jok. Mogoče pa to niso solze žalosti. Seveda ne. Alabama misli, da je Cla- rence storil nekaj čudovito romantičnega. Clarence ne more verjeti svojim očem. Kakšna ženska! Ko pa Alabama odpre kovček, v katerem bi mora- le biti njene osebne stvari, oba doživita šok: kovček je prepoln kokaina. Odločita se posvetovati s Clarencovim očetom, ki je bivši policaj — svetuje jima, naj se odpravita iz mesta in se nastanita v Los Angele- su pri prijatelju. Clarence in Alabama se odpravita proti Los Angelesu - s pol- nim kovčkom kokaina. Se- veda jima pol milijona do- larjev lahko še kako prav pride! Clarence meni, da bo naredil dober posel, če ga bo prodal za kakšnih dvesto tisoč dolarjev. Sploh ni slabo za mlad par in njuno prihodnost. Medtem, ko Alabama in Clarence potujeta proti Los Angelesu, pa mafijci »obiš- čejo« njegovega očeta, ga ubijejo in izvejo naslov, ka- mor sta Alabama in Cla- rence namenjena. Clarence in Alabama v Los Angelesu poskušata prodati kokain - najdeta kupca, se dogovorita za zmenek, ne vesta pa, da so jima za petami ne samo mafijci, ampak tudi polici- ja ! Še naprej sanjata o tem, kako bosta zapravljala dvesto tisoč dolarjev: o daljni deželi, o življenju daleč proč od Detroitskega centra, brez zvodnikov, brez preprodajalcev droge in brez zasvojenih produ- centov. »Veliki dan« je prišel. Sreda je. V sobi nekega ho- tela se dobita s kupci. Nih- če ne sluti, da je soba obko- ljena s policaji, da prihaja- jo še mafijci. In končno je zmeda v sobi popolna. Kro- gle dežujejo z vseh na vse strani. Navzkrižni ogenj! Peklensko streljanje! Vsi se pobijejo! Alabama in Cla- rence pograbita denar in pobegneta... ... in srečno živita do konca svojih dni v Mehiki s svojim sinom - Elvisom. Knjižne novosti domačiii avtorjev Založba Mihelač, ki največ pozornosti namenja domače- mu leposlovju, je pred kratkim predstavila več del slovenskih avtorjev. Karolina Kolmanič, ki je iz- dala že enajst knjig pri različ- nih založbah, je z najnovejšo Vračam vam soproga posegla po sodobni tematiki. V roma- nu spremljamo usodo mlade ženske, njeno poklicno in za- sebno življenje je prepleteno z razočaranji, a konec je opti- mističen. Detektivski roman je napi- sal Tone Frelih: Samomor upokojenega sodnika. V leta po drugi svetovni vojni so za- viti nekateri skrivnostni do- godki, ki so tudi vzrok samo- mora ostarelega sodnika. Pri- mer prevzame inšpektor, ki pa se kmalu vplete v nevarne igre politike in nasilja. Knjižni prvenec Vanje Strle ima enostaven naslov Pesmi. Njene lirične izpovedi zaobje- majo različne motive, ki se na- našajo na ljubezen, odnos do svojih bUžnjih, zajeta so opa- žanja iz življenjskega okolja, vse to pa se pogosto prepleta s svetom fantazije. V sodelovanju z Uradom za žensko politiko p« Vladi Re- pubUke Slovenije je izšla knji- žica Fen. V njej so zbrane pe- smi Renate Šribar, dodano pa jim je mnogo ilustracij Zore Stančič, tako da je to delo za- nimivo ne le po literarni, tem- več tudi po likovni in oblikov- ni plati. Poleg omenjenih knjig, pa so pri Mihelaču predstavili še dve novosti iz svoje že dodobra uveljavljene zbirke Slovenska povest. Maruška Sedlak v ro- manu Božji les popisuje usodo ženske, kateri v letih inform- biroja zapro moža in je tako za dolgo obdobje prepuščena sa- mi sebi. Nada Igranje pa je na- pisala biografsko delo Dolga pot, ki je posvečeno predvsem njeni materi, opisuje pa še mnoge druge osebe iz njenega življenja. BORIS GORUPIČ OBČINA CELJE OBJAVUA Javni natečaj z licitacijo za oddajo poslovnih prostorov v najem v najem za nedoločen čas se oddajo naslednji poslovni prostori: 1. Poslovni prostor v Celju, Malgajeva 8 - prit- ličje v izmeri 27 m^ Poslovni prostor je namenjen prodaji neživilskih proizvodov ali kot delavnica za dejavnost, ki se lahko primerno vključi v okolje stanovanjskega objekta 2. Poslovni prostor v Vojniku, Celjska cesta 14 - pritličje v izmeri 26 m^ Poslovni prostor je namenjen prodaji živilskih ali neživil- skih proizvodov. Izklicna najemnina za posamezni poslovni prostor znaša 15.000,00 SIT za mesec marec 1994. Poslovni prostor bo oddan kandidatu, ki bo na licitaciji ponudil najvišjo najemnino. Vsi zainteresirani kandidati naj svoje prijave pošljejo v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa na naslov: Občina Celje, Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, Strokovna služba za stanovanjsko gospodar- stvo, Celje, Gledališka 4. O času in kraju licitacije bodo ponudniki obveščeni v 8. dneh po izteku roka za prijave ter bodo na to licitacijo pisno povabljeni. PRIREDITVE v Domu kulture v Velenju bo danes, v četrtek ob 17. uri za Pikin abonma in izven, gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s pred- stavo Stotisočnoga, Borisa A. Novaka. Jutri, v petek ob 18. in 20.30 pa bo Mestno gledališče ljubljansko gostovalo s predstavo Klinika Tivoli, v režiji Boštajana Tadela. Na osnovni šoli v Dramljah bodo učenci šole, v nedeljo ob 15. uri, za vse krajane uprizorili igro Pika nogavička. V Kulturnem domu na Ponikvi pri Grobelnem bodo člani gledališke skupine Anton Martin Slomšek, Prosvetnega društva Oton Župančič Ponikva, v soboto ob 19.30, uprizorili komedijo Toneta Partljiča Nasvidenje nad zvezdami. Komedijo bodo ponovili tudi v nedeljo ob 16. uri v Ložnici pri Žalcu. V dvorani Glasbene šole v Velenju bo drevi ob 19.30 koncert Simfo- ničnega orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom Dušanom Žličarjem in soUsti, ki so bili nagrajeni na lanskem tekmovanju v Velenju. V Glasbeni šoli v Celju bo drevi ob 20. lui, četrti abonmajski koncert (in izven), Zavoda za kultiune prireditve Celje. Predstavil se bo Jess trio Wien, s pianistom Johannesom, violinistko Elisabeth in violon- čeUstom Štefanom Kropfitsch. V Narodnem domu v Celju bo v soboto ob 19.30, drugi letni koncert Orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi Matjaž Brežnik. V torek ob 19.30, pa bo četrti abonmajski koncert (in izven) Celjskega godalnega orkestra Celje, ki ga vodi Nenad Firšt. Solisti bodo: oboistka Breda Jerič, violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v torek ob 20. uri, koncert quinteta Volge Brass iz Rusije. V Muzeju novejše zgodovine bo v torek, sredo in četrtek odprta razstava z naslovom Ljubiteljska ustvarjalnost tretjega življenj- skega obdobja, z izdelki aktiva upokojencev Ljubljanske banke Celje. V Likovnem salonu v Celju bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo likovnih del Tanje Špenko-Novakovič, ki bo predstavila risbe, gra- fike in slikovne objekte. V galeriji Gorenja servisa v Velenju bodo danes ob 13. uri odprli razstavo člana Društva šaleških likovnikov Jvueta Godca iz Celja, priložnostni kultiuni spored pa bodo izvedli učenci osnovne šole Bratov Mravljakov iz Velenja. Razstava nosi naslov Ženski akt od abstrakcije do realizma. Na ogled bo do 10. aprila. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bodo jutri, v petek ob 20. uri odprli razstavo Amalije Hribar, ki bo predstavila slike na svili, otvoritev pa bo popestril večer šansonov s pevko Meri Avsenak in Bojanom Adamičem. V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah razstavlja akvarele akademski slikar Janez Kovačič. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini so do 11. aprila na ogled risbe in akvareli različnih tujih avtorjev. V Zdravstvenem domu v Celju bo do 30. marca odprta razstava koroškega likovnika Leandra Fužirja. V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 31. marca na ogled prva poskusna razstava za obiskovalce z motnjami v vidu z naslovom Prosimo, dotikajte se predmetov. V L nadstropju Osrednje knjižnice v Celju bo do 15. marca na ogled bahajska literatura, vzporedno s to razstavo pa bodo v Levstikovi sobi knjižnice tudi predavanja. V avli knjižnice pa si lahko do konca marca ogledate tudi Topografije grofije celjske, vzporedno z raz- stavo pa bo danes ob 18. uri tudi predavanje na temo Družina mikrokozmos družbe Sylvie Gardner iz Kanade. V Laškem dvorcu razstavlja barvne monotipije Miha Maleš. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko ogledate razstavo Riharda Jakopiča z naslovom To sem jaz, umetnik... V pritličju Kovinotehne v Celju razstavlja likovna dela Goran Horvat. V avli Zdravilišča Laško razstavlja oljne slike Jože Barachini. V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega gradu je na ogled izbor slovenskega slikarstva in kiparstva. Celje: Union do 16.3. ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film Mrs. Doubtfire - Očka v krilu; Mali Union od 10. do 14.3. ob 18. in 20. uri ameriški film Prava stvar, od 15. marca dalje ob 18. in 20. uri pa ameriški film Živi; Metropol 10.3. ob 16. in 18. uri ameriški film Denis pokora, ob 20. uri ameriški film Pri Addamsovih 2, od 11.3. ob 16. uri ameriški film Denis pokora, ob 18. in 20. uri pa ponovno ameriški film Addamsovi 2. Kino Žalec 11.3. ob 20., 12.3. ob 20. in 13.3. ob 20.30 ameriški film Na ognjeni črti. Dobrna 13.3. ob 17. uri ameriški film Smrtonosni trenutek. V veliki dvorani Narodnega doma v Celju se bo v sredo ob 17.30 predstavila pedagoginja za jazz balet Astrid Ussar, pred odhodom na šolanje v ZDA, s produkcijo vseh skupin Studia za ples Igen Celje in s predstavo Življenje so kratke sanje. V knjigami Kultumica v Velenju bodo v sredo predstavili knjigo dr. Janeza Mayerja z naslovom Vizija ustvarjalnega podjetja. V vrtcu Tončke Čečeve v Celju bodo jutri, v petek ob 8. uri zjutraj Cicibanove urice za otroke iz vrtca Vojnik. V Domu kulture v Velenju bo drevi ob 19. uri večer spiritualne Indije. V pravljični sobi otroškega oddelka Osrednje knjižnice v Celju bo danes, v četrtek ob 17. uri, srečanje z Lilijano Praprotnik-Zupančič, Borijem Zupančičem in Renatom Jenčkom, ki bodo skupaj predsta- vili knjigo Zgodbe in nezgodbe. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 19. un srečanje zborov delovnih organizacij. Št. 10 - 10. marec 1994 Vsak na svole Na zborih krajanov se odražajo različni Interesi, novih občin pa bo kot llsUa Predreferendumska zbo- rovska mrzlica zaradi preo- brazbe občin na Celjskem je na višku. Ponekod je vse, kot so se dogovarjali na skupšči- nah, v komisijah za lokalno samoupravo, v svetih krajev- nih skupnostih, ponekod pa se krajani odločajo popolno- ma po svoje. Po določilih zakona mora- jo biti zbori krajanov zaklju- čeni do 13. marca, torej do nedelje, približno pol meseca potem pa je še čas za do- končne odločitve oziroma ponovitve zborov. Do konca marca morajo župani občin- skih skupščin državnemu zboru posredovati sklepe zborov krajanov. Državni zbor naj bi te sklepe preučil in najkasneje 7. aprila dolo- čil referendumska območja, referendumi pa bodo 22. ma- ja. Odločitev o novi občini bo sprejeta, če bo zanjo glaso- vala večina volivcev. Zadnje je že nekohko dol- goročno, saj podoba novih občin na Celjskem še ni izo- blikovana, kot kaže, pa bo ponekod moral posredovati tudi državni zbor. Vsekakor v dosti občinah prihaja do zapletov, pa ne le pri odloči- tvah krajanov, ampak tudi pri zbiranju podatkov o teh odločitvah. Teharčani za svoio občino V večini krajevnih skup- nosti v celjski občini so že opravili zbore, na katerih so se občani izrekali o določitvi referendumskega območja. Tako so se v Škofja vasi, na Frankolovem, v krajevnih skupnostih Center, Savinja, na Svetini, v Novi Cerkvi ter v Šmartnem v Rožni dolini krajani odločili za mestno občino Celje, Teharčani in krajani Dobrne pa želijo svojo občino. Zbori bodo danes, v četr- tek, še v krajevnih skupno- stih Kajuh, Slavko Šlander, Dečkovo naselje, Gaberje, Hudinja in v Lokrovcu v ok- viru KS Ostrožno, kjer bo v petek, 11. marca še zadnji zbor za območje Lopate. Za manjše občine v žalski občini so se v mi- nulih dneh v glavnem že zvr- stili zbori občanov. Po raz- pravah sodeč bi imeli ljudje v glavnem najraje manjše občine, približno takšne, ka- kršne so sedanje krajevne skupnosti. Tako so lastni ob- čini naklonjeni v Taboru, Grižah in Libojah, svojo ob- čino bi imeli tudi na Gomil- skem, kjer račimajo še na združevanje z Tmavo. Bra- slovčani so odločno poveda- li, da želijo lastno občino, vrat pa ne zapirajo Letušu in tudi delu Tmave, saj je v preteklosti Orla vas deni- mo že sodila pod občino Bra- slovče. Tudi na Polzeli so na zbo- ru ponovili svojo zahtevo po samostojni občini, računajo pa na povezavo z Andražem. Nekoliko širše meje so pred- lagali le na zboru v Žalcu, poleg samega mesta naj bi referendumski okoliš zaje- mal še Gotovlje, Vrbje, Po- nikvo in Galicijo. Svoja mnenja o oblikovanju novih občin bodo jutri, petek, po- vedali še krajani Petrovč, Galicije, Vranskega in Šem- petra, v nedeljo pa krajani Vinske gore in Ponikve. Siivnice ne marajo Preteklo nedeljo je bilo v šentjurski občini več zbo- rov — v KS Slivnica so se od- ločili za referendumsko ob- močje v okviru sedanje KS (pri tem je 37 krajanov pre- glasilo tistih 35, ki so se zav- zeli za sedanjo ureditev). Na zborih v KS Loka pri Žusmu so se odločili, da bi ostali v mejah sedanje šentjurske občine, sicer pa bi bili radi samostojna občina, ne sku- paj s Slivnico. V KS Prevor- je, na zboru z izjemno ude- ležbo, so glasovali za refe- rendumsko območje sedanje šentjurske občine, posebej pa so nasprotovali morebitni vključitvi v slivniško občino. V KS Dobje so se odločili za samostojno referendum- sko območje. Na prvih dveh zborih v KS Šentjur-Center se je večina navduševala, da skupaj s KS okolico postane- jo ena občina, dokončno pa naj bi se dogovorili v tem tednu. V mestu dve občini v mozirski občini je glede referendumskih območij ostalo odprto le še vprašanje Šmartnega ob Dreti. Krajani so po nedeljskem svetoval- nem referendumu odločitev o priključitvi k referendum- skemu območju Nazarje to odločitev z veliko večino po- trdili tudi v sredo zvečer na zboru krajanov. V velenjski občini bo očit- no največ težav s KS Staro Velenje, kjer so krajani že zbirali podpise za samostoj- no občino. Na sobotnem zbo- ru krajanov so sprejeli samo še ugotovitveni sklep, saj je zbor potrdil število zbranih podpisov. V razpravo na dr- žavni zbor, ki bo dokončno določal referendumska ob- močja, bodo sklep zbora kra- janov opremili še s sklepom velenjske skupščine o Vele- nju kot mestni občini, nada- lje referendumsko območje Starega Velenja sega v kata- strsko območje Velenja, sploh pa po zakonu mesto oblikuje mestno občino, kar naj bi seveda veljalo tudi za Velenje. Torej bo o referen- dumskem območju odločal državni zbor. Z manjšimi težavami so se na doslej opravljenih zborih krajanov srečevali srečevali tudi v KS Bevče, kjer se kra- jani niso mogli dokončno od- ločiti. Po doslej veljavnih predlogih naj bi Bevče spa- dalo v občino Velenje, ven- dar so krajani zahtevali še en zbor, na katerem se bodo do- končno odločili. V vseh osta- lih KS, kjer so imeli zbore krajanov, Paka, Ravne, Kav- če, Bele vode, pa so se kraja- ni odločili v skladu s predvi- devanji. V manjših krajih V občini Šmarje pri Jelšah so pretekli teden odločali predvsem v manjših krajih in Rogatcu. Za referendum- sko območje bodoče občine Šmarie pri Jelšah so se odlo- čili še KS Vinski vrh in Sl^ ka gora (pred njimi so t^i sklenili tudi v KS Mestiu Zibika, Tinsko, Šentvid Šmarje pri Jelšah). Bodoči občini Rogatec bodo priključili KS Rogat^ Dobovec in Donačka go, v KS Polje ob Sotli in Vj štanj pa so za bodočo občij Podčetrtek. Križanje različnih intet sov je bilo mogoče napov dati že pred zborom v { Pristava pri Mestinju. DoJ obiskani zbor je bil v znam nju dveh skupin, ki sta navduševali za priključil k bodoči občini Podčetrti oziroma Šmarje. Končalo je s kompromisno odločitvj - za referendumsko obmoi samostojne občine Pristai v okviru meja sedanje KS Zidani Most noče k Radečam Po do sedaj znanih rezi tatih razprav na zborih ki janov v občini Laško so se vključitev v bodočo obči Laško izrekli v KS Lašl Rečica, Vrh, Breze in Mar Gradec. Sedraž, ki naj bi v bodoče sestavni del no občine Rimske Tophce, s to inačico ne strinja. Ob( ni so se na zboru izrekli, hočejo vključitev v refert dumsko območje nove ob ne Laško. Enake težnje izražali v Jurkloštru, saj ti oni ne vidijo dovolj veli možnosti za razvoj v predi deni novi občini Rimske T plice. V Rimskih Toplicah se oi čani zavzemajo za samos^ no občino, v Zidanem MoJ pa so občani izrazili tea po vključitvi v referendu sko območje občine Laško torej ne želijo biti del nc samostojne občine Rade Na Radeškem bodo zb krajanov v naslednjih dn Novo samostojno občino I deče naj bi tvorile krajev skupnosti Svibno, Jagnje: ca, Vrhovo, Radeče in Zid« Most. John Steklin, onkolog iz Houstona, sodi k tistim zdravnikom, ki so prepriča- ni, da smeh ne dviga samo morale, ampak tudi v resnici zdravi. Steklin trdi, da bi bi- li mnogi zdravniki osupli, ko bi videli zdravstvene karto- ne nekaierik bolnikov, ki se iz vsega srca smejejo šalam v sobi za življenje. Primeru koustonske sobe za življenje je sledilo že več ameriškik bolnišnic in do- mov za ostarele. Steklin priznava, da še vedno nima dovolj znanstvenik dokazov, da je smeh zdravilen, znano pa je, da so bolniki, ki so pred spanjem gledali kakšno komedijo, imeli mirnejši spanec in niso potrebovali toliko pomirjeval. Za one, ki skušajo defini- rati smeh, naj bo v pomoč naslednja ugotovitev: smeh je sestavljen iz tipičnik mi- mičnik reakcij in glasov ra- zlične moči (nasmek, smeh- ljaj, krokot, kikitanje, krče- vit smek). Za tiste, M ljubijo več vrst smeha, pa naj velja- jo naslednji opisi smeka: poznamo škodoželjni, prita- jeni, kinavski, skrivnostni (to je že bolj smehljaj), pri- voščljiv, ironičen, sarkasti- čen, zmagoslaven, grenak, kuronski in odkritosrčen smek. Smek lakko izzovemo s pomočjo reflektomo fizi- ološkik načinov (na primer z žgečkanjem) ali pa z dolo- čenim čustvenim stanjem, do katerega pride v posebnik, predvsem komičnih položa- jik. Poleg tega poznamo tudi patološke izbruke smeka, ta- ko imenovani sardonični smek, ki se pojavlja pri ne- katerik duševnik bolnikih; tega smeka ne izzovejo zna- nji vzroki. Mnogi teoretiki štejejo smek za eno od ele- mentamik reakcij, kar doka- zujejo s tem, da lakko z zu- nanjimi dražljaji izzovemo smek pri novorojenčkik ka- kor tudi pri visoko razvitik šimpanzik. Biologi imajo več teorij o razvoju smeka pri člove- škik bitjih. Nekateri so pre- pričani, da je smek nastal kot izraz zmagoslavja nad premaganim nasprotnikom, kot sprostitev napetosti in energije, ki je preostala po uspešnem lovu, drugi pa spet prisegajo na to, da je smek že od nekdaj dokazoval dober namen tistega, ki se smeje, smek naj bi bil znamenje, da je oseba, ki se smeje, nene- varna in že zaradi tega nima nobenega smisla, da bi se je bali ali da bi io napadli. Vse te teorije dajejo dolo- čen pomen kognitivnemu, konativnemu in afektivnemu aspektu. Večje število tek ki- potez pripada filozofskim, manj pa psikološkim delom, čeprav je smek v glavnem psikološka manifestacija. Strokovnjaki so ugotovili, da je središče za smek v levi možganski polovici, odkrili so namreč, da bolniki s po- škodbami te polovice ne vi- dijo ničesar smešnega v vi- cik, ob katerik njikova oko- lica kar poka od smeha. Po- leg tega so norveški zdravni- ki ugotovili rsizliko v elek- trični aktivnosti med desno in levo polovico. Poleg praktične funkcije, ki jo ima smeh v človekovem notranjem življenju kot eno od sredstev za izražanje emocij in zbliževanja ljudi, ima smek tudi globoke te- oretske koordinate, ki se v pojasnjevanju znanstveni- kov, gibajo v razponu od sta- nja transcendentnosti, ki na- stajajo z združevanjem za- vestnih in nezavestnik vse- bin — do eksplicitnik živa od- nosa do stvari, ki se lakko ~kV-ssmekomizražajo.Emoci- onalna napetost preprečuje salve smeha, tudi tam, kjer so za to ugodni komični do- godki. Nasmejali se bomo še- le takrat, ko je emotivna na- petost upadla, ker bo šele v tem trenutku osvobajanje omogočilo pojav smeka. Pripovedovanje šal ima lakko tudi neprijetne posle- dice, saj so slani dovtipi ne le v nasprotju z moralo in eti- ko, ampak je tudi kaznivo. Kaj pravi kazenski zakon? Za politične dovtipe ali vice, kot jim ljudje radi po doma- če rečejo, je značilno, da jik najdemo v državak z močno cenzuro. Tam se politični dovtipi prenašajo od ust do ust. Tako je bilo v preteklosti in je še danes. Vendar so običajno anek- dote dukovite. Največ je takšnik, katerik ost je ošilje- na na primer tako, da žali posameznika. Tudi takim dovtipom se smejemo, si jik pripovedujemo. A če bi tisti trenutek, ko jik slišimo, ma- lo pomislili, se jim gotovo ne bi. Znana je množica dovti- pov o našik politikik. Med njimi jik je veliko dukovitik. Nemalo pa je vmes tudi takš- nik, ki ne zaslužijo svojega imena, so žaljivi in imajo vnaprej preračunan slab namen. V sodni praksi pravijo te- mu tudi verbalni delikt. Pre- den pa koga postavijo zaradi takšnega ali drugačnega vica pred sodišče, mora javni to- žilec ugotoviti vse znake kaznivega dejanja, kar ni ni- ti najmanj preprosto. Največ dovtipov nastaja po šablonak, tako da se ne- kateri vlečejo že skozi stolet- ja vse od rimskik časov dalje, le da so se sproti prilagaj duku dobe. Lep primer za so šale o policajik, ki jih Ij dje v različnih inačicak p povedujejo po vsem svetu roda v rod. Še nekaj je značilno za i le in dovtipe: sproščeni Jj dje jik ne pripovedujejo ir- jik tudi ne zapomnijo, ventil jim pač ni potrebi Saj navsezadnje skoraj vs dovtip zraste iz škodoželjt sti ob nesreči drugega. Kakorkoli že smek izglo običajen in naraven /en men, je vse do danes izziv za znanstvenike, ki ga proučevali in tolmačili samih začetkov psikoani ze, filozofije in umetno^ Smek so pojasnjevali filol fi, psikologi, psikiatri, esti pa vendar je v največji in^ ostal — nepojasnjen. Št. 10 - 10. marec 1994 131 V starem soldašKem kovčku Ma podstrešju davno pozabljeni, porumenell Celjski tedniki Ko so se pri Nemčevih v Sedražu odločili za manjši gradbeni poseg, so na pod- strešju naleteli tudi na že davno pozabljene stare kovčke in škatle. Takrat se je IVlarija Nemčeva odločila, da pregleda vsebino, pa je, med drugim, naletela tudi na sno- piče starih časopisov. Med tem porumenelim papirjem so bili tudi izvodi Celjskega tednika, številke iz let 1955, 1956. Najstarejši izvod, ki ga hranijo, je iz avgusta leta 1955, sicer pa je Stanko Ne- mec naš zvesti naročnik od leta 1954 dalje, torej že štiri- deseto leto. Z Marijo in Stankom Ne- mec sedimo za mizo v kuhi- nji in obračamo strani Celj- skega tednika iz leta 1955. V prispevku pod naslovom Nacionalizacija Sueškega prekopa je opisan ta dogo- dek, ki je razburil svet. Li- stamo dalje in se ustavimo ob novinarjevem razmišlja- nju o celjski šolski mladini, ki da je brezvestna in slabo vzgojena in ki se, brez nad- zorstva ali celo vpričo svojih spremljevalcev, potika po le- pih mestnih nasadih in uni- čuje zelene trate. V konji- škem Kostroju so takrat iz- volili svoj prvi petnajstčlan- ski delavski svet, na Dobrni pa je bilo v tistem avgustov- skem mesecu »že« 454 go- stov. Celjski tednik je poro- čal tudi o rezultatih na Sko- kovem memorialu, ko »so bi- li na startu prav vsi, ki v slo- venski atletiki nekaj pome- nijo, tudi olimpijski kandi- dati in državni rekorderji.« Roman Lešek je spet postavil nov jugoslovanski rekord v skoku ob palici, Stanko Lorger je bil spet najhitrejši, Kladivar pa atletski klub z največ zmagovalci. V ti- stem tednu se je v Celju rodi- lo 28 dečkov in 17 deklic, v kinu Metropol pa so vrteli ameriški film Tarzan in nje- gova tovarišica... Človek postane kar malce nostal- gičen. »Časi niso najbolj rožnati, pa sva z možem že začela razmišljati, da bi bilo dobro katerega od časopisov ali re- vij odpovedati. Pa ni šlo, ne pri Kmečkem glasu ne pri Družini in Ognjišču in ne pri Novem tedniku. V štiridese- tih letih se tudi na časopis navežeš, navajen si, da ti pri- de vsak četrtek v hišo,« je o tej navezanosti in zvestobi pripovedovala Marija, Stan- ko pa se je spomnil, da je prvikrat kupil Celjski ted- nik, ko so ga kot mladega fanta in rudniškega knapa poklicali na predvojaško va- jo na Planini. Naslednji te- den je o tej vaji pisal Celjski tednik ter okrcal vrle bodoče vojake, ker so pri kmetih na- redili veliko škode na pridel- kih, ko so se v času vaje va- ljali po njivah in travnikih. »Ker se je o tem tudi v Se- dražu na veliko govorilo, sem tudi jaz kupil izvod ted- nika in se ob prebiranju od- ločil, da se naročim nanj, in pri tem je ostalo,« se spomi- nja Stanko Nemec. In kaj pri Nemčevih v No- vem tedniku najraje prebira- jo? »Preberem skoraj vse,« pripoveduje Marija, in nada- ljuje: »Najprej pregledam osmrtnice, male oglase, pi- sma bralcev, kroniko. Berem po obrokih, ker je na kmetih dela veliko, saj je v hlevu se- demnajst glav živine, v zbi- ralnico pa pripeljemo vsak dan okoli sedemdeset litrov mleka. Včasih se zgodi, da ponoči ne morem spati, pa sedem za mizo v kuhinji in prebiram v miru. Pogrešam pa povesti, takšne kot so bile nekoč o Mlinarjevem Janezu, o Guzeju in podobne. Pogre- šam tudi nasvete za kmeto- valce, tega je bilo v vašem časopisu včasih več.« Med pogovorom Slavko Nemec odpre škatlico z zlato veriži- co, skromno pozornost, da- rilce za zvestobo. »To boš pa ti nosila,« reče svoji Mariji, takrat pa se pripeljejo Nem- čevi trije sinovi. Skrbi z na- sledstvom ni nobene, fantje so delavni, radi delajo. O tej sreči je potem tekel pogovor, to pa je že druge vrste zgod- ba v mozaiku življenja dru- žine Nemec iz Sedraža. MARJELA AGREŽ V spomin Ivan Jazbec v torek, 22. februarja 1994, smo se na pokopališ- ču v Vojniku poslovili od Ivana Jazbeca, sodarskega mojstra v pokoju iz Šmar- jete pri Celju. Rodil se je 9.12.1911 v kraju Konuško pri Šmar- ju. Zelo mlad, komaj s 14- leti, je odšel z doma in se leta 1929 v Celju izučil za sodarja. Mojstrski izpit je opravil 1938., naslednje le- to pa je v Gaberju odprl svojo obrt. Pozneje se je s svojo družino preselil v Šmarjeto, kjer si je ustva- ril dom in delavnico. Ivan Jazbec je bil po vsej Sloveniji in tudi onkraj meja znan sodar. Pridno in z veseljem je opravljal svo- je delo in se po 53 letih upokojil. Z velikim pono- som in ljubeznijo je izdelo- val sode in si vedno postav- ljal nove cilje. Vsi so ga poznali kot dobrega člove- ka, delavca, prijatelja, so- seda, moža in očeta. Ni še dolgo tega, kar je povedal, da bi spet postal sodar, če bi si še enkra t moral izbra ti poklic. Po večumem delu je, ne- redko kar na sodčkih, po- klepetal s prijatelji, ki so ga spoštovali in imeli radi. Vedno je rad postregel s kozarcem domačega vina, v veliko veselje pa mu je bila lepa pesem v domači kleti. Dopustoval ni nikoli. Ob praznovanju 80. rojstnega dne se je odločil, da se bo malo odpočil in pomagal sinu. Prihodnje leto bi z že- no praznovala 50. obletnico poroke, vendar žal tega ni učakal. Njegova izredna volja in trden značaj ga tudi v zad- njih dneh življenja nista iz- dala. Ivan Jazbec bo ostal vedno med nami. K velikonočnicam Zveza društev upokojencev Celje pripravlja v nedeljo, 20. marca, enodnevni planinski izlet na Boč, kjer si bodo ogledali cvetoče velikonočnice. Iz Celja do Poljčan ter nazaj bodo potovali z rednim vlakom, hrana pa bo iz nahrbtnika. Prijavite se lahko Zvezi društev upokojencev Celje, v Jurčičevi ulici 6 (ob torkih in četrtkih, od 9. do 11. ure), pa tudi pri posameznih upokojenskih društvih celjske občine. gj Jubilejni marčevski pohod na Šmohor Planinsko društvo Laško je spet organiziralo tradicionalni marčevski množični pohod na Smohor. V nedeljo, 13. marca, bodo ljubitelji planin že desetič zapored krenili na to priljub- ljeno izletniško točko. Start pohodnikov bo od 7. do 10. ure pri Lipi nad samopo- strežno trgovino v Debru, kjer bo vsak udeleženec prejel evi- denčni kartonček in spominsko značko. Do planinskega doma na Šmohorju je ura in pol hoje. Po prihodu večine pohodnikov bo kulturni program, v katerem bo nastopil tudi moški pevski zbor Laško, v nadaljevanju pa se bodo udeleženci pohoda zaba- vali ob zvokih domačega ansambla. ^ Trnavčani na regijsko prvenstvo Kmetijska svetovalna služba je pripravila v Taboru v sodelo- vanju z aktivom podeželske mladine Tabor občinsko tekmova- nje Mladi in kmetijstvo. Tekmovanja se je udeležUo sedem aktivov podeželske mla- dine občine Žalec, odgovarjali so na vprašanja iz turizma na kmetiji, ribogojstva, o gnojenju in etologiji (vedi o obnašanju domačih živali). Največ znanja so pokazali člani aktiva iz Tmave, drugi so bili Gotovljani in tretji Braslovčani. Ekipa iz Tmave se bo udeležila regijskega tekmovanja, ki bo v soboto ob 19. uri v Kozjem. -p rj, Selili so ribe Šempetrski ribiči so imeli v soboto eno izmed številnih delovnih akcij. V kanalu Struga so lovili ribe, ki so jih potem prenesli v Savinjo in jezero Presarje. Gospodar RD Šempeter Drago Vrečar je povedal, da je v sobotni akciji, ki je trajala ves dan, sodelovalo 20 članov družine, izlovili pa so okrog 3 tone raznih vrst rib. Na sliki: Skupina ribičev pri izlavljanju v kanalu Struga pri Polzeli. T. TAVČAR Št. 10 - 10. marec 1994 Optiki v Portorožu Komu koristijo otiločitve ministrstva za zdravstvo? Društvo optikov Slovenije bo ta konec tedna v Portoro- žu organiziralo tradicional- no strokovno prireditev Op- tika 94 ter mednarodno op- tično razstavo. Udeleženci bodo lahko prisluhnili strokovnim pre- davanjem o optometričnih meritvah vida, na razstavi pa bodo svoje izdelke in opremo pokazali najvidnejši evropski proizvajalci. V Por- torožu pričakujejo preko 300 udeležencev iz Slovenije in tujine, ti bodo razpravljali tudi o številnih probleniih, ki v tem času pretresajo op- tično stroko. Po zadnjih ukrepih mini- strstva za zdravstvo se je po oceni optikov oskrba vida v Sloveniji bistveno poslab- šala, daljša je čakalna doba za merjenje vida, vse to pa povzroča veliko nezadovolj- stva med ljudmi. Ministrstvo namerava optikom prepove- dati tudi optične meritve, brez katerih v številnih pri- merih ni mogoče strokovno izdelati očal. Svojo zahtevo utemeljuje ministrstvo z ra- zlago, da optiki svojega dela ne opravljajo dovolj strokov- no, očitno pa jih ne moti pro- daja gotovih serijskih očal po trgovinah in lekarnah. V društvu opozarjajo, da pri mnogih optikih samevajo drage aparature za merjenje vida, po novem pa naj bi očala predpisovali okulisti v zdravstvenih zavodih. Te preglede bo treba plačevati, čeprav so ljudje prostovoljno zavarovani. Kaj je pravi vzrok takšnega stanja in ko- mu to koristi - tudi na ta vprašanja bodo optiki iskali odgovore na srečanju v Por- torožu. IB ŽalsitI liotel prodan Varščino Je poiožiia Fanika Lamovšek v ponedeljek je bila v pro- storih Hmezad Gostinstva Žalec druga javna dražba, na kateri so prodajali žalski hotel. Kljub poprejšnjemu zanimanju večih interesen- tov, je ponudbo za nakup vložila le Fanika Lamovšek, sicer direktorica tega hotela. Kot je povedal direktor Gostinstva Bruno Randl je Lamovškova edina položila zahtevano varščino in si s tem zagotovila pravico do nakupa. Hotel je bil prodan po izklicni ceni 183 milijo- nov 640 tisoč tolarjev. Svoje mnenje mora zdaj povedati še Agencija Republike Slo- venije za prestrukt\iriranje in privatizacijo. Če agencija ne bo soglašala s prodajo, pa bodo Lamovškovi povrnili plačano varščino. Še vedno pa ostaja nejasna usoda preboldskega hotela. Pred časom so v Gostinstvu ta hotel ponudili v brezpla- čen prenos žalski občini, vendar so dogovori padli v vodo. Žalčani se zdaj pogo- varjajo s predstavniki celj- ske občine, tudi njim ponu- jajo preboldski hotel, v za- meno pa naj bi Gostinstvo dobilo del samopostrežne re- stavracije v Gaberjah. m Še ob eno industrijsko gasilsifo društvo? Decembra lani so člani in- dustrijskega gasilskega dru- štva Železarne Štore imeli izredni občni zbor, kjer je prišlo do ločitve in po več kot dvajsetih letih so v Što- rah ponovno dobili prosto- voljno gasilsko društvo. To je imelo svoj prvi občni zbor prejšnji teden, kjer so se naj- več pogovarjali o novi orga- niziranosti, opremi in pro- storih ter kakšno področje bodo pokrivali. Industrijsko gasilsko društvo namreč ni »smelo« na teren, ker je bilo registrirano samo za področ- je tovarne, medtem ko so po- dročje Štor pokrivali gasilci Prožinske vasi. Od decembra do občnega zbora so posku- šali vse te formalnosti uredi- ti in tako so prišli tudi do svojih prejšnjih prostorov ter dela opreme. Člani se s posebno izjavo odločajo, kje bodo delovali, vse pa ka- že, da bo »novo« društvo imelo okoli 160 članov, od tega precej mladine, ki je pripravila svoj občni zbor in na članskem sodelovala sa- mo z delegacijo. Vendar vse kaže, da tako enostavno le ne bo šlo, kajti člani industrijskega gasil- skega društva so še vedno v njihovih prostorih pa tudi marsiky drugega ni urejene- ga. V Železarni je trenutno 12 zaposlenih gasilcev, kakš- na bo njihova usod^ nihče ne ve. Lani je bilo v Železar- ni 39 požarov brez večje ma- terialne škode, ki pa bi bila prav gotovo večja, če ne bi bilo gasilcev. To je v celjski občini že drugi primer, da gre za ukinjanje ali zmanjše- vanje pomena gasilcev v to- varnah (ob železarni je znan primer EMO), kar prav goto- vo ni dobro in se nam bo kdaj še kako maščevalo. Iz- govor na poklicne gasilce in prostovoljce ni najboljši, ker v občutljivih sredinah je le ob preventivi najboljša prva intervencija. Kakorkoli, v Štorah imajo spet prosto- voljno društvo, dvanajst za- poslenih gasilcev v Železarni pa čaka, kako bo z njihovo TONE VRABL Manj požarov Požarni inšpektor, inž. Vin- ko Spec je na seji IS poročal o požarni varnosti v konjiški občini. Število požarov je bilo lani manjše kot leto poprej, vendar pa je bila škoda večja in je znašala 196.000 DEM. Kar 62 odstotkov vse škode je nastalo v treh požarih, od katerih sta nastala dva v zasebnem sek- torju. Bistveni problem je v tem, da se povečuje število požarov, nastalih na elektroinstalaci- jah, ker le-te niso ustrezno vzdrževane. Lani je pri gasilskih inter- vencijah s(^elovalo 269 gasil- cev, Id so za to porabili 840 ur. Prav pravočasnim intervenci- jam gre zasluga, da v požarih ni bilo še več škode. J. H. Plesna šola na maičice v vrtcih v Preboldu in Taboru že nekaj časa pote- ka plesna šola, ki jo vodi profesorica športne vzgoje Savina Vybihal. V vrtcu Savina z otroki izvaja program, ki je zašči- ten pri Avtorski agenciji za Slovenijo, glavni namen programa pa je predvsem razvijati trajne športne na- vade in vplivati na zdrav- stveno-higienske navade. »Otroci imajo v najrosnej- ših letih močno izraženo potrebo po gibanju,« je po- vedala Savina, ki ima v skupini otroke, stare od tri do sedem let. »Slednjo je treba zadovoljiti in izkori- stiti vse prednosti tega ob- dobja, ki se kažejo v prem- nogih interesih in dejavno- stih, za katere se otroci navdušujejo. Športna in plesna dejavnost sta le dve izmed tistih, ki poma^ razvijati vsestransko o1 kovo osebnost,« meni v( teljica plesne šole. Sicei tudi otroci sami pri ples urah navdušeno sodeluj in pred kratkim so pli program predstavili p starši, ki so nad plesno i za svoje malčke navduš N.-M. SEDI Foto: E.EINSPIEL »Še malo bomo nabirali češnje, potem se gremo pa muco in miške. Sergeja, boš ti muca?« vajami razlaga Savina. Št. 10 - 10. marec 1994 151 Drugačna oiimpiiada Konec februarja Je bila na Arehu ollmplJaUa za mlaUostnlke z motnjami v Huševnem razvoju - Ekipa Celja se Je vrnila s tremi meiJalJaml Konec februarja so bile na Arehu olimpijske igre za mladostnike z motnjami v duševnem razvoju. Ta spe- cialna olimpijada, ki jo je v Ameriki ustanovila ena ve- ja Kennedyjev, se je hitro razvila po Evropi in letos je bila v Sloveniji že petič. Ekipa iz Centra za varstvo in delo Golovec se je zimske olimpijade letos udeležila prvič. Zlatko Hojnik, Marjan Jančič in Simon Podvomik so pod vodstvom trenerjev Leona Štembergerja in Damjana Rebemiška osvojili kar tri medalje. Simon Podvomik, ki je tekmoval v prvi kategoriji \ažjega veleslaloma, je osvo- jil drugo mesto, Zlatko Hoj- nik je osvojil prvo mesto v disciplini tek na nordijskih smučeh prva kategorija, in prvo mesto v veleslalomu druga kategorija, Marjan Jančič pa je v prvi kategoriji težkega veleslaloma osvojil peto mesto. Leon Štemberger, delovni inštruktor in trener »olim- pijske ekipe«, je povedal: »Ekipa Celja se je te olim- pijade letos udeležila prvič. Sicer smo bili povabljeni že prej, vendar se zaradi nepri- pravljenosti do sedaj še ni- smo prijavili. Letos pa smo delali bolj načrtno. Zaradi množične udeležbe (prijav- ljenih je bilo preko dvesto tekmovalcev) smo lahko pri- javili samo tri tekmovalce. Prvi dan so bile kvalifikacije v vseh disciplinah, kjer so se fantje izvrstno odrezali. Po- tem so tekmovalce razdelili na kategorije. Na tekme smo se pripravljali prek poletja že kondicijsko, potem pa smo imeli še šest dni priprav na Rogli. Vsi tekmovalci so bili zelo prizadevni in z re- zultati smo več kot zadovolj- ni. Tudi tekmovanje je bilo izvedeno brezhibno, organi- zacija je bUa odlična. Poletnih olimpijskih iger pa smo se udeležili že dva- krat in do sedaj smo prinesli že štirinajst medalj. Seveda se pripravljamo tudi že za letošnje poletne olimpijske igre, ki bodo jimija v Vipavi. Osebno mislim, da so olimpijske igre za mladost- nike z motnjami v duševnem razvoju nekaj zelo koristne- ga, saj lahko na tak način pridejo tisti, ki se jih udele- žijo, v stik z vrstniki iz vse Slovenije, potem ko se gre na evropsko ali svetovno olim- pijado, pa lahko stike še po- sebej razširijo.« Damjan Rebemišek, drugi trener olimpijske ekipe Ce- lja, ki na Centru za varstvo in delo sicer dela kot organi- zator dela, pa je povedal: »Trenirali smo predvsem ve- leslalom in tek na smučeh. Rezultati so, glede na to, da smo s to ekipo letos tekmo- vali prvič, odlični. Tudi naša direktorica je za te stvari po- kazala dosti razumevanja. zato smo lahko nabavili tudi nekaj opreme za ta šport, kar pomeni, da ima naša ekipa sedaj večjo možnost treninga in nastopov.« In kaj so o olimpijadi po- vedali tekmovalci? Marjan Jančič je tekmoval v težjem veleslalomu: »Olimpijske igre so bile super, tudi orga- nizacija mi je bila všeč. Ven- dar sem jaz imel to nesrečo, da sem bil v malo težji sku- pini. Na predtekmovanju je bilo še vse v redu, na tekmo- vanju pa sem bil malo slabši, tako da sem bil na koncu pe- ti, čeprav bi bil lahko tudi boljši. Mislim, da je v redu, da se enkrat na leto zberemo iz vse Slovenije, se spozna- mo, tekmujemo... Sicer sem letos na zimskih olimpijskih igrah prvič sode- loval, udeležil pa sem se tudi že poletnih iger.« Simon Podvomik, ki je tekmoval v veleslalomu - laž- ja proga, pa je povedal: »Olimpijske igre so se mi zdele dobro pripravljene. Sam sem osvojil drugo mesto in srebrno medaljo. Preden smo pričeli vaditi na Rogli, še nisem smučal, zato si ni- sem mislil, da se bom tako dobro uvrstil. Zelo sem ve- sel, ker mi je uspelo.« Zlatko Hojnik, ki je osvojil kar dve zlati medalji, pa je po uspehu na olimpijadi po- vedal: »Na olimpijske i^e sem se kar dolgo pripravljal. Na predtekmovanju mi je šlo kar dobro, na tekmovanju pa je bilo na začetku kar dosti treme, ampak, ko se je priče- lo zares, je tudi trema izgini- la. Dosegel sem prvo mesto v težjem veleslalomu. Tek- moval sem tudi v teku in ravno tako dosegel prvo mesto.« Ekipa se sedaj že pridno pripravlja na poletne olim- pijske igre. Sicer pa se na Centru za varstvo in delo na Golovcu ukvarjajo še z mar- sikatero drugo aktivnostjo; lani so organizirali koncert, pripravili so že nekaj pro- slav ... Vendar je, pravijo, o^ziv na njihove prireditve maj- hen. Kot da se stanovalci Centra na Golovcu ostalega sveta, sveta »zdravih ljudi«, sploh ne tičejo... Dejstvo pa je, da tudi ti ljudje živijo z nami: tukaj in zdaj. Trudijo se, da bi se s pomočjo vzgojiteljev in vseh, ki jim pomagajo, vklju- čili v normalno življenje, kar bi jim uspelo, če bi jih »zu- nanji svet« sprejel kot nekaj vsakdanjega in z njimi tako tudi ravnal. NINA M. SEDLAR Ijcon Štemberger Damjan Rebemišek Marjan Jančič Simon Podvornik Zlatko Hojnik V hmeljiščih že delajo Zdi se, kot da so hmelj šele obrali, pa se že bliža čas, ko bo začel bujno rasti. Do takrat pa morajo hmeljarji še marsikaj postoriti. Predvsem je treba obnoviti žič- nice na zemljiščih, tam, kjer bodo nasadi, na novo postaviti žičnice, nato pa bo že treba na hitro napeljati vodila. Čeprav cena hmelja ni ravno spodbudna, se marsikdo še vedno odloča za nove hmeljske nasade. Za nov nasad je treba najprej postaviti drogove, jim pove- zati z nosilnimi jeklenimi vrvmi, ki jih sidrajo na koncih z globokimi sidri. Žičnico na sliki postavljajo pri Kovačevih v Šempetm. -p TAVČAR REKLI 80 Emest Ramšak, predsednik Zveze društev upokojencev občine Žalec: »Naša zveza ima 12 društev, v katera je včlanjenih okrog 5600 upokojencev. V teh dneh potekajo občni zbori, na kate- rih ocenjujejo svoje delo v pre- teklem letu in si postavljajo načrte za naprej. Društva so različno uspešna, nekatera imajo tudi po več sekcij, v ka- terih aktivno delujejo skoraj vsi člani, ponekod pa je dejav- nost manj živahna. Skoraj v vseh društvih pa imajo sek- cijo za rekreacijo. Zveza bo v tem letu pripra- vila dvoje srečanj za upoko- jence vseh društev, ki spadajo v našo zvezo. Druženje upoko- jencev je velikega pomena, saj so mnogi med nami v teh letih osamljeni in nam taki stiki ve- liko pomenijo. Zato je namen društev predvsem v organizi- ranju srečanj, obiskovanju ti- stih članov, ki so bolni in se sami ne morejo aktivno vklju- čevati v delo društva, trenutno pa se borimo tudi za to, da bi pokojnine tudi za naprej pora- čunavali za dva meseca nazaj.« T.TAVČAR Novi tednik nagrajule zvestoM&h Nagrada 10 tisočemu in vsakemu^ lO. novemu naročniku Spoštovani bralcU Akcija'IŠČEMO 10 tisočega naročnik^^hiiro bliia koncu. loSisoči f naročnik bo dobil barvni TV z Wdeorej|prc/er/|m. 9999. in 100($¥miro^nik pa bosta Novi tednik prejemala do smŠti brezplačno. I I. .# I Do zaključka akcije bomo vsakemu dešktemu ritpvemu naročniku Novega tednika podarili majico in kapo NT&RC % " % i Novi tednik ima trenutno 9.880 naročnikov. % % I f Noben tednik vam ne nudi roiiki& ugodhosfi^of NOVI TEDNIK: ^ - mesečno plačevanje naročnine s pohintiami, ki jiJhi pMljemo np dom - letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 47 - naročniki brezplačno prefemafo-mesečnik Tednik^ra pSica, 0rej še 12 časopisov, namenjenih do^uf^^ času,:t}pbijeni§in razvedrilu. - naročniki brezplačno predejo vse pc^ebne izdaje Novega tunika, namenjene posebnim akcijii^Mkot sg^ Š^ sejmi, ihi,§kar je v povprečju še 6 dodatnih časopisov letno . , - naročniki imajo pravico do eneiga brezplačnega malega oglasa letno in 50% popust za čestitko po žel[^h na Radiu Celji^ Smo Vas prepričali? Če je takc^ izpblnite^rilozihp naročilnicolin jo pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, naročrifMi oddelek, 63000 Celje NE POZABITE NOVI TEDNIK NAGRAJUJE ZV^StpBO. I 1 Št. 10 - 10. marec 1994 1, Kegliaški happv-end KegUavke Ema desetič prvakinje in oktobra v Goiovcu na svetovnem pokaiu — Nočne more Lada Gobca, ki se je že videl v BoigarUI »Tri mesece nisem pošteno spal. Večkrat sem celo sanjal, da sem z ekipo v Bolgariji na evropskem pokalu in me iz Ce- lja kličejo, češ da je na svetov- nem pokalu nekaj narobe,« je stisko, ki je bila posledica na- petega konca kegljškega pr- venstva za ženske, brez zadre- ge opisal Lado Gobec in si \'id- no oddahnil. Jeseni bo v Go- lovcu na sveto\'nem pokalu v Golovcu nastopil tudi njegov Emo! Deseti naslov državnih pr- vakinj (tretji v Sloveniji) so si Celjanke zagotovile šele v zad- njem kolu z zmago proti Ljub- ljani, ki je bila neposreden konkurent za lovoriko in je CEUE-SLOVENIJA 19.10.-22.10/94 lanskega novembra prekinila serijo 89. zaporednih prven- stvenih zmag Ema. Kljub si- jajni seriji uspehov in doslej že dvanajstim udeležbam v evropskih in svetovnih poka- lih bodo na SEP 94 vse keg- lja vke šele prvič na veliki tek- mi nastopile na domačih stezah. Edini priložnosti (svetovni pokal 1991, svetovno prven- stvo 1992) je onemogočila voj- na, zato je bila zadrega v dru- gem delu domačega prvenstva toliko bolj razumljiva. Pravico nastopa imajo le nacionalni prvaki in zaradi 2. mesta je bi- la celjska šesterka leta 1982 v Golovcu le med gledalci sve- tovnega pokala. Povrhu bosta prav na Gobčev predlog letos v istem terminu svetovni in evropski pokal. V Celju naj bi med 19. in 22. oktobrom 1994 v obeh kon- kurencah nastopili prvaki naj- manj petnajstih držav. Po lan- skem poskusu s štiričlanskimi ekipami bodo zasedbe spet standardne s po šestimi posa- mezniki, program pa bo obse- gal kvalifikacijski in finalni del. Najboljše štiri moške (6 X 2001učajev)inženske(6 x 100 lučajev) se bodo zadnji dan pr- venstva še enkrat pomerile za naslov, pri čemer se rezultati iz predtekmovanja ne bodo upoštevali. Udarna šesterka (Marika Kardinar, Biserka Petak, Lju- ba Tkalčič, Jožica Šeško, Mira Grobelnik, Marta Zupane) se bo v naslednjih tednih skupaj s trenerjem Ladom Gobcem posvetila pripravam za sve- tovno prvenstvo, ki bo maja v Nemčiji. V reprezentanci sta še Ljubljančanki Urbančeva in Čadeževa, s prvenstva iz- pred dveh let pa bo v bistvu nekoliko okrepljeni Emo bra- nila ekipno srebro ter Kardi- narjeva dva naslova najboljše. ŽELJKO ZULE Uspeh je dopolnila še druga ekipa, ki je že tretjič zapored osvojila drugoligaško pr\'en- stvo in se spet odpovedala na- predovanju. teka počivala, Kandija in VVaiiau uspešna V Španiji so rokometaši igrali finale pokala. Teka je iz- padla že v osmini finala z Val- ladolidom, pokalni prvak pa je postala Barcelona z zmago nad Alcalo s 26:21. Moštvo iz Santandra se mimo pripravlja na odločilne boje v končnici rednega dela prvenstva in lige prvakov, aktiven je bil le Jaki- movič, ki je v dresu Belorusije v Linzu klavTno zaključil »pr- vi polčas« kvalifikacijskega dvoboja z Avstrijo za EP. Avstrija je s Kandijo na klo- pi in Mahnetom kot stebrom obrambe nepričakovano viso- ko porazila Belorusijo z 28:17. Mihail Jakimovič se je petkrat sicer N-pisal v listo strelcev, a zapustil dosti slabši vtis od mlajšega Halepa. Za njim so se sline cedile celjskemu klubu, vendar je v pogodbi z nemškim drugoligašem vezan še za eno sezono. Na severni španski obali, v Santandru, sonce že lepo pripeka, mesto pa po zmagi nogometašev domačega Ra- cinga (sedaj že sedmi na lestvi- ci) nad Realom Sociedadom s 4:1 živi v pričakovanju tek- me z Barcelono 19. marca, štiri dni pred gostovanjem celjskih rokometašev v tekmi 5. kola evropske lige prvakov. Takrat zagotovo ne bo v moštvu Gar- ralde, ki je po operaciji desne- ga kolena »odpisan« za šest mesecev. V podobnem položa- ju se je znašel Silvio Ivandija (s 93 kilogramov oslabel na 76), ki so mu v ljubljanskem Kliničnem centru končno od- krili vzrok težav: obolenje ščitnice. Wallau je v nemškem prven- stvu doma premagal Flensbur- ga s 24:18, vendar ima le še teoretične možnosti za osvoji- tev naslova, saj za vodilnim Kielom zaostaja šest točk. Zdaj je četrti in kljub vsemu že skoraj zanesljivi udeleženec evropskega pokala. DEAN ŠUSTER Košarka Slovenska liga Moški -1. kolo: Tam-Polzela 105:86 (56:44); Stavrov 26, Govc 16, Petranovič, Stegič 14, Cizej 13, Rovšnik 3. 2. kolo: Olimpija-Polzela 95:71 (41:35); Petranovič 29, Govc 13, Stegič 8, Stavrov 7, Škrabe 6, Rovšnik, Cizej 4, Mlakar 2. Vrstni red: Olimpija 14, Tam, Postojna 13, Helios 12, Koper, Triglav, Polzela, Slovan 11. Končnica za A-1 ligo - prvi tekmi: Rogaška-Idrija 91:68 (43:32); Novakovič 31, Jurko- vič 21, Tišma, Tabak 12, Sušin 9, Petrovič 6. Ilirija-Comet 67:62 (31:35); Benič 20, Miio- vič 12, Kožar 10, Šporar, Ze- leznikar 8, Gole 4. Ženske: 7. kolo - zelena sku- pina: Rogaška-Ilirija 76:77 (31:33); domače so zadnji koš dobile osem sekund pred kon- cem: Cupahin 29, C. Jezovšek 20, Tabak 12, Vidakovič 9, Ko- kolj 4, A. Jezovšek 2. Vrstni red: Ježica 14, Rogaška 11, Ivec, Odeja, Ježica ml. 10, Ili- rija 8. Rdeča skupina: Sežana-Co- met 52:61 (27:37); Skerbinjek 22, Novak 12, Šporar 10, Tem- nik 7, L. Groleger 4, Slatenšek, Baraga 2. Celje-Kranj 72:75 (38:33); domače so najbrž že zapravile obstanek: Polutnik 20, Hajdinjak 13, Vodopivec 11, Jurak 10, Jug 8. Vrstni red: Comet 13, Kranj 12, Celje 11, Slovan 10, Ivec B 9, Sežana 8. II. slovenska liga Moški: 7. kolo - zelena sku- pina: N. Gorica-P. Laško 74:80 (41:46); Vujovič 28, Pre- lič 16. Odeja-Elektra 81:84 (49:39); gostje so zadeli 13 trojk: Rizman 28 (sedem trojk). Vrstni red: Pivovarna Laško 28, N. Gorica, Odeja 25, Elektra 24, Slivnica 23, Ra- dovljica 22, N. mesto, Tolmin 20, Radgona 19, Starše 16. Rdeča skupina: MIK Pre- bold-Zagoije 98:65 (41:31), Celje-Čmuče preloženo. Vrst- ni red: Borovnica, Snežnik 26, Zagorje 24, Bistrica 23, Črnu- če 22, MIK Prebold 21, Ruše 20, Celje, Brežice, SI. Gradec 19. III. slovenska liga Moški: vzhod - 8. kolo: Ro- gla-Lenart 96:85 (53:42), Ke- moplast-Kimgota 81:54 (42:34), Rudar-Maribor 75:66, BP-Tan B 84:68, Feniks-Pra- gersko 87:52, Hrastnik-ptuj 95:58. 9. kolo: Maribor-Rogla 83:81 (45:41), Pragersko-Ke- moplast 70:73 (34:33), Lenart- BP 74:98, Tam B-Feniks 54:77, Ptuj-Rudar 72:60. Vrstni red: Feniks 34, Maribor (tekma manj), Kemoplast 33, Rogla 32, BP (tekma manj) 30, Rudar 28, Lenart 27, Hrastnik (tekma manj). Tam BB 25, Kungota 24, Pragersko 23, Ptuj 22. Nogomet Slovenska liga 16. kolo: Primorje-Publi- kum 0:0, Rudar-Gorica 0:0. Vrstni red: Olimpija 27, Mura 25, Publikum, Maribor 22, Ko- per, Naklo 20, Izola, Gorica 18, Potrošnik 17, Optimizem 14, Ljubljana, Rudar 11, Pri- morje, Mavrica 9, Istragas 8, Krka 5. II. slovenska liga 16. kolo: Dravinja-Era Šmartno 1:1 (1:1); oboji (Je- lenko, Malus) so zadeli vratni- co, gostje pa so od 41. minute igrali brez izključenega Gro- belška. Strelca: Topič (32) za domače in Lipavic (3, avtogol) za goste. Nafta-Steklar 2:0 (0:0). Vrstni red: Kočevje 26, Tumišče 23, Korotan 22, Piran 21, Nafta 19, Era Šmartno, Steklar 17, Slavija, Zagorje 16, Domžale, Rudar (T) 15, Dravinja, Beltrans 14, Želez- ničar 11, Triglav 7, Medvode 3. Pokal Slovenije MNZ Celje - 1. kolu: Kovi- nar (Š)-Steklar 0:1, Unior-Era Šmartno 5:6 po 11-m (2:2), Us- njar (Š)-Svobodo 0:4, KIV Vransko-Papimičar 0:2, Šent- jur-Tim Laško 3:0, Ljubno- Sodniki včer^, Dravinja in Žalec prosta. Četrfinalne pare so izžrebali sinoči, tekme bo v torek, 15. marca. Rokomet_ Slovenska liga Moški - 19. kolo: Slovan-P. Laško 17:23 (8:11); zanesljivo zmago je skazila poškodba Šerbčevega kolena: Pungart- nik 6, Ocvirk, Leve 5, Jeršič 4, Šerbec 2, Šafarič 1. Rudar- Gorenje 15:19 (9:9); vratar La- pajne ima največ zaslug za no- vo zmago Velenjčanov: Pla- skan 5, Rozman, Cvetko 3, German, Kimčenko 2, Meolic, Krejan, Ocvirk, Tome 1 Vrstni red: P. Laško 36, Slovan 26, Gorenje, Jadran 24, Litija 19, Rudar, Drava 18, Ajdovščina, Ribnica 17, Prevent 16, Šešir 9, V. Nedelja 4. Ženske - 4. kolo: Velenje-Pi- ran 22:24 (11:9); Stevanovič 6, Petek 4, Jukič, Kranjc 3, To- pič, Nojinovič, Hrast 2. Žalec- N. mesto sinoči. Vrstni red: Branik 6, Piran 3, Velenje, Ža- lec 2, N. mesto 1. Kegljanje Slovenska liga 18. kolo - moški: MDL-Brest 8:0 (5242:4954); zmagali: Br- glez 880, Lešnik 865, Sivka 857, Salobir 871, Klinar 880, Vodeb 889. Žalec-Donit 6:2 (5134:5014); zmagali: Krajšek 860, Dobrajc 860, Podkrajšek 845, Jakopovič 877; izgubila: Kompan 850, Mileč 834. Konč- ni vrstni red: Konstruktor 32, Gradiš 31, Tekstina 23, Tri- glav 22, MDL 14, Fužinar 13, Rudar, Žalec 12, Brest 11, Do-, nit 10. Ženske: Emo-Ljubljana 6:2 (2574:2463); zmagale: Šeško 471, Petak 425, Kardinar 452, Zupane 429; izgubili: Tkalčič 435, Grobelnik 416. Končni vrstni red: Emo 34, Ljubljana 31, Triglav 24, Konstruktor 20, Adria, Gorica 16, SI. Gradec 13, Korotan 12, Rudar 11, Fu- žinar 3. Odbojka SE liga ženske - 18. kolo: Celje-Sla- vija(B)l:3(-8,10,-10,-8);do- mače so v tretjem nizu vodile z 10:7 in nato niso osvojile niti ene točke. 19. kolo: Celje-Bra- tislava 3:2 (11, -7,10, -11,16); po treh zaključnih točkah go- stij so domače izkoristile že prvo. Vrstni red: Mladost 38, Olomouc 30, Dunaj, 01ymp 20, Eger, Bratislava 18, Slavija (P), Brno 16, Slavija (B) 14, Paloma 14, Celje 12, Bratisla- va, Rijeka 8. Slovenska liga Končni vrstni red - moški: Pomurje, Olimpija 32, Kamnik 26, Pionir 20, Ljutomer 18, Bled, Žirovnica 16, Granit 10, Topolšica 8, Fužinar 2; ženske: Cimos 36, Bled 28, Kočevje 26, Gornji Grad 24, N. mesto 18, Gorica 16, Krim, Branik 12, Tabor, Mislinja 4. Squash Slovenska liga Moški - 8. kolo: Konex-Vele- nje 4:1, Fittop-Vojnik 5:0. 9. kolo: Konex-Vojnik 4:1, Fit- top-Velenje 3:2. Vrstni red: Squashland 14, Fittop, Konex 12, Hrast 10, Vojnik 4, Velenje 2, M. Sobota 0. Ženske - S.kolo: Konex-Velenje 1:2, Fittop- Vojnik 2:1. 9. kolo: Konex- Vojnik 1:2, Fittop-Velenje 1:2. Vrstni red: Squashland, Vele- nje 14, Fittop 10, Vojnik 6, Ko- nex 4, M. Sobota 0. __ Smučanje_ Državno prvenstvo Rogla: ml. dečki - slalom: 1. Zupan 1:12 87, 23. Macuh 1:22,13, 28. Sopar 1:23,57, 34. Samec (vsi Unior Celje) 1:24,34; veleslalom: 1. Zupan 32,52, 10. Ratej (oba UC) 34,05, 22. Oštir 35,19, 31. To- mažič (oba Velenje) 35,48, 40. Macuh 36,00, 46. Samec (oba UC) 36,41, 49. Rošer (Vel) 36,58, 58. Šopar 37,09, 65. Ro- van (oba UC) 37,95; supervele- slalom: 1. Medja (Snežinka) 56, 52, 5. Zupan (UC) 57,88, 10. Oštir (Vel) 58,88, 40. Ma- cuh (UC) 1:02,99, 57. Rošer (Vel) 1:05,09, 58. Samec 1:05,33, 65. Šopar (oba UC) 1:07,96. Ml. deklice — slalom: 1. Da- bič (Bohinj) 1:15,30, 10. Hri- bar 1:19,25; veleslalom: 1. Bregant (Snež) 33,02, 20. Hri- bar 36,57; superveleslalom: 1. Koštomaj (UC) 56,20, 15. Hri- bar 59,85. Naslov v Celje Na državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju je Janez Špoljar zmagal v mladinski konkurenci, v kateri bo lahko tek- moval še štiri leta in tako dosegel enega največjih uspehov celjskega drsanja zadnjih let. Spodbudna je bila tudi večina drugih nastopov. Pfeiferjeva je bila med mladinkami osma, med pionirkami pa 6. Kranjčeva, 9. Peimikova (obe v starostni sku- pini A) ter 6. Bratčeva, 12. Kolarjeva, 17. Vizjakova in 19. Germadnikova (vse v skupini B). Na Bledu so se v ponedeljek začele reprezentančne priprave za hokejsko SP skupine C. Med 29 kandidati so tudi Simšič, Zaje, B. Pajič, Vnuk in Rojšek. Na tekmi evropskega pokala v akrobatskih skokih je Jože Ivačič (Celje) na Kimavcu zasedel 2. mesto. V predzadnjem kolu drugoligaškega pn/enstva v namiznem tenisu je Ingrad v gosteh izgubil z vodilnima ekipama Preserja z 0:7 in Slovanom z 1:6. y šmanki občini sta bila za športnika leta 1993 izbrana košarkarja Cveta Jezovšek in Damjan Novakovič. Košarkarji Pivovarne Laško so tri kola pred koncem drugoli- gaškega prvenstva že tudi teoretično prvaki, v ponedeljek pa so Laškem v prvi mednarodni tekmi nasploh premagali hrvaško Jasko z 98:76. Petek, 11.3. Košarka Maribor: Ivec B-Comet kolo ženske SKL, 17); Zr, Rogla-Ptuj (10. kolo III. m« SKL, 19). Odbojka Maribor: Paloma-Celje ( kolo ženske srednjeevropi lige, 17). Vaterpolo Celje: Neptun-Maribor kolo SVL, 20). Sobota, 12.3. Golbal Slovenske Konjice: Št usov memorial z udeležbo prezentanc Italije, Hrvaš Madžarske, Nemčije in Sle nije (od 8. ure). Košarka Postojna: Postojna-Pok (4. kolo moške SKL); Rogai Slatina: Rogaška-Idrija, Lji Ijana: Ilirija-Comet (tretji t mi končnice za A-1 SKL, 19); Ljubljana: Ježica-Rq ška, Celje: Celje-Sežana (1 Laško: Pivovarna Laško-0 ja, Šoštanj: Elektra-Radov ca, Brežice: Brežice-Celje, 1 rovnica: Borovnica-MIK P bold (8. kolo II. moške SK Šentjur: Kemoplast-Tam E B (10. kolo III. moške SI 19); Slovenske Konjice: fin turnir DP za kadetinje;^ met-Šentvid (10), Ivec-Je (12), poraženca za 3. me (16), zmagovalca za naslov vaka (18). Nogomet Žalec: Žalec-Kungota, S venj Gradec: SI. Gradec-! pimičar (13. kolo III. SNL,' 15). Rokomet Velenje: Gorenje-Jad (20. kolo moške SRL, obe 1 Maribor: Branik-Velenje ( Piran: Piran-Žalec (5. k ženske SRL ,19); Žalec: če finalni turnir DP kadetinj ( lec, Sava, Lokastar, 15). Squash Vojnik: Vojnik-Velenje kolo moške in ženske Uge, Nedelja, 13.3. Nogomet Celje: Pubhkimi-Ki Kranj: Naklo-Rudar (17. I SNL); Rogaška Slatina: i klar-Beltrans, Šmartno ob ki: Era Šmartno-Triglav, I valje: Korotan-Dravinja kolo II. SNL, vse 15). Rokomet Celje: Pivovarna Laško- dar (20. kolo moške SRL, I Sreda, 16.3. Košarka Polzela: Polzela-Tam (5. kolo moške SKL), Slo' ske Konjice: Comet-lU Idrija: Idrija-Rogaška (č^ tekmi končnice za A-1 S vse 19). Rokomet Velenje: Gorenje-Pivovi Laško (prva polfinalna tel pokala za moške, 19). Št. 10 - 10. marec 1994 17 S smuči na desko Naivečn uspeh slovenskega snowboartla Je 5. mesto Gregorja Kranjca Iz Štor na mladinskem svetovnem prvenstvu Snowboard je najmlajši zimski šport, uspehi pa niso tuji niti naši reprezentan- ci, v kateri ima celjsko območje opazen delež. Doslej najpomembnejši medna- rodni rezultat je vsekakor 5.mesto Gre- gorja Kranjca iz Štor v paralelnem vele- slalomu mladinskega svetovnega prven- stva, ki je bilo v začetku januarja na Rogli. »Dolgo sem smučal za celjski klub in se na regijskih tekmah uvrščal okoli 10. mesta. Zaradi odlomljenega hrustan- ca levega kolena sem pred tremi leti mo- ral prenehati smučati, nekako sočasno pa je oče kupil snowboard in na deski sem se poskusil tudi sam. Bilo mi je všeč, napori so bili bistveno manjši kot na smučeh in kmalu sem začel s prvimi tre- ningi,« je svojo športno pot opisal 16- letni dijak srednje šole Borisa Kidriča, ki že od vsega začetka nastopa za Roglo iz Zreč. Tvoj trener je oče Vinko. Kakšen je vajin odnos na smučišču? Zame je to najboljša kombinacija. Z drugimi trenerji v preteklosti nisem delal najbolj resno in preslišal marsika- tero dobronamerno pripombo. Z očetom je drugače: naredim vse, kar zahteva. Smučarski začetki so najbrž nekoliko olajšali prehod na desko, mar ne? Seveda. Tehnika se vedno bolj pribli- žuje smučarski in posebej med količki s pridom uporabljam znanje s smuči. Po- stavitev nog na deski je bila sprva zelo postrani, zdaj pa je že skoraj povsem naravnost. Največja razlika je v pospeše- vanju, ki je mogoče edinole s sunki zad- nje noge in potem deska pridobi na hi- trosti. Oprema je v celoti smučarska. Kako jo dobite? Smučarska reprezentanca odpiše leto dni staro opremo in potem dobimo njiho- ve kombinezone za slalom in veleslalom. Ščitnike in čelade si moramo priskrbeti sami, deske pa dobim od Goltesa. Dve imam za slalom, dve nekoliko daljši pa za veleslalom. Priprava je povsem enaka urejanju smuči: ostrenje robnikov in ma- zanje drsne ploskve. Na paralelnih tekmah se na progi hitro pojavijo luknje, ki lahko ovirajo nadalj- nji razvoj snowboarda? Dokaj zdelana proga me je najbrž ve- ljala kolajne MSP, saj sem v polfinalu prav zaradi lukenj padel. Umetni sneg je najboljši za pripravo snovvboarderskih prog, saj je bolj trd in se ne udira. Najra- je tekmujem na trdih in strmih progah, na takšnem pobočju, kot je Jasa na Rogli. Vidna uvrstitev na MSP bi morala pri- nesti tudi kakšno nagrado. Zveza je obljubljala opremo, a ni bilo nič. Na naslednjih tekmah za Grand Prix sem dobil le nekoliko ugodnejšo številko, konkretne nagrade pa so zagotovili le moji osebni pokrovitelji Goltes, Interex- po in Glorija. Pozimi snowboard, kaj pa poleti? Kolesarjenje po gozdovih. Šport je zelo soroden, izboljšuje občutek za stabilnost in je idealen za krepitev moči v nogah. Letos bom najbrž s klubom prvič odšel na priprave na ledenik, v naslednji zimi pa se bom predvsem zaradi kombinacije preskusil tudi v snežnem kanalu. In mo- goče bom spet stopil na smuči, na katerih sem bU nazadnje predlani, saj mi je snovvrboard veliko bolj všeč. ŽELJKO ZULE Žalec pred bankrotom Bo nogometni treUellgaš zdržal do konca prvenstva? — Papirničar se odpoveduje vrhu — ¥ soboto štart z zaostalimi tekmami Jeseni je boj za tretjeligaški nogometni vrh napovedalo kar devet ekip, po polsezoni pa je bilo več razočaranih kot zado- voljnih. Drugi del prvenstva se bo s tremi zaostalimi tekmami 13. kola (Žalec-Kungota, Ra- če-Svoboda in SI. Gradec-Pa- pirničar) začel že v soboto, pred uradnim pomladanskim startom pa bodo klubi odigrali še popolno 12. jesensko kolo. Vrstni red pred nadaljeva- njem: Drava 17, Kovinar (M) 15, Aluminij, Žalec (tekma manj) 14, Papirničar (tekma manj). Slovenj Gradec (tekma manj) 13, Rače (tekma manj) 12, Dravograd, Kungota (tek- ma manj) 11, Svoboda (tekma manj), Pohorje 10, Impol 7, Ižakovci, Pobrežje 6. Papirničar: premaio dobrih »Za vrh imamo premalo kvalitetnih igralcev, čeprav smo imeli dovolj časa za uigra- vanje in tudi priprave v Pore- ču,« nekoliko previdno napo- veduje trener Papimičarja Janko Benčina. Liga je letos zelo izenačena, preveč pa naj bi se poznala začasna odhoda Lazarja in Gučka, ki sta naj- vidnejša posameznika ekipe iz Radeč. »Iz Slavije sta prišla Matanič in Marc; ostali smo na približno enaki ravni, vendar je zdaj ekipa zbrana z vseh ve- trov,« dodaja Benčina. Papir- ničar je jeseni doma oddal le točko, a jih zato s petih gosto- vanj prinesel le tri; torej po- vsem obratno kot v sezoni 1992/93. »Štirikrat je bila pro- ti nam dosojena enajstmetrov- ka, zaradi sodnikov pa so fa- vorizirani klubi mariborske in ptujske podzveze,« zatrjuje trener in za pomlad napovedu- je le eno ime: Aleš Kačičnik, ki se je tudi udeležil Publikumo- vih priprav v Poreču. Prijateljske tekme (0-2-4 6:13): Publikum 0:2, Rudar (T) 1:3, Zagorje 2:2, Šentjur 1:2, Rapid (Lienz) 1:1, Jadran (Po- reč) 1:3. Naprudnilc spet na kiopi Po izpadu iz SNL (1990/91) si je Žalec opomogel šele lan- sko jesen, a vmes povsem obu- božal. Zahteve trenerja Staki- ča so bile za prazno blagajno prehude in pred tedni je bil spet aktualen izstop iz lige. »Fantje imajo neverjetno vo- ljo, toda trma ne bo dovolj. Pozno smo začeli s pripravami in bojim se štarta na blatnih igriščih,« pravi novi trener Ci- ril Naprudnik, ki prav s klopi pozna kritično obdobje v SNL in napoveduje rahlo pomladi- tev ekipe. Po poldrugem letu kazni zaradi napada na sodni- ka na odločilni tekmi za vstop v enotno II. SNL se v ekipo vrača vratar Boris Zazjal, ki bo zamenjal {oškodovanega Verbotna. Okoli kluba je za- vladala apatija, ocene pa se sučejo v dve smeri: eni opozar- jajo na nesposobnost uprave, dnigi pa trdijo, da je nogomet v Žalcu na račun drugih špor- tov povsem zapostavljen. Prijateljski tekmi (1-1-0 4:3): KIV Vransko 3:2, Usnjar (Š) 1:1. ŽELJKO ZULE Aleš Kačičnik Šesterica pravilnih Med 116 kuponi je bila na šestih pravdna napoved 28. kola Golding lota: Slovan-P. La- ško 2, nirija-Comet 1, Emo-Ljubljana 1, Pri- morje-Publikum O, Dravinja-Era Šmartno 0. O nagradah je tako spet odločal žreb. Nagrajenci: Vera Pipal iz Griž (5000 tolar- jev), Janja Roje iz Šmartnega v Rožni dolini (3000 tolarjev) in Ivan Bešenski (2000 tolar- jev). Nagrade bodo dobili po pošti. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskem paru tip O pomeni podaljšek) bo- mo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 12. marca, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. Plus tri za EP Rokometna reprezentanca Slovenije je prvo kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev na evTopsko prvenstvo (od 2. do 12. junija na Portugalskem) proti Češki v dvorani Golovec pred 2 tisoč gle- dalci dobila z 19:16 (10:7), nocoj pa bo v Chomuto\Ti še povratna tekma. Naši so že v prvem polčasu vodili s petimi goli razlike, vendar igra v celoti še zdaleč ni bila na ravni zadnjih reprezentančnih in tudi klubskih predstav Pivovarne Laško v ligi prvakov. Prednost je pred gostovanjem na Češkem skromna, povrhu pa si je Šerbec v prvenstveni tekmi s Slovanom nekoliko poškodoval kolenske vezi. Strelci: Banfro 6, Šerbec 4, Pungartnik 3, Pla- skan, Tomšič 2, Jeršič (na sliki), Likavec 1, igrali pa so še Pušnik, Strašek in Leve. Foto: EDO EINSPIELER Brez večjih možnosti Vaterpolisti Neptuna so minili teden v četrtfinalu pokala izpadli proti Ljubljani s 6:21 (2:4, 0:9, 0:6, 4:2; Planinšek 2, Glavan, Šumečnik, Jeranko, Stanišič), jutri pa bodo štartali v ligi, ki bo prvič potekala pomladi. Celjani so v določeni prednosti, saj bodo domala tri četrtine tekem odigrali v Golovcu, kjer bosta gostitelja tudi Triglav in Kranj. Prvenstvo bo še bolj zanimivo kot lani, saj se je vehko klubov znantno okrepilo, kar pa ne velja za Neptim. Novinec je le Sreten Stanišič, ki je pred leti veljal za najboljšega sloven- skega vaterpolista. Realni cilj Neptuna je predzadnje, 5. mesto, večjih dosežkov in kakšne odmevnejše zmage pa od sedanje ekipe ni mogoče pričakovati. Po rednem hgaškem delu bo še končnica, v kateri bodo sodelovaU tudi drugoligaši in polfinalista p>oletne lige in šele tedaj naj bi moštvo Neptuna zbralo nekoliko več zmag. P.Š. Za boljše izhodišče Jutrišnji slovenski derbi srednjeevropske lige za odbojkarice Paloma-Celje bo neposredno odločal o boljšem izhodišču v končnici domačega prvenstva, ki se bo začela 9. aprila. Prva tekma se je končala z uspehom Celjank s 3:1, jutrišnji zmagova- lec pa bo brez dvoma bolje uvrščen v SE ligi in bo doma štarial kot številka ena. Preostala udeleženca končnice bosta zmago- valca dvobojev na dve zmagi Cimos-Gomji Grad in Bled- Kočevje, vse štiri ekipe pa so se že uvrstile v bodočo A-1 Ugo, prostora pa je še za dve. Št. 10 - 10. marec 1994 Il • Minuli cvetni teden je bil v znamenju veseljakov, ki so bili preveč v desno usmerjeni. Z gumbi na ra- dijskih sprejenmikih in drugih zvočnih aparaturah je še vedno tako, da so na levi bolj zmerni kot so na desni. In še vedno je tako, da tovrstnih desničarjev soseščina ne more prena- šati. • Na tak način je bil v to- rek, 1. marca ob pol enih zjutraj vznemirljiv Jože, ki živi v bloku na Milčinskega ulici. Policisti, ki so ga pri- šli utišat, so se na lastna ušesa prepričali, da je bil Pepi res preglasen, je bil pa tudi zvit, saj se možem po- stave, ki so trkali na njego- va vrata, ni hotel pokazati. Ker je kršil javni red in mir, bo kljub temu šel k sodniku za prekrške. • Preglasno je bilo tudi naslednjega jutra, malo pred drugo uro, ko muzika, zmiksana z vpitjem in raz- grajanjem, ni dala spati stanovalcem v Miklošičevi ulici. Policisti so potem v nekem stanovanju našli veseljaški trio, v katerem je prvo violino igral Drago, ki bo moral obiskati sodnika za prekrške. • V četrtek je bilo napeto v bistroju San Marco v Sto- rah. Tam je prišlo do obra- čuna med dvema sprtima stranema: med dvema do- mačinoma in enim prišle- kom. Jože in Roman sta bi- la pri tem oborožena, eden z motorno žago v roki, dru- gi s cepinom. Korenjaka sta pred pretečo modro ne- varnostjo zbežala, a sta se, tako kot sta napovedala, čez kratek čas vrnila na prizorišče. Takrat ju je po- licija pohopsala in vrnila mir štorskemu svetemu Marku. • V petek okoli pol dveh zjutraj se je pred samopo- strežnico na Ulici franko- lovskih žrtev ustavil avto. Voznik je odprl vrata na stežaj in dal vsej soseščini vedeti, da je njegov avtora- dio dovolj glasen za prebu- janje spečega naroda. Prez- godnja budnica bo Marja- na pripeljala k sodniku za prekrške. • V soboto popoldne je de- žurni na policijski postaji prejel obvestilo, da se me- stu približuje osebni avto- mobil s štirimi mladimi potniki. Zadeva sploh ne bi bila omembe vredna, če ne bi eden izmed štirih peteli- nov skozi okno kazal nago mozolj asto rit. M. A. Policlsti- judoisti v Žalcu Na regijskem tekmovanju UNZ Celje v judu, ki je bilo 1. marca v Žalcu, je sodelovalo 10 ekip s skupno 64 tekmo- valci. V kategoriji do 60 kg je prvo mesto dosegel Tomaž Amšek (PP Žalec), do 65 kg Sebastjan Planine (PP Slovenske Konji- ce), do 71 kg Marko Gaber (PP Celje), do 78 kg Mitja Vodušek (PP Celje), do 86 kg Branko Ovčjak (PPP Celje), do 95 kg Drago Alenc (PP Slovenske Konjice) in v kategoriji nad 95 kg Peter Dokič (PP Celje). Ekipno je prvo mesto dose- gla PP Celje, drugo PP Žalec, tretje mesto pa ekipa PPP Celje. Iz leta v leto bolj krvave ceste Pešci so najpogosleiše žrtve v prometniii nezgodah, povzročiteiii so redkokdaj Prometna varnost na naših cestah se je lani, v primerjavi z letom 1992, spet poslabšala, ugotavljajo na UNZ Celje in pri tem vidijo kaj malo možno- sti, da bi lahko sami to stanje v bodoče bistveno izboljšali. Razlogov in krivcev za to, da so naše ceste iz leta v leto bolj krvave, je namreč več, nadzor- no in represivno delo policije pa se na tem področju kaže kot premalo učinkovito. Ob dokaj nizki ravni kulture udeležen- cev v prometu je tudi kazno- valna politika brez pravega haska, saj so z zakonom dolo- čene kazni za posamezne krši- tve tako majhne, da se mnogi kršitelji požvižgajo nanje. V letu 1993 se je na sloven- skih cestah pripetilo 6276 (predlani 5890) prometnih nezgod, kar pomeni povečanje za 6 odstotkov. Od tega je bilo na območju UNZ Celje lani 948 (912) prometnih nezgod s telesnimi poškodbami udele- žencev ali smrtnim izidom, to pa je za 36 nezgod ali za 3,9 odstotka več kot predlani. Na območju celotne države je lani v prometnih nezgodah umrlo 494 (492) oseb, na ob- močju UNZ Celje pa je bilo lani 64 (74) smrtnih žrtev pro- meta. To bi sicer pomenilo ugodnejšo situacijo v primer- javi z letom poprej, je pa pri tem treba spomniti na samo eno prometno nezgodo, ki se je v letu 1992 pripetila na Celj- skem na Sloveniki in ki je ter- jala deset človeških življenj. Glede na število mrtvih je UNZ Celje v slovenskem po- prečju, ki znaša 2,5 mrtva na 10 tisoč prebivalcev. Podatek, da je evropsko poprečje 1,52 odstotka mrtvih na 10 tisoč prebivalcev, je dovolj zgovo- ren dokaz, da tudi na tem po- dročju krepko zaostajamo za Evropo. V vseh prometnih nezgodah, ki so se lani pripetile na slo- venskih tleh, je bilo telesno poškodovanih 7742 (7402) lju- di, od tega 1185 (1116) na ob- močju UNZ Celje, to pa pome- ni porast za 6,1 odstotka. Polovica nezgod ali 458 (455) se je lani pripetila na mestnih ulicah in na lokalnih cestah. Na regionalnih cestah se je pripetilo 185 (184) nez- god, na magistralnih 278 (249) nezgod in na Sloveniki 24 (22) prometnih nezgod. Torej se je najbolj povečalo število nez- god na magistralnih cestah, zato na UNZ Celje nameravajo posvečati še več pozornosti in poostriti nadzor prav na magi- stralkah. Največ prometnih nezgod, 243 (235) se je lani pripetilo na območju občine Celje, to pa pomeni porast za 3,4 odstotka. Na drugem mestu je občina Žalec s 188 (196) nezgod, na tretjem pa občina Velenje s 135 (115) nezgodami. Najbolj se je povečalo število promet- nih nezgod v občini Šentjur, s predlanskih 63 na lanskih 80, to pa pomeni 26,9 odstotni po- rast. Precej več nezgod se je lani pripetilo tudi v občini Ve- lenje, za 17,3 odstotka več kot predlani. Podatki kažejo naju- godnejšo prometno varnost na območju občin Mozirje in Ža- lec, kjer se je število promet- nih nezgod zmanjšalo za 6,2 oziroma 4,0 odstotke, najslab- ša slika pa je v občinah Šent- jur, Velenje in Celje. Med vzroki prometnih nez- god je še vedno na prvem me- stu neprimerna in prekorače- na hitrost s 386 (323) primeri, na drugem mestu je izsiljeva- nje prednosti in na tretjem vožnja po levi strani vozišča. Že na četrtem mestu je vožnja pod vplivom alkohola. Otroci so bili udeleženi v 249 (259) prometnih nezgo- dah s telesnimi poškodbami in materialno škodo, pri čemer so trije (7) otroci izgubili življe- nje, 263 (277) pa jih je bilo huje ali lažje telesno poškodo- vanih. Od tega števila so pov- zročili 111 (111) prometnih nezgod. V večini primerov so se otroci, udeleženci v promet- nih nezgodah, pojavljali v pro- metu kot pešci, kolesarji in vozniki koles z motorjem in so kot taki najbolj izpostavljena oziroma ogrožena skupina udeležencev v prometu. Naj- več nezgod so otroci in mlado- letniki povzročili v Celju (17), Žalcu (18), Velenju (20), La- škem in Šmarju (12), Šentjurju in Slovenskih Konjicah (9) ter v Mozirju (6). Med povzročitelji promet- nih nezgod so daleč na prvem mestu vozniki osebnih avto- mobilov (685), sledijo vozniki koles in koles z motorjem (130), vozniki tovornjakov (41), motornih koles (39), pešci (35), vozniki traktorjev (10) in vozniki avtobusov (3). Med udeleženci prometnih nezgod (poškodovanci ali umrli) so na prvem mestu voz- niki osebnih avtomobil, (432), sledijo potniki v voEjj (359), vozniki koles in kol, z motorji (210), že na četrt^ mestu pa so pešci (166). Ti] najbolj ogrožena kategorij saj se kot povzročitelji najhu ših prometnih nezgod poja Ijajo le v 35 primerih. To p, meni, da so bili kar v 131 pt merih žrtve, zlasti voznik, osebnih avtomobilov. M., PROMETNE NCZGODE Otrok pred avto Na mestni ulici v Laškem se je, v torek, 1. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel triletni otrok. Pavla Kranjc (58) iz Laške- ga je vozila osebni avtomobil po Valentinčičevi ulici v nase- lju Laško. V bližini stanovanj- ske hiše s številko 12 ji je ne- nadoma z leve strani pritekla pred avto triletna Tina P. iz Laškega. Voznica je, kljub za- viranju, otroka zbila po voziš- ču. I\inčko so s civilnim vozi- lom odpeljali v celjsko bolniš- nico, od tam pa z reševalnim vozilom v UKC v Ljubljani. Padel s traktorja Na lokalni cesti v Slatini pri Ponikvi se je, v torek, 1. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno po- škodovan voznik traktorja. Na vozilu in v vinogradu je nasta- lo za okoli 650 tisoč tolarjev gmotne škode. Mihael Povh (47) iz Slatine pri Ponikvi je vozil traktor vzvratno po lokalni cesti iz smeri Slatine proti Ostrožnem. V Slatini je pri odcepu za Ostrožno zapeljal na desno bankino in nato v vinograd, tam pa se je traktor večkrat prevrnil in po 100 metrih ob- stal ob vznožju vinograda. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila in se pri tem hudo telesno poškodoval. Trčil v ograjo Na magistralni cesti izven naselja Vojnik se je, v sredo, 2. marca popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo ranjena, na vozilu in cestni ograji pa je škode za približno 800 tisoč tolarjev. Miroslav Vovk (47) iz Žalca je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz Frankolo- vega proti Vojniku. Izven na- selja Vojnik ga je v nepregled- nem levem ovinku zaneslo na desno (izven vozišča), kjer je trčil v obcestno ograjo in jo podrl. Po tem je zapeljal po nasipu, tam je vozilo obrnilo na streho, nato pa se je še ne- kajkrat prevrnilo in obstalo na strehi. M. A. Zadeva LIchtenegger In ugotovitve UNZ Celje Dne 31. decembra 1993 smo dali izjavo za javnost v zvezi s primerom pohoda množice občanov na policijsko postajo v Velenju. Ti ljudje so zahteva- li izpustitev Lichtenegger Pa- vle Daniele, lastnice lokala Caffe Daniela v Velenju. Preiskovalni sodnik je vse štiri osebe, ki so bile privedene s kazensko ovadbo, po zasliša- nju izpustil. Dne 3. januarja 1994 pa je Lichteneggerjeva podala kcizensko ovadbo zoper policiste PP Velenje zaradi povzročitve telesne poškodbe in zaradi suma odtujitve njene zlate verižice. Kot je navedla v ovadbi, naj bi ji verižico str- gal eden izmed policistov. Ovadbo zoper poUciste pa je podal tudi Robert Šikonja za- radi surovega ravnanja polici- stov v postopku z njim. Lichteneggerjeva je po zdravniškem pregledu na UNZ Celje dostavila tudi po- pis poškodb, tistih, ki so bile označene kot hude telesne po- škodbe. V skladu z navodilom o uporabi prisilnih sredstev pa je bila ustanovljena tričlanska komisija, katere naloga je bila, ugotoviti dejanski potek do- godkov oziroma zakonitost uporabe prisilnih sredstev. Komisija je zdravstveno do- kumentacijo Lichteneggerjeve in Šikonje odstopila izveden- cu. Iz izvedeniškega mnenja je razvidno, da poškodba Lichte- neggerjeve (zlom 9. rebra) ni mogla nastati kot posledica udarca s pestjo ali gumijevko. Navedena je možnost udarca ob predmet. Izvedenec je tudi ocenil, da v tem primeru ne gre za hudo telesne poškodbo. Za Roberta Šikonjo pa je izvede- nec ugotovil podplutbe po de- lih telesa, kjer so dovoljeni udarci z gumijevko. Udarci se v svoji katakteristiki skladajo z izjavami in poročilom polici- stov o uporabi gumijevke. V ovadbi je Lichteneggerje- va navajala, da so ji policisti PP Velenje tudi strgali veriži- co, vredno 2 tisoč nemških mark, ter da oni že vedo, kje verižica je. Med zbiranjem ob- vestil pa smo kasneje iz se- stavka v časniku Kaj izvedeli, da je oškodovanka del verižice našla na spodnjih oblačilih. F*ri preverjanju je bilo ugo- tovljeno, da je Lichteneggerje- va našla 10 cm dolg kos veriži- ce, ki je bil strgan. To najdbo pa ni naznanila tako, kot je naznanila donmevno tatvino verižice. V razgovorih s policisti je bilo tudi ugotovljeno, da le-ti niso opazili, da bi v času spor- nega dogodka Lichteneggerje- va nosila verižico, v razgovo- rih z ostalimi navzočimi pa se je njena izjava, da je verižico imela na sebi, potrdila. Glede na to, da je bil košček verižice najden v spodnjih oblačilih, pa je moč sklepati, da se je veriži- ca med prerivanjem strgala, nikakor pa ni bila ukradena. Drugi del verižice z obeskom ni bil najden, kljub temu, da so policisti ta del iskali že takoj naslednjega dne. Verjetno je bil izgubljen na kraju pred lo- kalom ali pa v samem lokalu v času, ko je Šikonja hotel po- licistom preprečiti, da bi oško- dovanko odvedli iz lokala. Zoper oškodovanko nismo podali ovadbe za kaznivo de- janje krive ovadbe, saj je v svoji ovadbi zoper policiste le nakazala možnost tatvine in torej ni šlo za dejanski očitek. O vseh ugotovitvah smo podali poročilo na Temeljno javno to- žilstvo Celje, enoto Velenje. BORIS OSTRUH, načelnik UNZ Celje mini KRIMICI Razdejal telefonski govorilnici v noči na torek, 1. marca, se je neznani storilec znesel nad dvema javnima telefonskima govorilnicama. Na prvi, ki je nameščena na steni zgradbe PTT v Štorah, je razbil plastič- no ohišje in telefonski aparat, poškodovane dele pa razmetal po bližnji okolici. Podobno se je lotil govorilnice pri trgovini Market Lipa v Štoržih, kjer je razbil telefonski aparat. S tem je povzročil za okoli 250 tisoč tolarjev materialne škode. RazbiJaškI najstniki v torek ponoči so štirje mla- doletniki: Cherif H. (16), Igor L. (17), Dejan B. (17) in Edi H. (17), vsi iz Žalca, namerno po- škodovali klopi, smetnjake in prometne znake v in ob parku v Žalcu. Pri tem razbijaškem početju so jih zalotili policisti, a so korenjaki urno zbežali s kraja tega početja. Seveda pa so jih policisti kmalu prijeli in zoper storilce napisalo kazen- ske ovadbe za kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, saj so povzročili za okoli 150 tisoč tolarjev škode. Kemo ribaril v kalnem Kemo I. iz Šoštanja je v noči na sredo, 2. marca, vlomil v ri- biško kočo v Šoštanju, v kateri je tudi gostinski lokal. V no- tranjosti lokala si je že pripra- vil kupček z raznimi prehram- benimi izdelki, cigaretami in vžigalniki, a so ga pri delu in nameri zalotili ter prijeli poli- cisti. V nadaljnjem postopku je bilo ugotovljeno, da je Kemo pred tem že večkrat vlomil v ta ribiški objekt, pa še v nekatere druge na območju Velenja. Zo- per osumljenega storilca so policisti napisali kazensko ovadbo in ga izročili preisko- valnemu sodniku, ta pa se je odločil za pripor. Posekane bukve Neznani storilec je v gozdu v krajih Pod tablo in Vrenska Pečica na Šmarskem posekal za kar 135 kubikov bukovih dreves. S to neplansko sečnjo v letošnjem januarju in febru- arju je povzročil za okoli 700 tisoč tolarjev materialne škode v gozdovih, ki so last Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč R Slovenije. Marke za BiH Ko je avtobus, ki je bil na- menjen v Mursko Soboto, mi- nuli četrtek popoldne stal na avtobusni postaji, se je tam nahajal tudi neznanec, ki je iz- koristil nepazljivost šoferja in s poličke pri volanu ukradel plastično vrečko, v kateri je bilo okoli 25 tisoč nemških mark. Ta denar, ki ga je šofer- ju izročil Dragan P. iz Novega mesta, bi moral priti v roke Draganovrm svojcem v BiH. Neprevidni Dragan je ob vsto- pu v avtobus vrečko odložil na polico in sedel na sedež za vo nikom, ko pa je avtobus pi spel v Mursko Soboto, je bi polička prazna. Denar iz stanovanja Neznani storilec je prejši petek v popoldanskem ča vstopil v odklenjeno stanov nje, ki je v sklopu gostinske] objekta v Prožinski vasi. V p vem nadstropju objekta vstopil v spalnico in iz preda ukradel 6.100 nemških ma: ter 140 tisoč tolarjev. Silvo iz Prožinske vasi je s tem ošk dovan za 630 tisoč tolarjev. Vlomil v motel v noči na 5. marec je nezn ni storilec vlomil v motel P ribniku v Kozjem. Iz lokala i odnesel ničesar, z vlamljanje pa je lastniku motela, Rajkul iz Zagorja, povzročil za oko 5 tisočakov materialne škode Okradenl Betiebem v noči na soboto je neki vlomil v gostinski lokal Betli hem v Rogaški Slatini. Odni sel je računalnik s tiskali kom, televizijski sprejemni glasbeni stolp, telefon, priro no blagajno, štiri mize, nek pijače in 30 zavitkov različn cigaret. S tem dejanjem lastnik lokala, Megros d.o.o. Rogaške Slatine, oškodovan i okoli 300 tisoč tolarjev. Vlom v trgovino v soboto ponoči je neznai storilec vlomil v trgovino K Šmarje pri Jelšah v kra; Vrenska gorca. Ukradel je 3( zavojčkov različnih znamk c garet ter s tem lastnika oški doval za okoli 50 tisoč t( larjev. Vlomi v avtomobile v sredo (3. marec) ponoči neznani storilec vlomil v osel ni avtomobil jugo, ki je stal i Razlagovi ulici v Celju. Iz v< žila je ukradel avtoradio, vr den okoli 25 tisoč tolarjev. Is noč je neznanec vlomil še v < jugo, ki je bil parkiran i Drapšinovi ulici v Celju. Tu iž tega vozila je storilec ukri del avtoradiokasetofon, vn den 25 tisoč tolarjev. V četrtek popoldne je nekd vlomil v osebni avtomobil goj ki je stal na parkiriš' v Aškerčevi ulici v Celji Ukradel je avtoradiokasef fon, vreden 20 tisoč tolarjev. Pred gostiščem Štornia v Šempetru je neznani storil' minuli četrtek zvečer vloi® v dva osebna avtomobila. ' peugeota hrvaške registrari je ukradel moško torbico z vi dokumentacijo in s tem lasttf ka, Vladimirja B. iz Rek' oškodoval za okoli 100 tis^ tolarjev. Iz osebnega avtoiri' bila bmw pa je neznani stof lec odnesel žensko usnjei" torbico s čeki Ljubljans'' banke in moško verižic' S tem je lastnico, Suzano š-' Brega pri Polzeli, oškodoval ^ približno 65 tisoč tolarjev. M.' Št. 10 - 10. marec 1994 19 odmevi; Čakajoč na Gerlanca II. Gospod Gerlanc, dejstva o delovanju »vaše« stranke so dovolj zgovorna (preberite si ponovno komentar »Grizenje stekla« izpod peresa U. S. v prejšnji številki NT), med- tem pa ste vi zopet dokazali resničnost starega slovenskega pregovora o »cvileči« mački, ki so ji stopili na rep; kaj več pa bi lahko morda dodal tudi Sa- muel Beckett. Tako gre (pač) to, g. Ger- lanc ... GREGOR URANIČ, ^ Vojnik Čakajoč na Gerlanca lil. Matjaž Gerlanc je 3.3.94 v NT razkril veliko skrivnost. Namreč, da je Gregor Uranič novinar. Prav tako je ugotovil, da si je Uranič sam določil kraj kongresa, kar pa še zdaleč ni res. Kraj kongresa je vedel le Gerlanc in njegovih 31 kole- gov. Vseh 1200 ostalih članov pa je Gerlanc pismeno naplah- tal, sedaj je že znano zaradi česa. Na tem istem zboru, ki je potekal v Slovenskih Konji- cah, je tudi njegovih 31 prisot- nih članov zahtevalo, da se sprejme zakon o jezikovnem razsodišču. Čestitamo, zakon je že sprejet. Problem je le v tem, da je že bil takrat, ko je Gerlanc pošiljal prošnje »na- rodnjakom«, da bi peli na slo- venski strani Kolpe. Sicer pa je najvažnejše od- kritje, da Uranič ni član NSZS, kar pa za mojo malen- kost ne velja. Novinarjem pa bi le dal nasvet, da v bodoče ne nasedajo več kvazipolitikom a la Gterlanc. BRANKO BREZNIK, Celje V službi svojega namena Laščani smo po dolgem času dočakali, da so bogovi končno staknih glave skupaj in so spremenili, ruševino, Id je leta iCTasila naše mesto, v kulturni hram. Na novo ustoličeni ljubljeni vodja Kulturnega centra Sta- ne Kužnik je še pred svojo na- stavitvijo jasno pokazal, kako si je zamislil svojo novo pot kulturnika. Pa se je kot star komunistični oblastnež v mnogih bitkah prekaljen in sploh vajen politike trde roke že pred davnimi časi spoznal, da je z vsemi, ki si drznejo misliti drugače najbolje hitro obračimati ter jim tako tudi z grožnjami, če je potrebno po- kazati, kakšna je kazen za ne- poslušnost. V spornem članku vam ni- kakor ne gre v glavo kdo kdaj in kako me je nastavil za upravnika kina sekcije, zato mi dovolite, da vam na kratko razsvetlim obzorje. V kinu de- lujem že dobrih devet let, kot upravnik pa pet let in sicer z blagoslovom ZKO in KUD Svoboda Laško, ki jim prav- no-tehnično še vedno pripa- dam kot kino sekcija, čeprav smo v vseh drugih ozirih vsa ta leta delovali praktično samo- stojno. S KUD Svoboda ni bilo ni- koli dogovorjeno, da se kino prestavi v KC. Res pa je, da sem bil ravno sam tisti, ki je predlagal v dogovoru s pred- stavniki ZKO, Krajevne skup- nosti in vodje projektantov za izgradnjo KC, da se del denar- ja, namenjenega za nakup no- ve kino tehnike, nameni za na- kup video-avdio tehnike za potrebe kino sekcije, stara tehnika pa se prenovi in prese- li v KC, ko bo ta pač dokon- čan. V okviru tega dogovora smo vam tudi pripraviU cel kup raznih načrtov in predsta- vitev, vi pa ste se nad idejo navdušili in nam leta obljub- ljali realizacijo dogovora. Ko pa je bil KC dograjen, ste na obljubo lepo pozabili in si za- sluge za obstoječo staro kino tehniko pripisaU sebi, kljub temu, da vi sami projektorjev verjetno sploh niste niti videli. Kino deluje v Laškem že do- brih 60 let in v vsem tem času mi ni znano, da bi kadarkoli obstajal kakšen programski svet, ki bi skrbel za »kako- vost« filmskega programa, saj za kaj podobnega nikoli ni bilo ne potrebe ne denarja. Filmski del programa je vedno sestav- ljal upravnik kina in ga tako tudi sam sestavljam še danes, oblikovan pa je v skladu s po- nudbo slovenskega filmskega trga. Lahko pa bi v vaših izjavah omenili, da sami ne namerava- te v KC predvajati filmov, ki bi zanimali mladino, saj se bo- jite, da bi vam imičevali sede- že in drug inventar v vašem svetišču. Kino pač ni dejav- nost, ki si se omejevala le na določeno zvrst in s tem tudi na izbrano pubUko in si tega ne morejo privoščiti niti večja mesta po Sloveniji, še posebej pa ne v kraju kot je Laško. Očitno o filmu in interesih mladih nimate blage veze in se zato resno sprašujem o vaših namenih oziroma poslanstvu, ki ste si ga namenili, bojim pa se, da boste s svojo poUtično in finančno močjo, ki jo premore- te kot predsednik Krajevne skupnosti. Turističnega dru- štva, pihalne godbe pri KUD Svoboda Laško, vodja Kultur- nega centra in sam bog ve česa še dosegli, da bo Laško tako izgubilo še zadnjo obliko kul- turne dejavnosti, ki vsaj mla- dini tedensko ponuja filme, ki jih zanimajo in si jih želijo gle- dati. Na koncu naj vam le še omenim, da je naša dejavnost ves čas bila zgolj amaterska in da za svoje delo ne prejemamo honorarjev in tudi ne dotacij ZKO. O mojih trditvah se lah- ko za razliko od vaših tudi prepričate, za kar sem vam tu- di vedno na voljo. Upravnik kino sekcije, GORAN WALKER Kako se imenuje osnovna šola v Dramljah V. Dva tedna nazaj se je v Pi- smih bralcev hudo vsulo po dr. Francu Zabukošku iz Šent- jurja, ker je želel le to, da bi se do konca izpeljal sklep občin- ske skupščine Šentjur o deide- ologizaciji imena in zimanjega obeleževanja osnovne šole v Dramljah. Nad njim so se spozabili »Borci občine Šent- jur«, ki očitno ne premorejo dovolj pogumnega tovariša, da bi se v njihovem imenu podpi- sal pod pismo. Krajevna orga- nizacija ZB in udeležencev NOB Sentjvir ter Dramlje, ki tudi ni našla podpisnika, An- dreja Stopar v imenu Zdniže- ne liste Šentjur, politične stranke s komunističnim pedi- grejem, ter celo neki Milan Stancer iz Maribora. Pisma naštetih organizacij in posameznikov si ne bi za- služila polemike, saj so napi- sana po preizkušenem obraz- cu, ki ga znamo že na pamet, če ne bi vsi po vrsti spregleda- li, da v življenjepisu Milana Zidanška tudi piše, kot so nas sicer učili, da je bil politični delavec, član CK KP Sloveni- je, sekretar pokrajinskega vodstva KPJ za severno Slove- nijo, po ustanovitvi OF in po- tem, ko si jo je partija popol- noma podredila, pa še sekretar njenega okrožnega odbora za Maribor. To pa seveda hkrati pomeni, da Miloš Zidanšek ni bil kdorkoli v nekdanji pred- vojni in medvojni notranji hi- erarhiji komunistične partije, ki je, kar menda še ni pozab- ljeno, že med vojno izpeljala revolucijo. Vojna in okupacija sta majhnemu slovenskemu naro- du prinesla hude čase. Ker se je tema dvema gorjema pri- družila še vsiljena apokalipsa komimistične revolucije z dr- žavljansko vojno in kolabora- cija z zavrženim sovjetskim boljševizmom, je bilo gorje te- ga nič krivega naroda še toliko hujše, ki še dolgo po vojni ni in ni hotelo odjenjati. Račune za, to nepotrebno avanturistično grozljivko bodo plačevale še mnoge generacije. Zgodovina novejšega slo- venskega obdobja se piše na novo. Tovarišice in tovariši ter dame in gospodje, potrpite to- liko čcisa, da bo to delo opravi- la objektivna in poštena zgo- dovinska znanost, ki bo zaradi vsega, kar je že doslej znanega, morala prerazdeliti krivdo in odgovomost za bratomorno vojno in druge neštete hude grehe, zaradi katerih nas bo začela prehitevati po desni m levi strani celo Albanija, če nas kmalu ne bodo nehali vo- diti nekdanji tovariši in tova- rišice. Dotlej pa vsaj osnovnim šolam in osnovnošolcem priza- nesite z dogodki in ljudmi, ki so pripomogli, da sta pravica in resnica za toliko časa ostali daleč onkraj Urala. MIRO GRADIČ, Celje Slivniška ravnateljska nadaljevanka Kot bivša obiskovalka Os- novne šole Franja Vrunča v Gorici pri Slivnici in tudi učenka učitelja fizike Rudija Mestinška, si bom dovolila izraziti mnenje o zapletih gle- de ravnateljevanja. Rada bi spregovorila v ime- nu tistih, ki so še pred nedav- nim obiskovali to šolo, in v imenu otrok, ki so v vsakod- nevnih stikih z njo. Mogoče vi novinarji ali pa stanovalci izven kraja niste opažih (ali pa ste in to za vas ni pomembno), da imajo otroci radi to šolo, se v njej počutijo lepo in domače, zato pa jim ni težko sprejeti pravila, ki velja- jo v njej. Po vsem tem sodeč vladata red in zadovoljstvo v šolo. Čemu torej vse to kaliti z zunanjim vmešavanjem? Če bi se poglobiU v samo osrčje, dušo šole, bi zlcihka opazili vidno napredovanje - otroci imajo možnost poleg podanega znanja po učnem načrtu osvojiti tudi širše, po- globljeno znanje, poglede na svet, ki sodijo v splošno izo- brazbo. Velika zasluga za ves ta napredek v zadnjem šol- skem letu gre vsekakor nove- mu ravnatelju Rudiju Mestin- šku. On ni zver, ki bi strašila po šoli, temveč eden tistih, ki znajo narediti delo prijetno, poučno in tudi koristno. Trudi se, da bi čim bolj razširil pre- ventivo šole, zato organizira poučne izlete, krožke..., vse to za lažjo pot otrok v življenje. A kaj bi še izgubljala bese- de, ko pa to v očeh, »konzerva- tivcev« sploh ni pomembno. Njih oko je vpeto le v eno — v izobrazbo, kar sploh ni sla- bo in zaviralno, a ne bi smelo biti (edino) odločilno pri zase- danju birokratskih mest, saj bi se naj ta podeljevala na osnovi kombinacij dejavnikov: izo- brazbe, izkušenj, sposobnosti, znanja.. .Torej po nmenju ne- katerih Rudi Mestinšek s svojo srednješolsko izobrazbo ni zmožen voditi institucije kot je šola. Čeprav sem sama na poti do čim višje izobrazbe, pa bi se vseeno vprašala, ali je res ta odločilna v življenju?! Če se ozrem v zgodovino, lahko naj- dem odgovor. Mojster klasične komedije Moliere je bil le igra- lec, režiser, gledališki ravna- telj in celo - bivši tapetnik, tu- di Shakespeare je bil le gleda- liščnik in igralec, še bi lahko naštevali, a glej, kam jih uvrš- čamo danes. Iz tega lahko ugotovimo, da ni vse rod, družbeni položaj, ne šola. Vinko Frece, vam pa le tole: naklonjenost in priljubljenost se redko pridobiva s silo in prisilo ali celo nesramnostjo. V tem zapisu misli nisem nameravala nikogar povzdig- niti in tudi ne pobiti k tlom, temveč pokazati na pomemb- nost gledanja stvari iz več zor- nih kotov. ALEKSANDRA MAČEK, Prevorje Male lopovske spretnosti Tako vsemogočen, kakor je razvidno iz pisma (glej NT, 3.3.1994) pod katerim visi podpis gospoda Alexa Bassa, kdorkoli je že to, vendarle ni- sem. Tistih pregovorov, ki jih menda znam »na pamet, sku- paj s slovarjem tujk in umet. z- godovine«, seveda ne stresam kar tja nekam v tri krasne iz rokava kot poštevanko, ki smo se je učih tam nekje v prvih šolskih letih, marveč jih, če jih že uporabljam, prepišem iz te- mu namenjenih »bukev«. Nadaljevanje na 22. strani Razpisna komisija SDK Republika Slovenije, podružnica Celje, na podlagi 4. in 7. člena kolektivne pogodbe SDK RS razpisuje prosto delovno mesto samostojni pravnik (1 izvajalec) Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati iz- polnjevati še naslednje: - VII. stopnja strokovne izobrazbe, dipl. pravnik - 2 leti delovnih izkušenj - izpit iz kontrolnega postopka - aktivno znanje slovenskega jezika - prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Drugi podatki o delovnem mestu: - konkurenčna klavzula - pravosodni izpit - delo s [Msebnimi pooblastili z odgovornostmi - reelekcija vsaka 4 leta Kandidati, ki nimajo izpita iz kontroln^a postopka, morajo le-tega opraviti v 6 mesecih po sklenitvi delovnega razmerja. Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne'pogoje, naj pisno prijavo z dokazili pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: SDK RS, podružnica Celje, Ljubljanska cesta 1 a, 63000 Celje (za razpisno komisijo). O izidu bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. Zgodovina ni več zgolj suhoparno naštevanje dejstev, datumov in dogodkov. Zgodovina je življenje kakršno je bilo in kot je (so)oblikovalo današnji svet. Zgodovina so tudi zgodbe iz vsakdanjega življenja, življenje vsakdanjega, malega človeka. Takšno zgodovino najdete v novi reviji Zgodovina za vse, ki sta jo izdala Zgodovinsko društvo Celje in NT&RC. Geslo, ki so ga avtorji zapisali reviji na pot je, da je sicer možna vsaka zgodovina, samo da ni dolgočasna. Revija Zgodovina za vse je že izšla in jo lahko dobite v vseh knjigarnah po ceni 1500 SIT, če jo naročite neposredno pri NT&RC pa vam bomo priznali še400 tolarjev popusta. Revijo lahko naročite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, Celje. Št. 10 - 10. marec 1994 Med veseljem in razočaranjem ¥ Šentvidu pri Planini smo Izžrebali sto potnic za Izlet 100 kmečklb žensk na morje v soboto, 5. marca, je v dvorani Prosvetnega dru- štva Zarja v Šentvidu pri Planini padla odločitev. Na javni prireditvi, ki se jo je udeležilo tudi veliko kmeč- kih žena, smo izžrebali sto potnic, ki se bodo z dvema Izletnikovima avtobusoma 25. marca odpeljale na dvod- nevni izlet 100 kmečkih žensk na morje. Dvaindvaj- seta ponovitev naše popular- ne akcije je tako prešla v zaključno fazo, saj je po žrebu ostalo samo še, da pis- no obvestimo vse srečne iz- žrebanke ter se odpeljemo lepotam nasproti. Letos se je prijavilo 1719 kmečkih žensk, med kateri- mi pa je bilo precej takšnih, ki so z nami že bile na prejš- njih izletih. To smo ugotovili ob žrebu, ko smo po primer- javi s spiski iz prejšnjih let morali kar nekaj žensk, ki so z nami že potovale, izključiti in namesto njih so prostor dobile takšne, ki z nami še niso bile in smo jih izžrebali iz spiska »rezerv«. Spisek stotih potnic ob- javljamo ob koncu tega pri- spevka, omenili pa bomo tu- di tiste, ki so sicer bile izžre- bane, pa smo kasneje ugoto- vili, da so z nami že bile, in smo jih zato izključili. Pravi- la so znana — potujejo samo tiste, ki z nami še niso bile. V celjski občini smo izk- ljučili dve nesojeni potnici Violo Buser iz Prožinske vasi 32/B, Štore in Stanislavo Črepinšek, Vinska gorica 31, Dobrna, namesto njih pa bo- sta potovali Fanika Jelenko, Zg. Hudinja 40/a, Celje in Ivica Pinter, Tmovlje 42, Nova Cerkev. V ponedeljek zjutraj nas je poklicala Vida Fendre, Brez- je 1, Ponikva, ki sicer z nami na izletu še ni bila, ni pa kmečka ženska, prijavnico pa je poslala njena tašča. Vi- da je svoje mesto prostovolj- no odstopila drugi, pravi kmečki ženi, izbrana pa je bila Cvetka Trebovc, Skar- nice 29, Dobje pri Planini. Potezo Vide Fendre pa gre vsekakor pozdraviti! Iz konjiške občine smo izključili Marijo Založnik, Sp. Dolič 46, Vitanje in uvr- stili Zofijo Pungartnik, Stra- nice 21, Stranice, v laški ob- čini pa smo izključili Anico Zalokar, Harje 8, Laško in namesto nje bo potovala Ma- rija Ulaga, Zg. Rečica 105, Laško. Sporna sta še dva primera, ko gre za iste priimka in naslova, vendar popolnoma ra- zlični imeni. Potnici smo pustih na spisku morda se bosta sami javili, da je kaj na- robe ... Novi tednik in Radio Celje sta do letos organizirala že enaindvajset izletov IGO kmečkih žensk nas morje. Prva dva izleta sta bila enodnevna, potem pa dvodnevni, V akciji je sodelovalo blizu 20 tisoč kmeč- kih žensk, osrečenih pa je bilo z letošnje stotinjo 2200. Akcija NT&RC je brez dvoma med najpopularnejšimi takšnimi in podob- nimi akcijami v Sloveniji. Vsi ti podatki kažejo, da resnično imamo spisek, ki je tudi uporabljiv. Sicer pa je poklicalo več razočaranih žensk in razpolagalo s takšnimi podatki, da smo strmeli, kaj vse se lahko rodi v bujni ženski dorr v neki akcij Faušija bi ^ policaji, sin redimo, če svoj ugled. In še nel izbranimi st takšnih, ki skupaj 303 derk, saj iij dve 10 otn z enim, dvi izbor, bo n let, ena 83 ii bi bila šestn Seveda pa t povratku z In kako j Z eno besed so se kot iz\ Za točnost žrebanja je poskrbela komisija, ki so jo sestavljali predstavniki pokroviteljev, vodila pa kot predsednica novinarka Radia Celje Vesna Leič (na sliki desno), za popolno nevtralnost pa je poskrbela pevka iz ansambla Sredenšek Regina Jerman iz Kamnika (v sredini), ki sploh ni vedela, za kaj gre in tudi akcije*ne pozna. Levo voditelj oddaje Tone Vrabl. V prijetnem programu, ki ga jv bilu uiuz.nu shsau tudi v pro^ Planini in ansambel Sredenšek. Skupaj so se samo slikali, dn Poslušanje žreba je hudo naporna reč, še posebej, če je tudi tvoja prijavnica v škatli. »Bo-ne bo* in resen obraz. Nekaj kmečkih žena, ki so bile v dvorani, je huronsko zavpilo, kajti zreb jim je bil naklonjen. Tiste, ki pa niso bile izžrebane, so pa vedele za celotno zgodovino akcije... Izžrebanke izleta 100 kmečki Občina Celje Frančiška Čretnik, ŠentjuMert 19, Šmartno v Rožni dolini; Alojzija Črepinšek, Konjsko 2, Vojnik; Milka Doberšek, Kom- pole 168, Štore; Ljudmila Gomilšek, Prvo- majska 15, Celje; Fanika Jelenko, Zg. Hu- dinja 40 a, Celje; Darinka Kos, Jezerca 8, Šmartno v Rožni dolini; Alojzija Krušič, Zadobrova 37, Škofja vas; Alojzija Kopriv- nik, Socka 16, Nova cerkev; Cicilija Košec, Arclin 30, Škofja vas; Marija Kragolnik, Košnica 57 a, Celje; Marija Marovšek, Stra- ža 1, Nova cerkev; Ivica Pinter, Tmovlje 42, Nova cerkev; Frančiška Tumšek, Šmartno 1, Šmartno v Rožni dolini; Terezija Tim- pran, Lokovina 16, Dobrna; Agica Vodišek, Kanjuce 27, Štore. Občina Laško Fanika Dergan, Sp. Rečica 126, Laško; Zlatka Gradič, Blatni vrh 43, Jurklšter; Slavica Gole, Konc 2, Rimske Tophce; Eli- zabeta Hrastnik, Strmca 70, Laško; Karoli- na Krajnc, Leskovca 21, Laško; Rozalija Marot, Olešče 31, Laško; Fanika Oblak, Harje 13, Laško; Marija Oblak, Gračnica 1 Rimske Toplice; Anita Fertinač, Olešče 45 Laško, Ida Podkoritnik, Zg. Rečica 66, La- ško; Simona Seljak, Velike Grahovše 29 Laško; Štefka Trupej, Laška vas 21, Laško Marija Ulaga, Zg. Rečica 105, Laško. ' Občina Mozirje Marija Dimec, Dol suha 13, Rečica ol Savinji; Nevenka Hribemik, Grušovje 11 Rečica ob Savinji; Marjana Jeraj, Nizka 22 Rečica ob Savinji; Antonija Kladnil^ Plani' na 25, Ljubno ob Savinji; Fanika Skruba Ljubija 58, Mozirje. Občina Slovenske Konjice Marija Flis, Stranice 11, Stranice; Jožici, Medved, Loška gara 22, Zreče; Ljudmili Ribič, Tolsti vrh 36, Loče; Marija Založnik Sp. Dolič 46, Vitanje. Občina Šentjur Vera Artiček, Grobelce 26, Vinski vrh pri Slivnici; Silva Antlej, škamice 26, Dobj£ Št. 10 - 10. marec 1994 20,21 I sodelovanje n, drug pa ne. pa mi nismo s tem, kar na- pa tako kvari Ddatkov. Med je samo sedem Stale pa imajo pravih rekor- il2, ena 11 in ± žensk pa je loci. Če bo držal (ca imela kar 86 potnica naj pri Hrastniku, ilj natančni po II pri Planini? ače. Predvsem azali domači- ni in sponzorji Tajfun Planina, Kmetijska zadruga Šentjur v sodelovanju s hranilno- kreditno službo in tovarna lahke obutve TOLO Šentjur. V priložnostnem programu so sodelovali mešani pevski zbor pod vod- stvom Mateja Romiha, harmonikar Jeme; Brilej, kraj je hudomušno predstavila Dra- gica Brilej, kot gost pa je nastopil odličer mini ansambel, ki pa igra kot velika godba Sredenšek iz Šoštanja s pevko Regino Jer- man. Ansambel je dodobra razvnel številne obiskovalce tudi po programu do poznih nočnih ur. Bilo je enostavno lepo, končalo pa se j( tako, kot vedno: sto je veselih in srečnih 1619 razočaranih. Mnoge tudi po svoji tr- masti krivdi, da še vedno vztrajajo, pa če- prav so z nami že bile. Zdaj čakamo petek 25. marec, ko se bomo ob 7. zjutraj odpeljal proti Luciji pri Portorožu. tONE VRABI Foto: EDO EINSPILEI sta med drugim sodelovala mešani pevski zbor s Šentvida pri niso imeli. sk na morje Silva Budna, Podlog pri Slivnici; Bernarda li reka 34, Vinski vrh Ivanka Gaber, Cerovec Zinka Gorišek, Doro j lina pri Sevnici; Ama- Planina 9, Planina pri ela Kosaber, Javorje 9, Hvnici; Marija Ledin- 1 30, Grobelno; Fani jdule 25, Dramlje; Da- i Dolga gora 41 a. Po- la Pergamaš, Planinca [Marija Poljanec, Viso- I pri Sevnici; Terezija M, Planina; Genovefa ^22, Šentjur; Marija elka 10, Dramlje; Te- f^' Lažiše 16, Planina Cvetka Trebovc, Škar- 'i^ pri Planini; Marija Dobje pri Planini; ^^k, Kranščica 6, šent- ^linc, Rakovec 7, Gro- ® Zagajšek, Jazbin vrh ' Cecilija Završek, Je- pri Planini; Štefka 17, Vinski vrh; Nova vas 20, Šent- i, ■^arje pri Jelšah Verače 45, Podčetr- Profenik, Pustike 22, .šestinju; Marija Fid- f® Vas 8, Šmarje; Ida Jolovo 13, Lesično; ^^isek. Polje ob Sotli 8, Jeranko, Pristava 17, .šestinju; Anka Kožar, Jf^jcev, Šmarje pri Jel- Medved, Kristan vrh [jMarjana Oglajner, Pe- Jožica Planinšek, Vršna vas 3, Pristava pri Mestinju; Marija Pekovšak, Dol 14, Šmarje; Ana Emilija Sotošek, Zagorje 70, Lesično; Kristina Smole, Brezje 9, Vinski vrh; Marija Skale, Rudnica 2, Podčetrtek; Olga Svetelšek, Pol- žanska gorca 7, Šmarje; Milka Štancar, Mestinje 59, Podplat; Štefka Suc, Kristan vrh 63, Pod- plat; Frančiška Škorc, Kamence 16, Rogaška Slatina; Jožefa Vra- čun, Dekmanca 4, Bistrica ob Sotli; Boža Valenčak, Sedlarjevo 5, Buče; Marija Zbil j, Nimno 24, Pristava pri Mestinju; Alojzija Zvonar, Ce- rovec 5, Šmarje. Občina Veienje Stinka Kugler, Janškovo selo 23, Vinska gora pri Velenju; Dragica Lesjak, Prelska 46 a, Velenje; Eva Mogelj, Podgorje 7, Letuš. Občina Žaiec Marija Drolc, Matke 10, Prebold; Slavica Farčnik, Stopnik 30, Vran- sko; Ljuba Gabrovec, Galicija 24, Žalec; Anica Leskovšek, Migojnica 72, Griže; Marija Leonardič, Do- brič 1, Polzela; Terezija Orel, Pod- vin 21, Polzela; Zofi Pospeh, Zabu- kovica 1, Griže; Bogomila Polav- der, Pongrac 87, Griže; Rozi Pod- bomik. Velika Pirešica 32, Žalec; Marija Podbregar, Gomilsko 58, Žalec; Marija Teržan, Zavrh 14 a, Galicija. Ostale občine Angela Fridrih, Zlagana vas 5, Oplotnica; Bernarda Kačič, Brce 49, Dol pri Hrastniku. Harmonika iz pravljice Na ZOI le bil ium Rečičan Darko Atelšek Lillehammer seveda vsi poznamo. Olimpijske igre, uspehi naših športnikov, bronasti trojčki, uspešna slovenska promocija... De- želo letošnjih olimpijskih iger pa je dodobra spoznal tudi Darko Atelšek iz Rečice ob Savinji, ki ga je na hladni sever popeljala harmonika. Darko Atelšek je bil na 01 član ekipe za promocijo Slo- venije, ki je delovala pod okriljem Kongresnega odbo- ra Cankarjevega doma. »Ekipo smo sestavljali de- kleti in fanta v narodnih no- šah, Ribn'čan in jaz s harmo- niko,« pravi Darko v zavetju svojega doma. »Naša naloga je bila predvsem promocija Slovenije. To smo nenehno počeli, na ulicah, pred kame- rami, v Slovenski hiši... Najbolj pomembno je bilo, da smo >ujeli< kar največ tu- jih kamer, ki so ponesle naše noše, glasbo in običaje v čim več domov. Med plesi ali drugimi predstavitvami smo delili ropotuljice in podobna priložnostna darila. Seveda zastonj, vendar so se jih lju- dje skoraj branili, saj so mi- slili, da je treba ta darila plačati.« Harmonika je zahtevala tudi narodno nošo, kar je za Darka pomenilo predčasen odhod z olimpijskih iger, saj se je hudo prehladil. Vendar pa je Rečičan kljub temu ze- lo zadovoljen, da je imel pri- ložnost spoznati kraje in se- veda ozadje. »Veliko smo de- lali v Slovenski hiši, ki je bi- la z baklami in raznimi pa- noji okras Lillehammerja. Tu smo vsak večer sodelovali pri raznih sprejemih. Na- vadno smo goste s harmoni- ko pričakali že pred hišo, tu- di z baklami, čeprav se ni nikoli popolnoma stemnilo. Na norveško-slovenskem ve- čeru sem imel priliko spoz- nati precej ljudi, od repre- zentantov. Zajca, Šlibarja do norveškega ambasadorja. Večere je začela citrarka, na- to pa sem vskočil s harmoni- ko in navadno odprl skrinjo s humorjem,« se ob spominih nasmiha Darko. Naredili smo več kot politiki Ekipa za promocijo Slove- nije je dneve po navadi pre- živela v mestu, včasih pa so odšli tudi na tel^ne. Darko je lillehammerske dneve preži- vel v hiši nekega Slovenca, ki že več let živi na Norve- škem. »Tako sem spoznal še veliko norveških utrip|Ov, saj sem imel informacije iz prve roke. Nenehno sem spozna- val tudi domačine, ki živijo zelo skromno in so mi delo- vali kot nekakšna pravljična bitja. Zelo všeč mi je bilo, ker so na tekmah resnično navijali za vse, pa tudi mi smo vzbujali nemalo pozor- nosti. Povsod, kamor smo prišli, so nas vsi obstopili, se zibali v ritmu glasbe, vendar pa niso vedeli, kako je treba zaplesati.« Darko je, kljub nepričako- vanemu odhodu, imel prilož- nost proslavljati tudi prvo slovensko kolajno Alenke Dovžan. »Vzdušje je bilo že na tekmi res enkratno. Do- poldne smo navijali nekje na sredini proge, po prvem teku pa so nas po zvočniku pozva- li, naj pridemo Slovenci na tribimo. Potem smo dobili vodiča, ki nas je s tistega hri- ba odpeljal na tribuno. Kako pa smo potem proslavljali, pa je tako vse že najbrž zna- no. Lahko le rečem, da je bil res show.« Darko pravi, da si je na Norveškem ogledal skoraj vse, kar je možno. »Če greš samo na tekmo in se potem vrneš domov, ti ostane bolj malo. Tu smo resnično ogromno odnesli, od vzdušja, tekem, ogledovali smo si lju- di, hkrati pa trdo garali. Ne- redko smo slišali mnenje, da smo na tej olimpiadi naredili več kot vsi politiki skupaj, saj smo bili res cesto v sre- dišču pozornosti. No ja. hkrati na takšnih priredi- tvah tudi spoznaš, da ni vse tako, kot vidimo doma po te- leviziji, vendar naj to ostane kar na Norveškem.« Norveški utrinki Darka so na Norveškem najbolj presenetili ljudje. »Razen tega,« pravi, »so Norvežani izredno varčni, skoraj nimajo avtomobilov. Prevažajo se z avtobusi ali drugimi javnimi prevoznimi sredstvi, med katere po eni strani sodijo tudi kočije. Na tem območju smo videli praktično skoraj sama jeze- ra. Prekrasen je bil pogled na ta zaledenela jezera, ko- der so se prevažali ljudje s konji in kočijami. Mimo Slovenske hiše jih je vsak dan pripeljalo najmanj dvaj- set. Na Norvežane nas je še posebej navezala televizijska ekipa, ki je stanovala pod nami. Neredko so nas na- mreč pričakali od dveh zju- traj, ko smo se vračali iz Slo- venske hiše, potem pa smo kar nadaljevali. Spanja je bilo res bolj malo. Potem mi je ostalo v spominu nešteto snežnih gradov, kjer smo se vsi povprek nenehno slikali. Res so se mi zdeli Norve- žani nekam sanjaški, vendar zelo spontani. Na progi, kjer je bil slalom, sem enkrat vi- del fanta, ki je v tistem viso- kem snegu igral na flavto, drugi pa je pel zgoraj na dre- vesu. Sploh se nista na niko- gar ozirala, lepo po svoje sta se zabavala s svojimi pesmi- mi. Zdi se mi, da ljudje sploh ne vedo, da je tam mrzlo. V mestu smo videli voziček, v katerem je bil otrok, jaz sem vztrajno trdil, da je lut- ka. V tistem mrazu je bil pri- bUžno enoleten otrok pokrit le z eno odejico,. imel pa je prosta lička. Pri nas si kaj takega sploh ne morem predstavljati. Menda na Norveškem na leto v prometnih nesrečah umre le 10 ljudi. Nič čudne- ga, saj vlada popoln red. Na avtocesti je omejitev hitrosti 90. Ljudje se vozijo 90, ne 92, kot bi se verjetno pri nas. Poleg tega imajo izredno vi- soke kazni, če prekoračiš do- voljeno hitrost, te to stane 5 tisoč mark.« Še veliko je utrinkov, ki so ostali v Darkovem spominu. Predvsem se je zabaval ta- krat, ko so snemali 5-minut- ni spektakel za neko ameri- ško televizijsko družbo. »Američani imajo tehniko, da skoraj ne moreš verjeti. Snemali smo kar na snegu, saj je bil neposreden prenos. Voditelj oddaje je gledalcem predvsem razlagal, kakšna je naša zastava, od kod smo, ter jih prepričeval, da nismo Slovaki. Sicer so vsi tuji no- vinarji kaj kmalu vedeli, kam spadamo. To pa je bila tudi ena izmed naših temelj- nih nalog.« Preko Triglava v svet Darka je večina ljudi, ki ga pozna, na teh OI tudi videla, ko je po prvem bronu razte- goval meh, da je skoraj počil. Sedaj pravi, da ga ljudje naj- bolj sprašujejo, kako je pri- šel zraven. A Darko je v glas- bi že več kot četrt stoletja, s svojim ansamblom Dre- novci je 25-letnico delovanja obeležil že lani. »Mislim, da so nekateri ljudje malce povprašali, kdo bi bil za na olimpijado. Jaz še deset dni pred začetkom nisem bil prepričan, da bom res šel na Norveško. Verjetno me še poznajo kot dobrega harmonikarja, ki je priprav- ljen za akcijo in šale, saj je samo harmonika za takšne stvari premalo. V tem tednu se bomo zbrali vsi >ostali olimpijci< v Ljubljani, očitno pa bom nekaj podobnega kot v Lillehammerju delal tudi v Planici.« Sicer se Darku in njego- vim Drenovcem v tem letu obeta kar nekaj nastopov, saj jih vabijo na veliko kra- jev. »Poletje bomo verjetno preigrali, pozimi pa bomo posneli še kakšno kaseto. Naša želja je tudi, da bi letos posneli videokaseto, na ka- tero bi uvrstili najboljši 20 pesmi s petih kaset.« Verjetno bo Darko na vseh nastopih igral na harmoni- ko, s katero je že trikrat »prevandral« Triglav, in si je zaslužila, da je bila tudi v pravljičnem Lillehammer- ju. »Najpomembnejše pa se mi zdi, da je bil na Norve- škem tudi Rečičan, ki je za- stopal Slovenijo,« je pribil Darko Atelšek. URŠKA SELIŠNIK Št. 10 - 10. marec 1994 Nadaljevanja z 19. strani S tujkami, katerim se izogi- bam kolikor se pač le da, je pa takole; ne gre za zvesto prepi- sovanje iz tovrstnih slovarjev, temveč za preprosto dejstvo, da lahko pravilno uporabljena tujka marsikdaj nadomesti in zapolni kakšno pomensko osi- romašeno slovensko besedo oziroma besedno zvezo. Am- pak, kaj bi o tem. Gre za stvar načitanosti in bralne kulture, kamor nedvomno sodi tudi ci- tiranje velikanov iz literarne zgodovine; O. Wilde je stavek, da »tisti, ki ne more biti umet- nik, postane kritik«, resda za- klical. Se več, celo zapisal je omenjene besede. Črno na be- lem. Vsakdo lahko preveri. Žal pa nepoznavanje dela O. Wilda marsikaterega laika oziroma površnega bralca zavede do te mere, da si omenjene besede razlaga po svoje. Ker bi pora- bil preveč prostora, če bi ra- zlagal kontekst, v katerem je O.Wilde zapisal ta inkrimini- rani stavek, naj zapišem le to- le; trganje stavkov iz celote je prav tako kraja in mala lopov- ska spretnost, kakor je toaja in mala lopovska spretnost tu- di »preprodajanje« glasbe. TADEJ ČATER, Urednik revije Flaneur Dinar za prijaznost Večkrat se sprašujem, zakaj ne obstaja akcija Podarim-do- bim za znanstvenike, ki bedijo nad človeškimi življenji? Šport ja, toda tudi športniki bi mo- rali sami seči v žep, ne pa da na račun družbe nekateri pla- vajo v dolarjih, markah in drugih valutah. Zame je še vedno pravi športnik gospod Leon Štukelj. Nekako tako sem premišlje- val, ko sem se ponovno znašel v celjski bolnišnici in videl v pritličju pravi čudež. Znova obnavljajo. Namesto nekda- njih obratnih ambulant raste- jo sodobni gigknti, s sodobno opremo in svetovno znanimi specialisti. Včasih smo se raje kot za celjsko odločali za dru- ge bolnišnice, danes pa teh po- mislekov ni več. Vendar ob čakanju pred am- bulantami lahko vidiš in doži- viš marsikaj. Je že tako, da ti ljudje v belem naženejo strah v kosti. Vendar, koliko lepše je, če ti zdravnik ali sestra pri- jazno voščita dobro jutro ali če ti pomagajo poiskati pravi na- slov, kot pa da te neprijazno nahrulijo! Tako včasih razmišljam, da bi uvedli še dodaten dinar za odpravo prepihov in na vsa- kem koraku pri starejših, srednjih in otrocih za human, človeški odnos. Biti človek med ljudmi je največja vrlina, zato lahko le upam, da bo tudi v bolnišnicah čimveč prijaznih primerov. DRAGO KUMER, Prebold Zgodovina zmagovaicev, ici to niso več s sklicevanjem na zgodovi- no tolmači g. Milan Stancer moj članek o imenu šole v Dramljah. Če bi to počel z resničnimi dejstvi, se na nje- gov članek ne bi odzval, tako pa moram. Če nekdo ne razume, je lepo, če vpraša; če svoje razmišlja- nje podtika drugemu, je to ku- kavičje; če pa neresnico pod- takne drugemu, je to zlona- merno, kriminalno, boljševi- stično ali revolucionarno. Jaz sem zapisal in tako mislim: največja tragedija za slovenski narod je bila boljševistična re- volucija, ki je omogočila 50- letno nasilno oblast. Nihče ne zanika vrednot NOB, ki pa so bile v času okupacije zlorab- ljene za pridobitev monopolne oblasti. G.M. Štancer pa je zapisal: »Po eni strani ne zanika NOB, po drugi pa zelo, ko pravi, da je NOB tudi revolucija, ta pa je največja tragedija slovenskega naroda.« To je bistvo zadeve, ki se nanaša na moj članek o imenu šole v Dramljah v Delu 28.1.1994. Vsakdo sedaj vidi, kako mi je podtaknil svoj ne- resničen konstrukt, ki je po- vsem zlonameren. Kar pa se tiče zgodovine, je zgodovina vse, kar je zapisano in ohranjeno in kar se je zgodi- lo. Videnje tega v kontekstu vzroka in posl^ice pa je sub- jektivno, pošteno pa samo ta- krat, če ni v interesu ideologi- je, koristi ali privilegija. Dej- stvo je, da danes povojni zma- govalci niso več zmagovalci. Revolucionarji, njihovi prista- ši, koristoljubneži in privilegi- ranci pa ostajajo na svoji po- tvorjeni in lažni argumentaciji in zgodovini. Vsi totalitarni režimi, od katerih se je izkazal boljševistični za najbolj zlo- činskega, pišejo svojo zgodovi- . no, s katero hočejo prikriti svojo zločinskost. Visoka kultiviranost sloven- skega naroda je omogočila prehod brez prelivanja krvi in celo dopušča privilegijske za- sluge revolucionarjem, ki kot pijavke živijo na nagrablje- nem denarju in privilegijskih zakonitostih. Zaradi tega ima- mo danes brezposelnost, ki je navidezna, mnogo pa nepošte- nja, nezakonitosti, nemorale in sebičnosti. G. Igor Torkat je rekel, da bi morah imenovati 100 zaslužnih revolucionarjev, jim odvzeti privilegije in jim omogočiti normalno človeško življenje. S tem bi se uredilo vse, kajti nihče bi ne poudarjal zaslug sistema, ki jih ni bilo rn mar- sikdo bi z dobrimi deli popra- vil ali opravičil ugodnosti, ki jih je prejel kot strpen in loja- len državljan iz nevednosti. Skušam razimieti človeško nečimrnost in slabost podkup- ljivosti, s katerima moramo tudi živeti, saj v tem se spoz- nava in vidi moč in značajnost, poštenost in dobrota. Zaradi tega nič ne zamerim ta lažni konstrukt, ki je čustveno po- antiran, pač pa sporočam, da je dobro samo tisto, kar je do- seženo z lastnim znanjem in trudom ali dano iz svojega po svoji volji ali po določilih de- mokratično sprejetih zakonov. dr. stom. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Kuiturna dediščina v očeii Kozjanov Kozjansko ima bogato kul- turno življenje v preteklosti, ki pa vse preveč tone v pozabo. Vse, ki ga imamo radi pa izzi- va, da ohranjamo njegovo kul- turno dediščino. Folklorna skupina v Kozjem poskuša obujati in ujeti košček starega življenja slovenske vasi na sa- mem robu, ko ta že umira. Želi vzpodbuditi krajane, da bi se ozrli okoli sebe in našU kakš- nega starega ata ali staro ma- mo ter prisluhnili njimi drago- ceni pripovedi ob zavedanju, da sta zadnja pripovedovalca, ki sta živela način življenja, ki je neponovljivo minil. Samo še sedemdesetletniki in osemde- setletniki vedo povedati, kako je bilo njega dni. Poskušajmo rešiti, kar se re- šiti da. Vaščani se ne zbirajo več, da bi s koso pokosili trav- nik, da bi s srpom poželi njivo, da bi se veselili kolin in pojedli celega prašiča na kolinah. Vendar težko delo ni bilo le delo, pomenilo je praznik cele vasi, v vsej njegovi celovitosti, v obnašanju, obleki, petju in plesu. Folklorna skupina obuja običaje, pesmi in plese posa- meznih vasi v Sloveniji, v zad- njem času pa si postavlja nalo- go, da obudi običaje, plese in pesmi ožjega Kozjanskega in še posebno želi obuditi kultur- no življenje v Kozjem. Aktivno skupina deluje že 11 let, tako je bilo omenjeno 5. februarja na celovečernem koncertu v domačem gasil- skem domu. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, kar je dokaz, da ljudje radi obi- skujejo take prireditve in tudi na tak način prispevajo k ohranjanju ljudskih običa- jev. Na prireditvi je bilo prika- zanih nekaj običajev sloven- skega kmeta skozi koledarsko leto iz nekaterih pokrajin naše Slovenije. Razveselile so nas pustne maske in štajerski ple- si, videli smo, kako so kreso- vali v Beli krajini, prikazano je bilo martinovanje z domači- mi kozjanskimi plesi in vesele igre na kolinah s prekmurski- mi plesi. K sodelovanju je sku- pina pritegnila vaške pevke. Občinstvo pa so zelo navdušili tudi najmlajši iz vrtca s svojim sproščenim nastopom. V folklorni skupini se zave- damo, da bo le s koreninami v domači zemlji zrasel rod, ki bi tudi v modemi dobi vedel, da delo druži ljudi na nek svojstven, enkraten način. Če je članom skupine, ki se dniži in deluje ljubiteljsko, uspelo pritegniti krajane, ki se zave- dajo dragocenosti ohranjernja kulturne dediščine in jih na- potilo, da se skupini aktivno pridružijo tudi s svojimi pri- spevki, potem svojo vlogo v kraju izpolnjuje. SLAVICA BLAŽIČ, mentor FS Kozje Peep siiow v rdečo iiišo Pred dnevi sem nekjj začetku Gosposke ulic® lju srečal Jureta Posijij tako ugotovil približno 1, jo Peep showa. Za lokacijo tega so ^ vedeli in odločali na obQ je to problem. No, vprašljivih loka v Celju veliko. Tudi nej gestapovsko in udbovs^ čilnico »Stari pisker« lo, mo zid od božjega hranij Daleč najprimernejša cija za Peep show - če bi števali moj predlog, bj bivši sedež partije (rdeča Zakaj? Posineku bi bilj hranjena najmanj vloga ( nja) za spremembo nan nosti, če že drugega ne. 1 ko se že imenuje p« v ljudskem žargonu? Pred leti sem hodil kot po Pompejih pod Vezuvi sem videl na zidovih hiš sane lulčke, kot smer (puščice), ki so obiske pripeljale naravnost v užitkov. To se je dogaja] kako pred 2000 leti. No, pa še trdite, da ii v Celju (ne)kaj novega! MARJAN MAH Iz starih v nov krivice? Nada Čad je v pismih cev (Delo, 5.2.1994, str. pisala svoje mnenje o O v zvezi z denacionali 31.1.1994, ki ga je vodila j a Groznik. Strinjamo se z vsem, 1 napisala. Dodajamo še, politika naše vlade dvol Kdo lahko svetu zagota\d smo pravna država, če nov ne spoštujemo? o denacionahzaciji ni i za nobeno stran, ne za u] čenče do vrnitve in ne za zance. Kaj pa si misli Šk« koga pa so delah in ust\ razlaščenci? Zase in pr« za svoje otroke in vnuke tako kot danes delajo i »novopečeni kapitalisti«, do svojega premoženja na zvit in mnogo lažji kot mnogi nekdanji las Prav pri teh novih lastni) delavci lahko čutijo okra Predvsem pa protesti proti pristranskemu n vodenja omizja Darje Git Ko so govorili zavezanci, prekinjala; ko pa so go V spomin revolucionarju in heroju Milošu Zidanšicu Za zmotno stvar nespornega junaka, zavzeli so se borci da je kaj, toda med njimi še danes ni junaka, ki bi za pravično stvar zavzel se z imenom in priimkom, kot pravi borec, za svobodo človeka in naroda. Zato vsekakor bolj sodi v muzej, kakor ob cesto, ker to ugledna učna je ustanova za ljudi, ki danes za pravico in resnico so zavzeti, da dobijo vzgled za prav in opomin za zlo, ki rodi se z nasilno revolucijo. dr. stom. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Št. 10 - 10. marec 1994 23 predstavniki Združenja ra- zlaščencev, je hitro našla yzrok, da je dala besedo zave- zancem. Ne dvomimo v njeno strokovno kvalifikacijo. Prav gotovo pa je, da si naj izkušnje 23 vodenje omizij nabira pri lažjih temah kot je denaciona- lizacija! Naj se izogiba suge- stivnih vprašanj kot n.pr. v-prašanje Sketi - ali se bo Za- Ijon o denacionalizaciji spre- pienil. Ali res ne ve, da pri anketah in intervjujih suge- stivna vprašanja niso dovolje- na? Naj si zavrti posnetek iste- ga večera, ko je Nina Kompa- rič zelo korektno poročala iz parlamenta ne glede na stran- karsko pripadnost obeh sogo- vornikov ! Darja Groznik naj ve, da tak način vodenja omizja prav go- tovo ne bo pripomogel h kora- ku, ki naj bi ga drug proti dru- gemu naredili obe prizadeti strani! Združenje lastnikov razlaščenega premoženja. Podružnica Celje Demos(ex) na planetu opic Ne na vzhod ne na zahod, v Kočevski Rog, zveni znana parafrizirana volilna krilatica Dobrih 45 let je deževalo in to skoraj vsak dan po celotnem vzhodu. Da ni posijalo sonce, so bili krivi le razredni sovraž- niki in imperialisti. Po dolgih letih pa je ljudem le prekipelo in ob pomoči Reaganove ame- riške vojne zvezd ter ljudskih vstaj širom po Vzhodni Evropi so se tudi Slovenci predramili in komaj rojeni Demos je prev- zel večinsko volilno voljo svo- jega ljudstva, da uredi demo- kracijo. Toda seme ničevosti je v marsikaterih tresočih rokah na prednostnih listah več- strankarskih izvoljencev (ne pa tistih, ki so dejansko dobili največ glasov), rodilo nove materialistične zasvojence ta- ko, da do danes ni bil sprejet v parlamentu noben reformni zakon, ki bi inkriminiranim priviligirancem odvzel neza- služeno in jim naložil pravično pokoro, temveč so vsi poslanci, izvoljeni leta 1990, postali no- vi vodstveni priviligiranci z mnogimi svojimi znanci in prijatelji, ali pa odšli v neza- služen pokoj... Na decembrskih volitvah 1992 so rekli ljudje, da so še vedno boljši oni »ta stari« iz balkanskega enoumja, saj ti »ta novi« tako samo kradejo, pa tudi južne trge smo izgubili po njihovi zaslugi. Pa so sedaj stari in novi spet skupaj na oblasti in narod ne ve več ne kod, ne kam. »Nepomembne« finančne afere in namenoma neučinko- vito sodstvo, nezaposlenost, kriminalci, ki plenijo skupno in zasebno lastnino, 3-krat predraga državna uprava, mo- nopolisti vseh branž, politični balast na čelu z državnim sve- tom in še kaj, vse to proizvaja vse več ogorčenih Slovencev. Slovenke in Slovenci, za- ponmite si: Zahod priznava vse, še hudiča, le da ga lahko ekonomsko, moralno, politič- no, tehnološko izkorišča. In če mi sami ne bomo zmogli dovolj morale, da se osvobodimo, nam tudi Janšev boj na življe- nje in smrt ne more pomagati. Komunizem ima na zalogi brezštevilne tipe ubijalcev »novih« Krambergerjev. Oblastniki, mar vam res ni- so všeč izpod peresa dr. Marka Kosa napisani strokovni, pre- izkušeni in dragoceni recepti, kako pripeljati Slovence in Slovenijo iz globoke družbene in gospodarske stiske? Vzhod- nega trga ni več rn ga tudi ni- koli več ne bo, pa če ravno bo (nekoč) na Balkanu zavladal mir; obstaja le razvita, visoko organizirana marketinška mednarodna ponudba. Prihranjen dvotretjinski dr- žavni proračun bi komaj za- doščal, da samofinanciramo naše proizvodne, prometne in informacijske posodobitve, saj tuji kapital lahko le plemeniti našega; večinski tuji kapital pa nam nalaga za naše držav- ljane nesprejemljive koncesije na slovenskem ozemlju. Storite že vendar nekaj, po- slanci! Lahko je vladati na planetu opic in oblastno uži- vati ob čakanju, da bodo opice mutirale v homo sapiens... Mar ne veste, da svet Evrope (Zahoda) želi imeti okrog sebe čimveč planetov opic? JOŽEF JARH, Celje Otroci padim partizanov Veliko slišimo in beremo •o tem, kako se odkrivajo po- vojne krivice, pa bi še jaz žde- la, da napišete kaj o otrocih padlih borcev — partizanov. Zanima me, zakaj teh otrok nihče vsaj enkrat letno ne zbe- re skupaj in zakaj nikogar ne zanima kako živijo? Predvsem pa želihi vedeti, kaj vse je bilo njim namenjeno - morda so od tega dobili malo ali sploh nič. Zakaj vse to sprašujem? Tudi sama spadam mednje, pa me ta vprašanja glodajo, ker sem že nekajkrat slišala, da so si nam namenjen denar razdelili drugi. Nekateri ljudje so celo mnenja, da dobivam po očetu denar, ker nisem zaposlena. Zelo bi bila vesela take pozor- nosti. Rojena sem bila 1942. le- ta, zato sem izgubila tako možnost. V mladih letih me je zelo zbodel očitek »prekleta parti- zanska uš«. Bila je izrečena večkrat iz usta sedaj že pokoj- nega komunista. No, pozneje pa, ko sem se že poročila, sem vprašala na ZB, če imam kakš- no možnost ugodnega posojila — imela sem nanu-eč razpadajo- čo kočo, krito s slamo. Poveda- li so mi, da je še za aktivne borce premalo in mi ne morejo pomagati. Borci so dobivali denar in tako lahko imeli še kakšno ugodnost posojila. Mi otroci pa brez staršev nismo imeli po polnoletnosti nobenih pravic več ali pa zanje nismo vedeli. Prosim, da mi odgovo- rite preko časopisa, saj to za- nima še več meni enakih, pri- zadetih otrok. MARICA KLANŠEK-PLAVČAK, Rogatec Zapis o sedmem izletu 100 kmečkili žensk na morje Rada bi vam podala nekaj zanimivih dogodkov s tega izleta, ki se ga zelo rada in skoraj vsak dan spominjam. Ko se je pismonoša ustavil pred našo hišo, si še pomisliti nisem upala, da je to tisti tež- ko pričakovani trenutek. In res, pismonoša mi je izdal pri- poročeno pismo in mi že na- mignil, za kaj gre. Ko sem pi- smo odprla, sem solznih oči ugotovila, da je res, da bom tudi jaz tisti najsrečnejši člo- vek, ki bom enkrat brez skrbi za dva dni videla morje, se pe- ljala z ladjo, pela, šalila... Prišel je težko pričakovani dan veselja, ko sva z drugo iz- žrebanko Anico Gobec iz Šentjanža čakali pred gleda- liščem v Celju. Dva avtobusa veselih in od sreče solznih 100 kmečkih žena smo se z odigra- no odhodnico ansambla Ašiča odpeljali do Name Žalec. Kot pokrovitelji so nas v Nami po- gostili, nakar smo se odpeljali proti Rovinju. Zabavo zvečer nam je krepko popestril še ži- veči celjski Poldek, ki je v hu- morju vodil ves večer. Precej utrujene smo kmalu pozabile na vožnjo in zaplesale. Naj- mlajša udeleženka je prejela torto, ki ji je v času voščila zdrsnila na tla, kar je Poldeku prišlo zelo prav in je imel s tem imel veliko dela, mi pa zabave. V Puli smo si ogledali Are- ■ no, kar je bilo zelo zanimivo. Da ne govorim o vožnji po morju z ladjo, petju, vicih, pa tudi nekoliko strahu je bilo vmes. Ob vrnitvi domov smo vse žalostno ugotavljale, kako kratki so lepi trenutki. Tega izleta in teh dogodkov se mno- gokrat spominjam. Nešteto- krat sem svojim vnukom že opisala to pot, še vedno jim z veseljem pojasnim vse, kar me vprašajo. Čeprav je od tega minilo že 15 nepozabnih let, sem še vedno hvaležna vsem, ki pomagajo pri organiziranju teh izletov. Za nekaterega mo- goče majhen strošek, za druge- ga nepozaben spomin. ANTONIJA KLINAR, Laško ZAHVALE, POHVALE Zahvala upokojencev Vodstvo Društva upokojen- cev Šmarje pri Jelšah se iskre- no zahvaljuje vodstvu Osnov- ne šole Šmarje, ravnatelju Stanku Šketu in njegovemu namestniku Tonetu Gaberšku, da so omogočili izvedbo letne- ga občnega zbora. Predvsem hvala za bogat kulturni pro- gram in dobro postrežbo. Po- sebej še hvala predsedniku ob- čine Šmarje Jožetu Čakšu za iskrene in vzpodbudne besede, isto delegatu ZDUS Jožku Lo- jenu. Posebej pa so bili zadovoljni člani, ki so za svoje dolgoletno požrtvovalno in nesebično de- lo prejeli podelitev naziva »Častnega člana upokojencev občine Šmarje«. To so: Janez Dražumerič, Anton Cverlin in Ivan Kidrič. Članom za nad 35-letno člansko zvestobo pa je bilo po- deljeno lepo cvetje. V letošnjem letu pa se bodo še posebej spomnili nad 90 let starih članov, saj jih je v šmar- ski občini kar veliko. Skrb za dobro počutje naših upokojencev je predvsem na* prvem mestu. IVANKA VEHO VAR Skrbna zdravnica v Ljubljani smo v četrtek popoldne, 3.3.94 v avtobusu št. 20 - Bežigrad, zaradi moč- nega simka popadali na tla kot domine. Za poškodbo, staro tri dni, se v Ljubljani na urgenci ne rabi napotnice. Gospa doktor Ana Logar, MD intemistka v celjski bol- nišnici, za vašo skrb, za vaš pregled v soboto 5.3.94 se vam najlepše zahvaUm. Kako dobri in usmiljeni ste do tistega, ki čuti bolečino. Jezušček naj vas čuva vse dni vašega življenja. Lep pozdrav vam, gospa doktor in tudi tistim, ki z vami niso sodelovali. KRISTINA SLIWINSKI-LOBNIKAR, Savinjčanka Se še najde prijaznost Nisem visoko izobražena ženska, a kljub temu občutim tako, kot mnogo ljudi. Veste, so časi, ko vsi hitimo in ko si vzameš čas, imaš rad prijaz- nost. Prejšnji teden sem si vze- la ta čas in hodila malce po trgovinah. Ne bom rekla, da sem bila razočarana, a povsod je narejena prijaznost. In ve- ste, drage prodajalke, to kupec občuti. Ko sem prišla v vele- blagovnico Teko, sem kot šivi- lija potrebovala nasvet za gumbe in sukance, pristopila je prodajalka okrog tridesetih let, prii^azna in rojena proda- jalka. Že tisti iskreni: »Želite prosim«, in še nasmeh, pa je človek povsem zadovoljen. Če- prav sem bila namenjena ku- piti samo sukance in gumbe, sem nato kupila še robce. Bila sem izredno zadovoljna, a tega prodajalki nisem povedala. Veste, dan je dokaj lepši. Morda se vam bo zdelo pi- smo neoblikovano in preveč pohvalno, vendar mi enostav- no ni dala miru misel, da se še najde prijaznost prodajalk, in zato dragi direktorji, spreje- majte v službo tiste, ki delajo s srcem in ne tiste, ki želijo samo denar. In tako bodo sreč- ni oziroma bolj zadovoljni vsi: prodaja, prodajalka in kupec. Se enkrat hvala za prijaznost. MILENA TURK, Celje Pustovanje s srečolovom v Domu upokojilncev Vsakoletno pustno zabavo v Domu upokojencev Celje, ki smo jo priredi v četrtek, 10. februarja 1994, na »mali pust«, smo popestrili z dvema harmonikarjema, s plesnim nastopom mask in srečolovom. Darila za srečolov so prispeva- le delovne organizacije, pred- vsem pa podjetniki in obrtni- ki. Nekateri so se izkazali nad našimi pričakovanji. Ker bi bil seznam darovalcev predolg, smo pripravili letak, ki visi v Domu na vidnem mestu. Sre- čolov je dosegel svoj namen. Vsi oskrbovanci so bili obdar- jeni, ne da bi za srečko kaj odšteli iz svojega žepa. Kot vedno je bila sreča za nekatere radodamejša kot za druge. Bi- lo je ntmogo smeha, pa tudi pričakovanj ter hudomušnih komentarjev. Kar precej do- bitnikov knjig se je že drugi dan »izobraževalo«. Mož pri 80-ih letih je namreč iz knjige »40 let babištva« spoznal nrno- go novih stvari. Res je lepo - hvala vam darovalci. MARINKA MUCK, v imenu organizatorjev in obdarjenih Vrtec »Zarja« se zahvaljuje V šolskem letu 1988/89 smo v našem vrtcu pričeli z različ- nimi vzgojnimi programi izven rednega programa. Eden izmed pro^amov je Račimalništvo skozi igro, ki poteka v t. i. vrtcu Muce Copa- tarice, v katerega je bilo do sedaj vključenih 205 otrok. Program smo pričeli s tremi račimalniki znamke Spec- trum, Commodore in Abakus D-XT ter tiskahiikom. Otroci, ki obiskujejo pro- gram, imajo doma sodobne osebne računalnike. Zaradi hitrega razvoja na področju račvmalništva z zastarelo opremo nismo mogli uspešno delati in razvijati programa. V letošnjem šolskem letu nam je na pomoč priskočila delov- na organizacija BIRO-bit d. o- . o. iz Celja na ta način, da nam je za določen čas brezplačno posodila strojno opremo, ki smo jo s prispevki naših po- slovnih partnerjev odkupili. Zastavljene cilje letošnjega šolskega leta so nam pomagali uresničiti s svojimi prispevki naslednji: Celjski sejem Celje, Klasje Celje, Petrol Celje, Jože Rezar Celje, Zavarovalnica Triglav Celje, Društvo LT PTT Celje, Mladinska knjiga Celje, Robel Celje, Švagula Celje, Sašo Šar- lah Žalec, Feipromet Celje, Klepar Celje, Mizar Celje, Me- talka-Senkanar Maribor, Od- vetnik Marjan Feguš Celje, Klemen Šket Šentjur, Glasbe- ni atelje Kranj, Marko Želez- nik Prebold, Mojca in Mitja Poznik Celje, Viki in Zdenka Krajnc Šmartno v Rožni doli- ni, DZS Celje, Tkanina Celje, Steklarstvo Leskovšek Celje, Mirage Petrovče, Samo Celje, Teko Celje, Biting Velenje, Co- okinox Grosuplje, E3q)odom Celje, Anton Tkalec Sk.vas, Center Celje in Potrošnik Celje. Vsem darovalcem se za so- delovanje najlepše zahvalju- jemo. MARIJA POSINEK, ravnateljica VVZ Zarja, Celje Št. 10 - 10. marec 1994 11 i i Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja - strokovna služba za komunalno gospodarstvo, Prešernova 27 objavlja na osnovi 31. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje (UL RS 3/93) in sklepa Izvršnega sveta z dne 26. 1. 1994 JAVNI RAZPIS za začasno oddajo lokacij za GOSTINSKE VRTOVE v letni sezoni 1994 za termin od 1. 4. 1994 do 1.10. 1994. Na razpolago sta dve lokaciji: - Glavni trg (površine 70,00 m^) - Stanetova pred kinom Metropolom (površine 120,00 m^) Mikrolokacije postavitve začasnih objektov bodo določene s po- godbo o začasni oddaji javne prometne površine. Minimalna zakupnina se bo obračunala v skladu z Odlokom o komunalnih taksah v občini Celje (UL RS 39/92). Javna površina bo oddana tistim ponudnikom, ki bodo v največji meri izpolnjevali pogoje, ki so navedeni v nadaljevanju: Vlogi morajo interesenti priložiti: - za pravne osebe sklep sodišča in odločba po 4. členu zakona o gospodarskih družbah, - za fizične osebe odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah, potrdilo o registraciji od Uprave za javne prihodke in - potrdilo o plačanih družbenih obveznostih od Uprave za javne prihodke oziroma potrdilo o plačanih komunalnih taksah za uporabo javnih prometnih površin v letu 1993, - skico ureditve gostinskega vrta z rešitvijo sanitarnih vprašanj (sanitarije, odpadki), in instalacij (elektrika, ozvočenje...) - ponudbeno ceno najema javne površine Pisne vloge z oznako ZA RAZPIS GOSTINSKIH VRTOV je potrebno oddati v 8. dneh po objavi tega razpisa na Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja - strokovna služba za komunalno gospodarstvo, Prešernova 27, kjer dobijo interesenti tudi vse potrebne informacije na tel. 28822, int. 328. O izbiri najustreznejšega ponudnika bo odločala komisija Občin- skega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja in o izbiri le-tega obvestila vse ponudnike v roku 5 dni. Z izbranimi ponudni- ki, bo Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja - strokovna služba za komunalno gospodarstvo sklenil ustrezne zakupne pogodbe. SLOVENSKE ŽELEZARNE ITRO d.o.o.. Štore Železarska 3, 63220 ŠTORE na podlagi sklepa Upravnega odbora družbe Sž-ITRO d.o.o., štore objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB Predmet prodaje je enosobno komfortno stanovanje v III. nadstropju stanovanjske stolpnice v Štorah, Cesta Kozjan- skega odreda 4, skupne površine 47,56 m^. Stanovanje je nezasedeno. Najnižja ponujena cena je 700,00 DEM za m^. Prednost pri nakupu bo imel kupec, ki bo ponudil višjo ceno od ponujene in najugodnejšo garancijo plačila. Prispele ponudbe bo ocenila posebna komisija za izbiro najugodnejšega ponudnika. Izbrani ponudnik bo moral skle- niti kupno pogodbo v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri. Po podpisu pogodbe bo moral kupnino poravnati v pogodbe- no dogovorjenem roku, v nasprotnem primeru t« pogodba neveljavna. Kupec si bo pridobil lastninsko pravico po plačilu celotne kupnine. Kupec mora plačati stroške objave, vse stroške v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in vse druge javne daja- tve, nastale zaradi prometa z nepremičninami. Nakup stanovanja se opravi po načelu »videno - kupljeno«, zato ne tximo upoštevali kasnejših reklamacij glede stvamih napak. Ta objava ne zavezuje prodajalca, da sklene pogodbo z najboljšim ali katerim koli ponudnikom. Pisne ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako »Ponudba za odkup - ne odpiraj«, na naslov: SLOVENSKE ŽELEZARNE ITRO D.O.O., ŠTORE ŽELEZARSKA 3 63220 ŠTORE Za podrobnejše informacije pokličite na telefon 063/771-411, int. 632. ELEKTRO SLOVENIJA p.o. LJUBLJANA ELEKTROPRENOS PODLOG objavlja naslednje prosto delovno mesto: Tehnik za pripravo vzdrževalnih del Pogoji: - srednješolska izobrazba elektrotehniške ali računalnišk smeri - da ima znanje, sposobnosti in izkušnje za programiranje i delo na PC Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečni! poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanj pogojev naj kandidati pošljejo do 18. marca 1994 na našlo« ELES - ELEKTROPRENOS PODLOG, Zalog 26, 6331 Šempeter v Savinjski dolini. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po odločit« pristojnega organa. Trgovsko in proizvodno podjetje AVTOTEHNIKA Celje d.o.o. Bežigrajska c. 13 objavlja na podlagi statuta in Pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto VODJA OE - trgovski poslovodja Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev p* Zakonu o delovnih razmerjih izpolnjevati še naslednje - da ima končano najmanj V. stopnjo strokovne iz" brazbe z osnovnim poklicem trgovec tehnične stroke - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj. - da je državljan R Slovenije. Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časof Kandidati naj pošljejo pisne prijave z vsemi dokazili v 8. dnei po objavi na naslov: TPP AVTOTEHNIKA Celje d.o.o. Bežigrajska c. 13 Splošni sektor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po izteK^ razpisnega roka. Št. 10 - 10. marec 1994 25 Rad bi se pomladil Slavko Avsenlk na Radiu Celic pionir slovenske domače glasbe in njen največji amba- sador v tujini, Slavko Avsenik, je bil v ponedeljek zvečer gost Radia Celje v oddaji Vrtiljak polk in valčkov. Tako je izpol- nil obljubo izpred dveh let, da bo prišel osebno v studio in sodeloval v kontaktni oddaji, ki jebila - popričakovanju - iz- jemno odmevna. Preseneča predvsem to, da so med poslu- šalci prevladovali takšni, ki se Slavka Avsenika spominjajo iz njegovih začetnih let igranja, ko je velikokrat nastopal tudi v različnih krajih na Celjskem. V eter je šlo 25 vprašanj, okoU pet jih je bilo postavlje- nih potem, ko je bila oddaja že končana. Mnogi so obupali, ker niso dobili zveze. Tokrat je bilo največ klicev iz Voinika, Škofje vasi. Laškega, Žalca, Tepanja, Šentjurja, Rogaške Slatine, Zreč, Prožinske vasi, Šempetra in samo dva izven naše telefonske omrežne sku- pine iz Podgorce pri Ptuju in Maribora. Poklicala sta tudi dva glasbenika, Boris Terglav, ki je pred leti imel odličen an- sambel in je veliko preigral tu- di Avsenikovo glasbo ter Franci Zeme iz Vojnika. Slav- ko Avsenik je tudi ob tem obi- sku ponovil nekaj znanih res- nic o domači glasbi in svojem delu. Prav po zaslugi njegove- ga klasičnega kvinteta je da- nes v zahodni Evropi registri- ranih 10 tisoč takšnih skupin, ki delujejo profesionalno, torej si na tak način služijo denar. Slavko Avsenik prav zdaj sestavlja studijsko skupino (prihodnji teden bo avdicija za pevski par oz. moški je že znan, to je Stane Vidmar), s katero bo posnel svoje naj- starejše skladbe iz obdobja 1953-55, ki so trenutno na tra- ku samo v studiu radia Celo- vec. Ljudje po teh skladbah sprašujejo, saj pomenijo pi- onirsko delo na področju do- mače glasbe. Znani mojster še pove, da je njegov ansambel v življenju zaigral samo eno skladbo dru- gega avtorja in sicer Bojana Adamiča, izvrstni avizo Radia Trst. Vabil za različne nastope ima zdaj več kot prej in v šah pove, da išče zdravnika, ki bi mu »odštel« dvajset let in bi lahko ponovno nastopal. Dru- ge domače glasbe ne posluša veliko, na vprašanje, kaj meni o ansamblu Igor in Zlati zvoki (Igor Podpečan je igral pri njem) in Gašperjih pa je pove- dal: »Igor igra l^alitetno, Ga- šperji pa dinamično in takoj dobijo stik z občinstvom. To je yelika razlika in jaz se ogre- vam za dinamiko.« Dva sinova od treh (Slavko in Gregor) sta zapisana glasbi in vse kaže, da bo tako tudi z vnuki. Tisti, ki je star dve leti, bi po cele dne- ve poslušal samo domačo glas- bo, mlajši, enoletnik, pa nav- dušeno ploska. Jabolko resnič- no ne pade daleč od drevesa. TONE VRABL Slavka Avsenika sta prišla pozdraviti tudi člana Kultur- no prosvetnega društva »Slav- ko Avsenik« iz Rimskih Toplic Darko Zupan in Andrej Ma- rinšek. V Rimskih Toplicah so nekaj let imeli klub ljubiteljev Avsenikove glasbe, potem pa so se odločili kar za klub in Slavko se je s tem strinjal. Ta- ko so Rimljani verjetno edini v Sloveniji, ki imajo kulturno društvo, ki se imenuje po ose- bi, ki še živi. In tako je tudi prav, kajti ceniti je treba delo živega. Brane Kuzmič: Najlepša le glasba motorja v sobotni oddaji Glasba je življenje bom gostila osebo, ki je doma, takorekoč, v av- tu. Pogovarjala se bova o glasbi. Tudi o glasbi v avtu. Brane Kiizmič prisega na glasbo motorja, ki je njemu nedvomno najljubša. Pove- dal pa bo tudi, kakšno glas- bo priporoča voznikom. Brane Kiizmič pripravlja šolo varne vožnje, kar je pri nas novost, poudarek pa bo na vami, ne hitri vožnji. V navadni igri Emone- Merkurja vas sprašujemo, katera slovenska pesem, po- pevka vas razvedri, razvese- li. Svoje predloge nam po- šljite na Dnevnik, pp 77, Ljubljana in s tem sodelujte v nagradnem žrebanju. Naš nagradni sklad vsebuje sten- ske, ročne ure ter majice. Či- gave? Od Emone Merkurja, seveda. SIMONA H2O Četrtek, 10. marca, 17.30 Rokomet: kvalifikacije za EP: Češka- Slovenija, prenos Slovenska rokometna reprezentanca bo v Chomutowu bra- nila prednost treh zadetkov, čaka pa jo zelo težavna naloga, saj so Čehi v Celju na prvi tekmi dokazali, da so zelo trd in neugoden nasprotnik. Obeta se negotov boj do konca srečanja, reporter s Češke pa bo Dean Šuste«. Petek, 11. marca, 17.30 Celjski magazin Prejšnji teden ste lahko prisluhnili prvi novi oddaji ob koncu petkovega programa, ki je mozaičnega značaja in v kateri avto- rica Nada Kumer daje pod tedenski drobnogled dogodke na Celjskem. V prihodnje bodo v oddaji sodelovali tudi zanimivi gostje, najbolj pa ste k sodelovanju vabljeni poslušalci z drznimi vprašanji in mnenji. Sobota, 12. marca, 19.00 Športno-zabavnl večer Osrednji športni dogodek v sobotnem večernem programu bo prenos košarkarskega srečanja končnice državnega prvenstva iz Postojne med Postojno in Savinjsko Polzelo. Prisluhnili boste lahko novemu nagradnemu vprašanju Ljubljanske banke Splošne banke in seveda naročali svoje glasbene želje. Nedelja, 13. marca, 10.30 Nedeljski gost: Jože Čakš Tokratni nedeljski gost bo župan občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, ki je v pohtiko zašel bolj po naključju, vendar v njej zelo dobro krmari, še zlasti pa se zdi, da ima reahie poglede na bližajočo se reformo lokalne samouprave. Seveda pa je Jože Čakš predvsem zelo znan kulturni delavec, predstojnik občin- ske matične knjižnice v Šmarju pri Jelšah in vodja amaterskega gledališča Bo. Nedelja, 13. marca, 15.00 Nedeljsko športno popoldne: Publikum-Krka Novoterm, prenos v nedeljskem športnem popoldnevu boste lahko neposredno spremljali prvo srečanje celjskega Publikama v spomladanskem delu državnega prvenstva, ki je tretji na prvenstveni lestvici na domači Skalni kleti, kjer se bodo pomeril z zadnjeuvrščeno Krko Novoterm, ki lovi zadnji vlak pred drugo ligo. Pred sreča- njem bomo sprejemali tudi stave: napovedati bo treba izid srečanja, tistega, ki bo točno zadel ali se najbolj približal rezul- tatu, pa čaka lepa praktična nagrada. Poleg tega boste lahko spremljali gibanje rezultatov na drugih igriščih in prisluhnili še kakšnemu športnemu prispevku. radijski spored od 10. do 16. marca RADIO CELJE četrtek, 10.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Glasbeni Ex-press, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rokomet: kvalifika- cije za EP, Češka-Slovenija, prenos iz Chomutovva (v odmoru Deutsche Welle), 19.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 20.00 Zaključek sporeda. Petek, 11.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS).6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo- skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre- hodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00 Radijski dnevnik (RaSI), 19.30 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek sporeda. Sobota, 12.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.15 Teen val, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.00 Večemi športno-zabavni program:Postojna-Savinjska Polzela (pre- nos), 24.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 13.3.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, 15.00 Nedeljsko športno popoldne: Publikum-Krka Novoterm (prenos), 17.00 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, Pribl. 18/19.00 Zaključek sporeda Ponedeljek, 14.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše okolje, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega.tteka, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalp- ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Večemi program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek sporeda. Torek, 15.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni stroj. 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica. 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Poročila, osmrtnice. 17.30 Pika na i. 17.45 Zimzelene melodije. 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.30 Deutsche VVelle. 20.00 Zaključek sporeda Sreda, 16.3.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice. 10.15 S knjiž- nega trga. 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 13.30 Podarite, izberite. 14.00 Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i. 17.45 Pop loto. Lestvica 3. Tri, III. & AS. 19.00 Radijski dnevnik (RaSI), 19.25 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC. 21.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVlateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 10 - 10. marec 1994 2( Glasbene novosti v začetku vsakega leta se pojavi več novih kaset naših ansamblov. Letos sta izšli kaseti vokalne skupine Svit iz Bevč pri Velenju (čudovite kolednice in druge pesmi s Paškega Kozjaka) in Bistri- škega odmeva iz Slovenske Bistrice, Vagabundi so izdali kaseto Teta Fani, komaj 10- letna Katja Lesjak iz Oplot- nice pa »Hišico sredi Pohor- ja«. Nove kasete imajo tudi ansambh Petra Finka, Toni- ja Iskre, Rom pom pom in Stoparji. Založba Corona je izdala tri zanimive CD-je: na prvem Beneški fantje pred- stavljajo vse uspešnice svo- jega štiridesetletnega dela, drugega je posnel Alfi Nipič, tretjega pa mlada zvezdica Anika Horvat iz Portoroža. Med založniki so ob Coroni v ospredju še ZKP RTV Slo- venija, novomeška Sraka in Zlati zvoki Igorja Podpe- čana. V pripravi je nekaj zani- mivih projektov, omenimo samo dva z našega konca. Stane Mikola z Ljubečne bo prvo kaseto posnel večinoma s studijskimi glasbeniki, na njej pa bo nekaj drugačnih, svežih skladb, posebej ne- strpno pa pričakujemo tretjo kaseto Francija Zemeta iz Vojnika, na kateri bodo po- leg novih viž tudi zmagoval- ne s ptujskega festivala. Franci Zeme bo promocijo tretje kasete pripravil konec marca v Vojniku, kot gost pa bo ansambel Franca Miheli- ča, kjer uspešno igrata Ze- metova sinova Bojan in An- drej. Veliko si obetamo od no- vih kaset dveh letošnjih slavljencev: Štirje kovači slavijo 40 let in so najstarejši aktivni slovenski domači an- sambel (letos bodo tudi gost- je na 22. izletu 100 kmečkih žensk na morje, slavnostni koncert pa bodo pripravili aprila v Slovenj Gradcu), Lojze Slak pa bo 30-letnico svojega ansambla počastil s koncertom v Cankarjevem domu. Novosti pripravljajo tudi Bratje iz Oplotnice (menda nas bodo marca ali aprila razveselili s kar dvema kase- tama) ter še mnogi drugi. Obeta se torej zanimiva glasbena pomlad... TV Vurberk, Ptuj, ,Maribor... številni slovenski an- sambli se že pripravljajo na letošnje tradicionalne fe- stivale domače in zabavne glasbe. Znani so že datumi nekaterih festivalov in roki za prijave. 3. festival narodno-za- bavne glasbe Slovenije »Vurberk 94« ( za manjše zasedbe s »frajtonarico« in fantovskim petjem ) bo 25. junija, ansambli pa se lahko prijavijo do danes, 10. marca. Jubilejni 25. festival do- mače zabavne glasbe na Ptuju bo letos trajal tri dni, in sicer od 2. do 4. septem- bra, prijave pa organizator sprejema do 1. aprila. Prvi večer bodo ansambli nasto- pili za Orfejeve značke, drugi večer bodo tekmova- le skladbe doslej zlatih an- samblov, tretji večer pa bo- do zavrteli uspešnice pe- tindvajsetih festivalskih let. Festival narečnih po- pevk Maribor 94 bo predvi- doma 15. oktobra, prijave pa organizator sprejema do 20. marca. TV Vesna prinaša pomlad Ansambel Vesna (vodja Vla- do Dobnik, Veliki vrh 44, Šmartno ob Paki) odlikuje raznovrstno dobro igranje, primerno za vse priložnosti in vse starosti poslušalcev. Nji- hov repertoar je širok, saj je kot pahljača razpet od domače do zabavne glasbe z vsemi od- tenki. Temu primerna je tudi nji- hova garderoba, saj se vedno prilagodi zvrsti glasbe ali po- sebnim željam organizatorja. V ansamblu trenutno igrajo: Iztok Pantner (harmonika, klaviature, vokal). Rudi Vrč- kovnik (trobenta, vokal), An- drej Zupanek (bariton, pozav- na, bas kitara). Vera Trafela (vokal, violina), Ivan Korošec (kitara, vokal, bas kitara). Vlado Dobnik (klarinet, sak- sofon, vokal) in Edi Dobnik (harmonika, klaviature), ki je tudi tonski mojster. Radi (in to upravičeno) i pohvalijo, da so tudi spremlj valni ansambel Irene Vrčko nik. Pred leti je z njimi začd peti, zanje je napisala velil dobrih skladb. Sicer pa, kak no naj bi bilo sodelovanje, i ne dobro, saj so tudi sora stvene vezi med njimi k močne, četudi tega, da sta VI do Dobnik in Irena Vrčkovn mož in žena, sploh ne omenj mo posebej. i Mednarodni glasbeni sejem v Celju Celjski sejem in Marjanca d.o.o. iz Maribora bosta od 28. do 30. aprila pripravila 1. mednarodni glasbeni se- jem v Celju, ki naj bi zapolnil vrzel na tem področju v Sloveniji. K sodelovanju so povabili tudi Mu- sikportrait iz Graza, ki že enajst let organizira podoben sejem v Avstriji. Celjski glasbeni sejem bo namenjen vsem, ki se na kakršen koh način uk- varjajo z glasbo (komponistom, izva- jalcem, založnikom, medijskim hišam, proizvajalcem glasbene opreme, svet- lobnih efektov, ozvočenj, glasbenim šolam in agencijam, diskotekam, orga- nizatorjem večjih glasbenih prireditev v Sloveniji in Avstriji itd). Hkrati bo to tudi priložnost za razne posvete, pred- vsem bodo glasni borci proti piratom, ki kradejo glasbo in jo prodajajo za svojo. Med sejmom bodo vsak dan pro- mocije ansamblov, zvečer pa tri prire- ditve: 28. bo večer slovenskih uspešnic domače glasbe v zadnjih štiridesetih letih (ansambli naj bi igrali v živo), 29.se bodo predstavile ročk skupine, 30. pa bo velik ples z eminentnimi glasbenimi gosti ter podelitvijo prvih priznanj. 1. mednarodni glasbeni sejem v Ce- lju se tako vključuje v verigo Celjskih sejmom in bo prav gotovo dobro za- polnil vrzel na tako pomembnem po- dročju, kot je domača in zabavna glasba. TV Prejšnji torek so v New Yor- ku že šestintridesetič podelili nagrade Grammy za, po mne- nju žirije, najboljše glasbene stvaritve v preteklem letu. Zvezda podelitve je bila WHITNEY HOUSTON (na sh- ki), ki je bila proglašena za pevko leta, njena pesem »I Will Always Love You« je po- stala pesem leta, glasba iz fil- ma Bodyguard pa najboljša plošča. Najboljši pevec je bil STING, ki je za album »Ten Summoner's Tales« dobil Grammya za najboljši video in najboljšo produkcijo. Plošča »Zooropa« irskih U2 je bila plošča leta v kategoriji alter- nativnih plošč. Za najboljšo ročk skupino lanskega leta pa so bili proglašeni AERO- SMITH, med hard rockerji pa so zmagali STONE TEMPLE PILOTS. FRANK SINATRA je dobil posebno nagrado, Gram- mya za »živečo legendo«, pose- bej pa velja omeniti še glasbo iz filma Aladdin, ki je dobila kar pet nagrad. V ponedeljek je izšel novi al- bum ELVISA COSTELLA in njegovih THE ATRACTIONS. Plošča z naslovom »Brutal Yo- uth« je prva po letu 1986 izda- ni »Blood And Chocolate«. Co- stello je skupaj s spremljeval- no skupino The Atractions zadnjič nastopil pred dobrimi osmimi leti, kar je najbrž tudi vzrok za izredno zanimanje za promocijsko turnejo, ki se bo začela 5. julija v londonskem Roval Albert Hali. Ž več kot triletno zamudo je na tržišče prišla video-kaseta »Live Facelift« težkorockerjev ALICE IN CHAINS. Material zanjo so fantje iz Seattla pos- neli v Washingtonu konec leta 1990, na enem izmed njihovih prvih večjih koncertov. Ex-pevec benda Pixies, zad- nje leto pa tudi precej uspešen solo izvajalec FRANK BLACK (na sliki), je skupaj z ex-basi- stom legendarnih Sex Pistols GLENOM MATLOCKOM, ustanovil superskupino, ime- novano Frank Black And Stax. Zasedba, v kateri poleg omenjenih igrata še Brooker T in Steve Cropper, naj bi de- lovala le do konca snemanja albuma »Brace Yourself«, ki bo v celoti zapolnjen s sklad- bami znanega avtorja roc- k&roll klasik Otisa Blackwel- la. Poleg novih Sex pištol bodo na tem albumu prisotni še: Deborah Harry, Chrissie Hyd- ne, Graham Parker, Kris Kri- stofferson in Tom Verleine. Brazilski trash-metalci SE- PULTURA so pri založbi Roa- drunner izdali drugi single z njihovega odlično prodaja- nega zadnjega albuma »Chaos AD«. Poleg skladbe »Refuse/ Resist«, bo na tem singlu še dosedaj neobjavljen komad »Inhuman Nature«. Kmalu bo izšel tudi nov. al- bum ameriških NINE INCH NAELS, imenovan »The Drownward Spiral«. Ideje za večino skladb s tega albuma je vodja skupine Trent Reznor dobil na koncertih v hiši na Beverly Hillsu, kjer je leta 1969 James Mason s svojo tol- po umoril igralko Sharon Ta- te. Poleg standardne zasedbe Nine Inch Nails sta na teh »se- ansah« sodelovala tudi Adrian Below in Steve Perkins (ex Pi- xies in Jane's Addiction). V studiu Rose so prejšnji te- den končali z miksanjem ma- teriala za drugo samostojno kaseto novogoriškega gledali- škega igralca, avtorja in pevca IZTOKA MLAKARJA. Iztok tudi v novih pesmih ohranja duh, igrivost in ostrino odlične debitantske kasete »Štorije in baldorije«. V istem studiu sne- majo tudi AVTOMOBILI, ki pa so zaenkart opravili le dve tretjini dela. Prva naklada kasete »V živo na mrtvo« skupine ŠANK ROČK je bila skoraj v hipu razprodana, v trgovinah pa je te dni prišel ponatis te, za naše razmere odlične live plošče. * Primorski ZMELKOOW so se, po ugodnem odmevu medi- jev in poslušalcev na njihovo debitanstsko vinilno malo ploščo, zaprli v studio Tartini. Tam snemajo osem novih skladb za CD ploščo, ki naj bi pri založbi Primitivc Glasbic izšla konec poletja. STANE ŠPEGEL Danes Ljubljana jazz selection Drago Mlinarec, glasbena legenda iz Zagreba (na fotografij je na boemski večer v Barfly prejšnji četrtek privabil predvse malo starejšo generacijo. Na današnjem četrtkovem boemskc večeru pa se bo v Barflyju predstavila Ljubljana Jazz Selectio Foto: E.EINSPIELi Št. 10 - 10. marec 1994 27| Expoi1-A Marsikateri glasbenik ali ansambel sanja o igranju v tujini, tisti bolj vraževerni pa celo o uspehu onstran me- ja. Narodno-zabavni ansam- bli v tem še nekako uspevajo, saj jim je pred leti utrl pot ansambel bratov Avsenik, ki je našo narodno glasbo v nemško govorečih deželah uspel prikazati kot original- no in specifično ter jo pri- krojiti njihovemu okusu. Mnogo težje je to pri za- bavni glasbi, katere origi- nalnost in specifika domuje- ta predvsem v Angliji in Ameriki, večinoma so cenje- ni izvajalci, ki prihajajo iz teh držav. Poleg tega imajo v vsaki državi domače zvez- de in tako drugi praktično nimajo možnosti. Kljub te- mu pa kar nekaj slovenskih bendov nastopa v Švici, Av- striji, Italiji, Nemčiji..., ve- čina po diskotekah in hote- lih. Pogoj je seveda kako- vost, da lahko konkurirajo domačim zasedbam, ki imajo absolutno prednost. Eni redkih, ki jim ni uspel le odhod, ampak tudi višji cenovni razred, zlasti v Itali- ji in Švici, so Export-A. Čla- ni skupine so večina Mari- borčani, le klaviaturist Bošt- jan Zahrastnik je doma iz Hotemeža pri Hrastniku. Vodja ansambla Josip Križ- nik-Piki, s katerim se pozna- va že vrsto let, mi je v pogo- voru natresel precej zanimi- vosti, ki so nam, recimo do- mačim ansamblom, povsem neznane. Pot do uspeha, ka- kršnega uživajo v zabavnih centrih visoke kategorije, je res trnova in povezana z vsa- kodnevnim garanjem. Vsi člani obvladajo po nekaj in- strumentov, vsi so dobri vo- kalni solisti, ob glasbi pa, imajo naštudiranih še nekaj show točk (balet Labodje je- zero, Haiti show...), brez katerih zunaj nikakor ne gre. Ivo Korbun-Haban, sicer stari mariborski rocker, je omenil, da takšnega tempa ne vzdržiš celo leto. Navad- no nekaj mesecev pavzirajo v mariborskem hotelu Slavi- ja, kar obenem izkoristijo za priprave na novo sezono v tujini. Pred dvema letoma so iz- dali tudi kaseto »Naj bo srce bedak« z uspešnico Ana, to- krat pa pripravljajo drugo. Z Otom Pestnerjem snemajo v studiu nekdanjega stanov- skega kolega Miša Vučkovi- ča Mega-Mix, ki je eden naj- bolj sodobnih v Sloveniji. Drago Potočnik in Damjan Likavec, preostala člana benda, na vprašanje o bodo- čih načrtih le skomigata z rameni. »Že tako imamo s tem, kar počnemo, dovolj dela, in verjetno nam ne bo nič hudega, če nam bo še na- prej tako »laufalo«, pravijo člani Export-A. SLAVC L. KOVAČIČ Export-A v studiu Mega-Mix skupaj z Otom Pestnerjem in tonskim mojstrom Mišom Vučkovičem med snemanjem novih materialov Prva Druga liga Mogoče je zaleglo, manj verjetno, da je cilj doseglo, a pošta je tu in prinaša po- membna sporočila. Na kon- cu Brecljevega telepolkilo- gramskega paketa stoji last- noročen pripis, ki dobesedno pravi: »Pozor hud pes! Na Metelkovi bo 12. 3. ob 21. uri Žoambo žoet orkestrao otvo- ril prvo kolo Druge lige (sta- ri ročk). Sledili mu bodo Morzelpronk (Nizozemska), Why stakla (Osijek) in Ma- mojebac (otok Krk). Obvez- na oprema je čelada, pripo- ročamo ščitnike za zobe. Skinheadi in video konjič- karji - vstop brezplačen. Ostali smrtniki razen foto- grafov in pretepenih 300 SIT. Morate prit! Konec.« Tako DPZN z elitnimi eno- tami izvaja desant na pre- stolnico, ki je še kako po- trebna poštene lekcije, pri tem pa je dobro viden tre- nutni pregled, čeprav je go- vora le o prvem kolu, morda le ne bo treba ostanek noči prevedriti na kolodvoru. Razen holandezov sem imel priložnost spoznati vse nastopajoče, zato bi morda dodal nekaj kosti za psa. Žo- amboti so doma v Ilirski Bi- strici, vsaj Gregor je od tam, medtem ko za basista in bobnarja ne bi dal roke v ogenj. Žoet s samosvojim pogledom na svet ne jebe grunga, metala in kristala, kar je odlika tudi obeh dru- gih triov. Srednješolci iz Osijeka Why stakla z zavida- nja vrednim znanjem in energetskim potencialom lo- mijo še tako zategli pesimi- zem kot za šalo. Nimajo no- bene zveze z MTV pač pa so na lastni koži doživljali bombardiranja. Niti ena bomba pa ni padla na Krk, od koder prihaja tretji trio Mamojebac, ki sicer deluje, kot da je z Marsa, njegova odlika je izvrstna farsa, iro- nični kabaret od rojstva za- det. Se pravi v soboto bo Me- telkova prizorišče novoro- kovskega dogajanja, kakrš- nega si lahko le želimo, zato se tam dobimo. Kot je bilo pričakovati od instant Nirvane ni kaj dosti ostalo, še pevec se ga je tako nesrečno nažrl v Rimu, da je revež telebnil v komo. Saj bi lahko vedel, da pomirjevala in alkohol ne gre j o skupaj, ker je že zadosti star in sa- mouničevanje je vse prej kot moderno, če se že gremo ne- ko modo. V celjskem rastlinjaku po- leg ostalih profitnih bolezni razsaja sedaj še kriza sred- njih let, že spet, ta svet je zaklet Huda starostna izčr- panost klubskih garnitur in smrad diskotečnih konzerv na noben način ne moreta obroditi zdravih sadov. Ski- sana organizacijska prst ne premore niti najnujnejših hranljivih substanc, ozračje je postano, nerazgledano in zatelebano, vode ni. Brigaj ,se za svojo rit in pozabi hu- movit — pejte se solit. Kdor misli, da je ustregel mladini, ko je pripeljal Magnifica, naj se še naprej ukvarja z bral- kami Antene in vzgoji gredo latastih administrativnih delavk, meni je prav, pa tudi prav nič več mi ni žal. Na žalost. Ampak svet se vrti in s posledicami se bomo borili, da nam bo dol teklo, v očeh bo peklo, kdove kako se bo izteklo. Do takrat pa arive- derči Hans! Piše Aleš Jošt Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedala Janja Košuta, Zdraviliški trg 14, Rogaška Slatina, in si s tem prislužila nagrado vredno 15.000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbrala nagrajenka, lahko glasujete v sredo, 16.03. Nagrada, ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina ORIS- MASH, je sedaj vredna 3000 SIT. Kupone pošljite na do- pisnicah na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Št. 10 - 10. marec 1994 2i Življenju Lepo je biti sam. Ravno tako je lepo imeti okoli sebe ljudi. Takšne in drugačne; dobre, slabe, pametne, manj pametne... Pravzaprav je lastnosti posameznega človeka težko na- tančno definirati. Nekdo, ki ga imajo vsi za slabega, morda ravno tebi vedno pomaga, po drugi strani pa te lahko nekdo, ki si mu vedno stal ob strani, zapusti ravno v trenutku, ko ga najbolj potrebuješ... Ampak, smisel življenja ni v tem, da bi bilo vse lepo in tekoče, da se ne bi nikoli nikjer nič ustavilo. V bistvu je čar življenja ravno v težavah; v tistih, za katere poskrbiš sam, ali v tistih, s katerimi ti iz takšnih ali dnigačnih razlogov postrežejo drugi. Gre za to, kako jih znaš prema- govati. Včasih je najbolje, da jih poskusiš premagati sam, včasih ti lahko kdo pomaga... Ampak, življenje je še vedno lepo in predvsem zanimi- vo. In vse, kar se v življenju zgodi, je v bistvu samo stopnica več. Ko jo prestopiš, ostaneta večinoma samo spomin in izkušnja. Življenje pa gre v vsakem primeru naprej. NINA M. Ribah od 19. februarja do 20. marca Zima izzveneva v razdobju, ko sonce potuje skozi zna- menje rib. Ljudje, rojeni v tem razdobju, so polni no- tranjih sil, ki pa jih radi skrivajo, tako da ljudje zanje ne vedo. Ljudje iz znamenja rib so v bistvu sramežljivi, čeprav to lastnost dokaj spretno prikrivajo z nareje- no osornostjo. Zdi se, da jim življenje marsikdaj ni naklonjeno. Ljudje, ki ne poznajo sočut- ja, često ranijo njihova naj- globja čustva. Toda ljudje iz znamenja rib so razpeti v sanjskem svetu, kamor se nenehno umikajo in iščejo tolažbe. Svet surove resnič- nosti jim včasih res zagode takšno, da so hudo prizadeti. Ljudje iz tega znamenja kažejo dosti tankočutnega posluha za težave soljudi. Potrpežljivi so v občevanju z drugimi in tudi sodelavci na delovnem mestu ne more- jo povedati o njih nič slabe- ga. Takšen človek rad sode- luje z drugimi, vendar pa je treba z njim previdno ravna- ti in izbirati prave besede. Preobčutljiv je, včasih se hi- tro namršči ali izgubi voljo do dela. Nasploh pa naj po- vemo, da so ti ljudje ljubez- nivi in dobrodušni. Riba - moši(i Med vsemi znamenji ne bomo našli tako skromnega moškega, kot je riba. Nobe- nega koristoljubja ne pozna in vedno je pripravljen pri- skočiti na pomoč drugim. Najbolje je, če ga ljudje pu- stijo v miru, tako da živi v svojem svetu in sanjari. Navzhc temu pa zna pridno delati. Če vidi dober cilj, si bo močno prizadeval, da bi ga dosegel. Vsekakor je moški, rojen v znamenju ribe, galanten ljubimec, ki pa se takoj uma- kne, če ga hoče ženska pre- več navezati nase. Njuno razmerje mora biti dolgo- trajno, zoreti mora, šele po- tem se lahko moški iz tega znamenja odloči. Medtem pa se morda zabava z drugo... V zakonu ribaki niso ved- no srečni. Potrebujejo druži- co, ki bo odkrita in poštena in ne bo razbijala njihovih idealov. Ženska, ki zna z njim pra- vilno ravnati, bo živela v de- vetih nebesih. Otroci ga bo- do ljubili, saj bo raztunel nji- hove težave in jih pomagal odpraviti. Ribe so tudi odlični učite- lji, saj znajo nazorno in do- jemljivo razlagati. Ribak ne- nehno išče resnico in ne poz- na predsodkov. Celo najhuj- šega zločinca bi opravičeval, če bi ta pokazal vsaj malo človečnosti. Za prijatelje bi storil vse in razumeti jih po- skuša celo tedaj, če mu grdo zagodejo. Ima tudi velik smi- sel za red in zna varovati po- slovne skrivnosti. Riba - žensica Ni ženske, ki reagira tako tankočutno kot riba. To bitje je šarmantno, blago in do- brotno, skratka, gre za žen- sko, v katero bi se lahko vsakdo zaljubil. Zna se pri- lagajati, je zanesljiva in zve- sta. Vsemu svetu bi rada po- magala, pri čemer pa pozab- lja, da sami sebi le ne more storiti nič dobrega... Ribica si na vso moč priza- deva, da bi svojo skrivnostno čud prikrila. Zaveda se, da je najbolj čustvena med vsemi vrstnicami v živalskem kro- gu in zato bi rada ta čustva skrila. Boji se, da brezobzir- neži ne bi ranili njene nežne duše in ravno zaradi tega ljubi ta ženska večkrat le po- vršno. Za mnoge ostaja ribica večna uganka. Živi v sanjar- jenju, obrnjena je vase in zdi se hudo nebogljena, čeprav natančno ve, kaj hoče. Zelo je občutljiva in če jo kdo ra- ni, pokaže vso svojo muha- vost. Poštenje ljubi čez vse in zato včasih ob nepravem tre- nutku pove resnico, ki šoki- ra. Vendar ne more drugače; kar je res, je res! Večkrat jih kdo razočara, toda ribice se ne zavedajo, da so tega pogostokrat same krive. Nikoli se ne razodene- jo do kraja, svoje skrivnosti skrbno varujejo in so prepa- dene, če kdo pomisli, da niso odkrite. Ko se riba odloči za zakon, bo vdano skrbela za moža in otroke. Njen soprog seveda ne bo vedel, da je ta vdanost le sredstvo, s katerim vlada v družini. In s solzami omeči vsakogar. Moški, ki želi ime- ti mir, se mora vdati: živel bo kot copatar! Sicer pa bi ljubezniva ribi- ca tistemu, ki ga ljubi, dala vse. Ustava despotovine Andromede Sestavila: strašno grozna de- spota Berti in Grizli Davnega leta 2873 si je Ze- meljski Itergalaktični Imperij (ZII) končno pokoril tudi trdo- vratno Andromedo. Ker so se na njej upori neprestano vrsti- li, so bili zemeljski nadoblast- niki primorani s polnimi poo- blastili tia poslati NAJU! Da bi lahko zavladala, sva morala najprej sestaviti usta- vo in krvavo zatreti trenutni upor. Zgodovinski spis, ki sle- di, priča o teh slavnih, nepo- zabnih dogodkih. Ustava in pravice državijanov Temeljna pravila najine oblasti: l.člen: Država sva midva. Kdor se s tem ne strinja, bo v opomin drugim zažgan na Glavnem trgu točno opoldne. Midva sva tudi edina, najvišja in najpomembnejša sodnika. Oporekanje sodbi je možno, vendar ga obravnava zelo iz- popolnjen in drag mlin biro- kracije, ki melje vsaj do tvoje prezgodnje smrti v nepopisni bedi. 2. člen: Boga ni; sva le midva. Iz tega sledi, da sva se poslala sama; z enosmerno vozovnico. 3. člen: Status pravne osebe ima na Andromedi vsako bitje, ki ima prav. 4. člen: Status pravne osebe imava le midva. 5. člen: Še ni definiran. 6. člen: Državljan Andromede je vsako bitje, ki izpolnjuje na- slednje pogoje: -staro mora biti od 17 do 00 let; -oponašati mora znati vsaj pet glasov nižjih in vsaj tri višjih bitij (narečja); -znati mora slovensko (uradni jezik ZII), andromeško in kriptozumbari^koidno-huuu- uluuuuvuuuijsko narečje iz Urše Minor 5; -zrecitirati mora Zdravljico (antično himno naših barbar- skih prednikov); -preteči mora 721,4 m vsaj od časa, ko se ženijo ptički (če- prav jih na Andromedi ni); -steklenico mora odpreti na vsaj tri inovativne načine (predlogi: med dvojnim saltom nazaj ob žvižganju poljubne pesmi Helene Blagne, s sliko Van Gogha, z uporabo poljub- nega notranjega organa...); -vsaj trikrat tedensko mora Obiskati lokalni ročk bar ali pub - beznico po izbiri; 7. člen: Javno izvajanje in predvajanje techno, house, disco, soul, štance in podobne- ga šunda je še vedno najstrožje prepovedano tudi na naši libe- ralni Andromedi; 8. člen: Na Andromedi lahko dobijo delovno dovoljenje sa- mo disk džokeji, ki sovražijo v 7. členu omenjeno glasbo in imajo najin blagoslov; 9. člen: Vsi državljani imajo z ustavo dovoljeno le in izk- ljučno eno pravico: dovoljeno jim je dihati. Vendar le pod pogojem, da v roku dveh let zberejo vsaj tisoč podpisov, med katerimi sta najina ob- vezna; 10. člen: 1 + 1=3, če midva tako rečeva; 11. člen: Belo je zeleno iz istih razlogov kot v 10. členu; 12. člen: Učitelji so absolutno podrejeni nama, ker imava vedno prav, in svojim učen- cem, Id odločajo o njihovi usodi; 13. člen: Zaradi vraževernosti odpade; 14. člen: V vsakem javnem prostoru mora viseti najin »zgoraj brez« hologram; (Nadaljevanje prihodnjič) lt's good to be bacif! Back to the USSR (Beatle, jaz pa back v Teen-val - mesecu dni suspenza. Običa kaos ob sobotah na radiu res lahko primerjal z razm« mi v Rusiji, ampak to soboto vse teklo kot po maslu. Najl je imela kar nekaj zaslug za tudi gostja oddaje Savi s katero smo se pogovatj o športu, o življenju, o glas o ljubezni... ah, ljubezni... Vzdušje v studiu je bilo pi tako živo kot na vseh tis smučiščih, kamor ste pobeg li v soboto, na predzadnji d počitnic. Torej: oddaja je bila zanin va in mi se kljub temu, da jo vi zamudili, prav dobre \ Ije (bolj ali manj) odpravlja k Frideriku na kavo! SIM( Človek je lahko panl{ nejši od drugega človd ne more pa biti pametne od vseh ljudi. (La Rochefaucau Orwell je bil optimist. U2 The Fly It's no secret that the stars are falling from the sky IV s no secret that our world is in darkness tonight They say the sun is sometimes eclipsed by a moon Y'know I don't see you when she walks in the room It's no secret that a friend is someone who lets you help It's no secret that a liar won't belive anyone else They say a secret is something you teli one other person So Tm teUing you... child Low Voice ^ . ,, . Amanwillbeg ^spel Voice A man wm crawl ^^ ^ On the sheer face of love , Like a fly on a wall J? It's no secret at ali ■ • ^""""'^ht It's no secret that a conscience can sometimes be a pest It's no secret ambition bites the nails of success Every artist is a cannibal, every poet is a thief Ali kili their inspiration and sing about the grief Low Voice Gospel Voice A man v^ill rise Love, we shine like a A man will fall Buming star From the sheer face of love We're fallin' from Like a fly from a wall The sky... tonight It's no secret at aU Oh, yeah It's no secret that the stars are falling from the sky The universe exploding 'cos one man 's lie Look I gotta go Yeah Fm running outta change There's a lot of things If I could rd rearrange DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR je edini dom samo za dekleta v Mariboru, kjer skrbimo, da bi dekleta: - dosegla čim boljše rezultate v šoli, - ustvarjalno izrabila prosti čas, - čutile, da postaja v času šolanja to njihov drugi dom, zato jim v domu nudimo: - tople, svetle spalnice, učilnice, zdravo prehrano, - strokovno pomoč pri učenju, - računalniško učilnico, glasbene instrumente, pisalne stro- je, šivalne stroje in organizirane tečaje, - stalne kulturne prireditve, razstave v domskem razstavišču LIJA - fitnes naprave, športne rekvizite za rekreacijo. Smo v stalnem stiku s šolami, ki jih obiskujejo dijakinje. če želite zagotoviti svoji hčeri dobre pogoje za nadaljnje šolanje nas pokličite po telefonu 062/39-331, pišite, še najbolj veseli pa bomo, če nas obiščete na Titovi cesti 24 a. OMOGOČITE SVOJI HČERKI NAJBOLJŠE! Št. 10 - 10. marec 1994 29 že čez dva dni dobim odgovor. Sestra mi sporoča, da nisem nič kaj »napredna«, da sedijo pri njej učenci tako že v prvem razre- du. Te novice sem bila kar vesela, saj se bom lažje borila proti nergaškim staršem. In res, že čez nekaj dni pride v šolo pred- sednik šolskega odbora in me pokliče na hodnik. »Veste, tovarišica, starši so nezadovoljni, ker dečki sedijo poleg deklic. Deklice se pritožujejo, da jim dečki dvigajo janjke.« »Ne vem, če bo to čisto res. Še nikoli nisem opazila, da bi dečki kakor koli motili deklice. Greva kar v učilnico, da ugotoviva, kdo je to delal in če je sploh.« Branil se je iti med otroke. Čeprav sploh ni imel svojih otrok, je rad sodeloval s šolo. Pa sem ga le zvlekla v razred in prosila učence, naj povedo, kateri dečki so kaj na- gajali. Ker ni bilo nobenega odgovora, sem vprašala po vrsti deklico za deklico. Nič. »Se sedaj težje učite, ker sedite mešano?« »Ne!« »Če je tako res, povejte to staršem doma. Jaz sem z vami sedaj bolj zadovoljna, ker nied poukom bolj sodelujete.« Predsednik šolskega odbora se je poslovil in nikoli več ni bilo slišati v zvezi s tem nobene besede. Čez teden dni je tudi Milica v prvem in drugem razredu posedla deklice poleg dečkov. Bližal se je praznik republike. Treba je bilo pripraviti program za proslavo. Nauči- la sem učence zapeti nekaj pesmi, seveda Vse le s pomočjo mojega grla, ker ni bilo na ^oli nobenega inštrumenta, in nekaj dekla- niacij. Proslavo za starše smo pripravili skupaj z mladinci. Učencem sem naročila, da se morajo lepo obleči, umiti in počesati. To so bili časi, ko je bilo čisto običajno, da so hodili dečki z zakrpanimi hlačami, deklice s pošitimi komolci. Sama sem odhitela do- mov, si zavrela mleko za večerjo, se umila, oblekla in počesala, ličil pa seveda nisem uporabljala. Odhitim v šolo. »Učenci te že čakajo v učilnici. Giza seje posebej zanimala: >Je naša tovarišica lepo oblečena?< Pa vidim, da si se kar dobro opicanila.« »Giza bo dirigirala. Učencem sem naro- čila, naj se lepo oblečejo. Ko stojijo v zboru in nastopajo, morajo biti vsaj v čisti obleki. Nisem mogla zahtevati, naj imajo bele blu- ze in temna krila ter hlače, če vem, da tega nimajo. Vem pa, da ima vsak eno boljšo obleko za praznik.« »Prav imaš. Morava na proslavo. Ljudje so se že zbrali. Program bo vodil Lojze.« »Moj program že ima. Lahko kar zač- nemo.« Lojze, maturant gimnazije v Murski So- boti, je imel kratek govor o pomenu prazni- ka. Sledila je prva točka našega zbora »Na- ša republika praznik slavi« in Giza je kot dirigentka prestala ognjeni krst pred starši. Pri prvi pesmi je bila nekoliko okorna, ko pa je za konec dirigirala himno, se je izka- zala že kot pravi mojster. Z učenjem v šoli nismo imeli ne učenci ne jaz nobenih težav. Sčasoma sem spoznala, da so to vestni in marljivi učenci. Že po enem mesecu sem prosila ravnatelja, ki je poučeval v Lipovcih, da bi učila ves dan, in sicer dopoldan četrti razred, popoldan tret- ji. Prepričana sem bila, da bom le tako lahko naučila učence vse tisto, kar zahteva učni načrt. Moj delovni dan se je raztegnil, za šolo in mladino sem delala vsak dan do enajste ure zvečer. Opoldan sem imela le toliko časa, da sem skuhala kosilo. Med tem so boljši učenci vodili dodatni pouk za tiste, ki bi radi kaj več znali. S kakšnirti žarom so mi poročali, kaj vse so se sami naučili. Delo s temi učenci je bila prava poezija. Bilo je to leta 1956. Pripravljali smo program za novo leto. Igrico smo se naučili kar iz Pionirskega lista, tako nam ni bilo treba prepisovati vlog. Igrali so res s pravo vnemo, saj sd' nastopali prvič. Tudi sama sem igrala v igri »Divji lovec«. Režirala je Milica. Največ skrbi smo imeli, kje dobiti nagačeno srno. Posrečilo se nam je, da smo dobili ustrojeno srnino kožo, natlačili smo jo s papirjem in zašili. Oder smo postavili kar v moji učilnici. Našli smo nekega »mojstra«, da je napravil kulise, in komaj spravili skupaj denar za zaveso. Proti mojemu pričakovanju smo imeli z igrico velik uspeh in tako smo jo morali še ei^rat ponoviti. Gostovali smo tudi v Li- povcih. Milica je bila pri delu neumorna, pa čeprav je imela dve hčerkici. Za novo leto sva za učence pripravili pakete. Obiskali sva starše in pri vsaki hiši so darovali nekaj denarja, ki sva ga skrbno vpisovali na zbiralno polo. Tako sem še posebej spoznala gostoljubje Prekmurcev in njihove skromne domove. Posebej se mi je vtisnila v spomin neka družina, priimka se ne spominjam več. V hiši je vladala popolna čistoča in red. Ob peči je sedel moški z zaprtimi očmi in molil rožni venec. Povedali so mi, da je slep. Kar onemela sem, tako me je prizadelo. Pravili so, da povsem mimo prenaša svojo okvaro, lušči fižol in koruzo ali opravlja druga dela, pri katerih ga vid ne ovira. Mnogokrat se spomnim tega prizora. Človek se mora spri- jazniti z usodo in delati dalje, kar zna in zmore, do smrti. Bližal seje pustni čas. V Pionirskem listu smo lahko prebrali, kako naj pripravimo pustni karneval. Skušali smo slediti temu razpisu. Zbirali smo razna oblačila, ki so jih otroci imeli doma. Omara v pisarni seje vsak dan bolj polnila. Tudi sama sem prine- sla v šolo, kar sem imela takšnega. Med urami smo se mrzlično učili, da je bilo po pouku več časa za razgovor, kako naj pri- pravijo še to in ono. Pustni torek. Že ob sedmi uri se zbereta oba razreda. Počasi oblačim in maskiram učence. Obleke posojamo drug drugemu, da so učenci nazadnje predstavljali cigane, pozvačine, ženina, nevesto, kravo, Turke, en sam samcat kurent je bil zraven in nekaj drugih neopredeljenih maškar. Zmenili smo se, da bodo ŠU v sprevodu po dva in dva po vaseh in da bodo vse, kar dobijo, prinesli v šolo. Danes si lahko predstavljam le v pravlji- ci, da bi me učenci tako ubogali in sami vodili sprevod skozi vasi. Nekaj ur so hodili v vrsti od hiše do hiše. Dobili so krofe, največkrat pa denar. Starši jih niso prepoznali in so še z večjim zani- manjem gledali dolgo vrsto mask, ki se Je prvič po vojni takole veselila skozi vas. Sli so tudi k fotografu in se slikali. Preden se je zmračilo, so se vrnili v šolo. Pustne krofe smo razdelili, denar pa spra- vili za slike in izlet Niso mogli skriti nav- dušenja in veselja, ker jih starši niso pre- poznali. Bližala se je pomlad. V okolici Gančanov so delali več vriin, da bi odkrili nafto. Ena je bila v neposredni bližini šole. Zaradi hrupa nas je motila, učenci pa so okrog nje pasli radovednost. Prvi april. Že pred šolo so me čakali učenci z raznimi opozorili. »Tovarišica, nogavico imate raztrgano.« »Poglejte, obleko ste si popackali.« »Marjane danes ne bo v šolo, ker je zbo- lela.« Komaj sem dohitevala odgovarjati, da je danes prvi april. Tisto z Marjano so me potegnili, saj bi lahko zares zbolela. To je bilo smeha! »Le čakajte, vas bom že tudi jaz dobila za prvi april!« sem si dejala. Ves čas pouka sem tuhtala v sebi, kaj bi si izmislila, da bi vse ukanila. Pa mi šine v glavo: ko sem včeraj šla skozi vas, sem pred hišo pri Polo- ni videla zabit velik steber... »Učenci, danes ne boste imeli dopolnil- nega pouka v razredu. Šli boste lepo po dva in dva do Polone. Tam je steber, blizu vrta- jo vriino za nafto. Zvedela sem, da so razi- skave pokazale, da je tam v globini zemlje izvir kisle vode. Pozanimajte se, kdaj bodo začeli vriati,« povem z največjo resnostjo. Št. 10 - 10. marec 1994 A I I 0> št. 10 - 10. marec 1994 31 Št. 10 - 10. marec 1994 v MODNEM VRTINCU Pripravlja: . VLASTA CAH - ŽEROVNIK Pretekli teden je naša mod- na svetovalka Vlasta Cah- Že- rovnik že napovedala, da bo v današnjem modnem vrtincu spregovorila o pleteninah, vedno dobrodošlih v naših omarah. Gotovo je med vami veliko takšnih, ki z veseljem in spret- no vrtite igle ali kvačkate, zato bodo Vlastini nasveti o tem, kaj narekuje moda, gotovo več kot dobrodošU. Seveda tudi pleteninam moda vsako leto z raznimi dodatki daje druga- čen videz, letos pa so pletenine na modnih sejmih pravi hit se- zone. O tem seveda več Vlasta, še enkrat pa spregovonmo o nagradah. Nagrajenki mese- ca februarja sta Jelka Jelen iz Sp. Ponikve pri Žalcu in Vida Novak, Arclin 7, Škofja vas. V drugi polovici meseca marca čakata na nagrajenki lepi na- gradi. Za tretjo nagrado bo poslej dovolj, če v nagradno ^raša- nje meseca marca vpišete še telefonsko številko in ste doma takrat, ko bo na radiu Celje v modnem vrtincu gostovala Vlasta. Potrebno bo še malce sreče, da vas bo Vlasta izbrala, poklicala in z vami poklepe- tala. Uredništvo Metamorfoza zank Ko smo si prejšnji teden po Parizu in Ljubljani ogledali še modni sejem Vendemoda-Mo- dit v Milanu, ki je predstavil nove tendence za prihodnjo je- sen in zimo, se je razblinil še morebitni zadnji mehurček dvoma. Ne le letošnjo pomlad in poletje, tudi prihodnja modna sezona bo dobesedno preplavljena s pleteninami! Pa pustimo za zdaj daljno jesen in zimo ob strani in se pomudimo pri pleteninah, ki nas bodo v prihodnjih mesecih grele, hladile, lepšale in razveselje- vale. Vsekakor je hit sezone ču- dežna lanena nitka, ki se iz klasičnih mrežastih vzorcev s pomočjo metamorfoze zank prelevi v transparentno-kvač- kane vunetnije. Čipkasti moti- vi, kakršne so njega dni kvač- kale naše prababice, se na mi- krokardiganih, cevastih oble- kah, oprijetih puloverjih ali opletajoče ležernih maxi te- lovnikih družijo z ozko rebra- stim, reUefnim in rustikalno vzorčastim pletenjem. Te kombinacije so pravzaprav najbolj tipična lastnost letoš- nje pletene mode. Seveda ne smemo pozabiti tudi na mno- gim pletiljam najljubši bom- baž, ki se je tokrat obarval ze- meljsko-peščeno, v stilu etno mode od Maroka do Indije in Afrike. Če ste mlade, se poigrajte z lahkotno sproščeno asimetri- jo, ki jo dopolnjujejo duhoviti volneni cofki in frfotajoče re- sice. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca marca: KATERA IZMED ATRAKTIVNIH DOMISLIC LETOŠNJE MODNE POMLADI VAM JE NAJBOLJ VŠEČ? a) Mikro mini in zapeljive »LoUte«, b) prosojna moda iz »Tisoč in ene noči«, c) visoke pričeske v stilu Marie Antoniette, d) nobena. STROKOVNJAK SVETUJE Težave z živci Danes živimo zelo nezdravo življenje. Primanjkuje nam ča- sa za normalno življenje. Hle- pimo po čim več in to se vidi v oskrunjeni naravi. Zrak, ki ga dihamo je strupen, voda, ki je bistvo našega življenja, je onesnažena in zemlja, na kate- ri pridelujemo svojo vsakda- njo hrano, je polna pesticidov, herbicidov in mnetnih gnojil. Vsi hitimo, nimamo časa za svojega bližnjega in to se odra- ža tudi v našem življenju. Po- javljajosepsihično - vegetativ- ne motnje in zaradi tega lahko pride do mnogih bolezni mo- dernega sveta. Za vzdrževanje normalnih funkcij človeškega telesa sta potrebna živčni in žlezni (en- dokrini) sistem. Čeprav so pred leti menili, da delujeta neodvisno, sedaj vemo, da sta medsebojno prepletena. Snovi, ki spodbujajo delovanje živč- nega sistema - nevrotransmi- terji - krožijo v krvnem obtoku kot hormoni, živčni dražljaji pa vplivajo na tvorbo in izlo- čanje hormonov. Hormoni in kemični glasniki se tvorijo v somatičnih endokrinih celi- cah, ki se lahko združujejo v žleze ah v nevrosekrecijskih celicah, ki lahko tvorijo npr.: možganska jedra. In ker je naš čas poznan po razdraženih živcih, ni čudno, da je z njimi povezano toliko drugih bolezni. Vihravo življe- nje» nepravilno okolje, slaba in enostranska prehrana, živčna napetost in notranji nemir ter z odtujitvijo duševnim dobri- nam naših dedov, pridemo v položaj, ki ga poznamo kot stres. Vsi si zunanji vplivi de- lujejo škodljivo na naše telo in če se to odraža na živcih, govo- rimo o psihičnem stresu. Psi- hični stres pa vpliva tudi na hormonsko ravnotežje in krog je sklenjen. Najprej moramo pozdraviti psihične motnje in za to upo- rabljamo tudi zdravilne rasth- ne. Poznamo jih celo vrsto, ki delujejo pomirjevalno na naš živčni sistem. Najbolj enostav- na sta baldrijan in hmelj, pa tudi šentjanževe rože, oves, melisa in še in še bi lahko na- števal. Seveda zdravilne rasthne ne pomagajo takoj, ker so njihove zdravilne snovi prisotne le v majhni koncentraciji. Pri baldrijanu je potrebno daljše jemanje ali tinkture ali čaja, da pride do želene stabilizacije živčnega sistema. Za skodelico čaja je potrebno vzeti zvrhcino žhčko baldrijanovih koreni- nic, ki jih preUjemo z mrzlo vodo. Pustimo na miru nekaj ur in šele nato vse skupaj se- grejemo, da postane vroče. Po- krijemo in pustimo, da se ne- koUko ohladi, nakar precedi- mo in pijemo tako pripravljen čaj dva do trikrat na dan pred j^jo in eno uro pred spanjem. Ce nas muči nespečnost, si na- močimo čaj kar zjutraj, ko gre- mo v službo in ga uporabimo zvečer, preden gremo spat. Pri psihičnem stresu tako pri- pravljen čaj pijemo večkrat na dan po požirkih. Zdravilne snovi v baldrijanovih koreni- nicah ne vplivajo samo pomir- jevalno, ampak delujejo tudi rahlo tonizirajoče na živčni si- stem in spodbujajo dobro vo- ljo. Tudi okolica postane bolj sprejemljiva in začenjamo ži- veti normalno življenje. Iz živčnih stresov se razvijejo mnoge nezctželene bolezni, naš imimi obrambni sistem se po- ruši in zaradi tega lahko na- stanejo tudi rakasta obolenja. Baldrijanu lahko dodamo tudi hmeljeve storže. Hmelj vsebuje nmieni lupulin, ki vpliva tudi na živčni sistem. Poleg tega vsebuje hmelj tudi rastlinske hormone, ki vpliva- jo na jajčnike in je zato hmelj priporočljiv v meni, pri nemi- ru in razburjenosti. Šentjanže- ve rože tudi delujejo na posle- dice psihičnega stresa. Učinek je blag in enakomeren in do polnega delovanja pride šele čez nekaj časa. Tedaj je učinek zelo koristen in počutje se iz- boljša, oko razjasni in notra- nja napetost popusti. Tudi Šentjanževko lahko namočimo čez noč ali čez dan v mrzlo vodo in preden jo uporabimo, segrejemo, da postane vroča. T^aj precedimo in čaj zasla- dimo z žličko medu. Če pijemo takšen čaj vsaj tri tedne, izgine depresija, povrne se zaupanje vase in čaj nima škodljivih stranskih učinkov. Podobno delujejo še ostale zdravilne rastline. Težave z mesečnim perilom zdravi zdravnik, ker imamo danes mnoga zdravila, ki ure- jajo te težave. Poleg njih pa lahko uporabljamo tudi neka- tere zdravilne rastline. Med njimi so bela mrtva kopriva, konopljika (ki se ne dobi pri nas), že omenjeni hmelj, pa hribska resa, žajbelj, ozkolist- ni trpotec, kamilice, rman itd. Kamilice in rman skupaj de- lujeta protikrčno in splošno poživljajoče na tkivo in mišice v območju male medenice, to- rej tam, kjer so ženski ^ Tukaj pride večkrat d^ želenih krčev in togojj povzroča bolečine. Odij, da jih povzročajo živču, nje, ki so posledica stresov. Razna razbn povzročajo krče mateijj drugih organov v trebuj, lini. (Razjeda na dva^. ku). To stanje imenujen getativna distonija in je sta pri naših emancip ženskah, ki so zaposlene ma preobremenjene j dinje. • Če pogledamo nazaj, mo, kako dobro deli^ takšne probleme baldij] rman ter kamihce. Lahla rahljamo vsako rastlino hej, lahko pa jih pon^ v čajno mešanico. Rnia kamilice nikoh ne k\i ampak vzamemo eno žlico obeh in poparimo delico vrele vode. Takoj jemo, da ohranimo hlj eterično olje, ki ima p pomembno delovanje. T je treba piti večkrat na( eno skodeUco pred jedjo požirkih ves dan. To i vsaj tri tedne. Pri bolečinah v trebui magajo tudi sedeče kop si jih privoščimo vsaj drugi dan. Če dodamo , še izvleček iz smrekovii kamilic in rmana, dobim matično tonično kopel, 1 pomirja krče in živčno tost. Poleg čaja vam pripo tudi sprehode in hojo v ter opazovanje narave, je potrebno tudi na pr prehrano, pa tudi zm v hrani in pijači zelo u vpUva na psihično raviK Potreben je tudi telesni! ševni počitek, sprostiti duhovno in kulturno p Ijanje. Kajti človek ne i mo od kruha. Boris Jagodič Šifra: Svobodna v prihodnosti me najbolj za- nima kako bo z mojim šola- njem in če bom uspešna na svojem področju. Rojena sem v Ovnu. Zanima me tudi, če bom še kdaj videla fanta, ki sem mu bila všeč, ker ne živi v Celju. Enkrat sem vam že pisala, vendar ni bilo odgovo- ra, upam pa, da mi boste sedaj odgovorili. Ivana: Ne skrbi, tvoje pismo se ni izgubilo, vendar pa je pi- sem cela gora, pa bolj malo prostora. Prava škoda pa je, da nisi napisala popolnoma na- tančne lu-e rojstva, kajti to igra pri astroloških odgovorih najpomembnejšo vlogo, po- dobno pa velja tudi za mnoge druge! Če pa vseeno pokukam v tvoje zvezde, če si rojena ob 5. uri zjutraj, potem ti stojijo nekako takole: si zelo ognjena, hitra in spremenljiva. V vse, kar te privlači, vlagaš vso • energijo, polovičarstva ne pre- neseš, drugače pa imaš rada dinamiko, strast in vse kar iz- žareva energijo in moč. Na ta način te ljudje tudi privlačijo. Partnerja boš morda spoznala v tujini, na poti ah pri študiju. Priporočam ti, da si izbereš zanimivo, dinamično delo, ki bo vključevalo veliko spre- memb, gibanja in hitrosti. September in oktober sta lah- ko za tebe vsako leto med na- pomejšimi obdobji, tako so možne razne težave, na primer v šoli lahko slabo začenjaš le- to, vendar pa uspešneje kon- čuješ. Ne pozabi na zdravje, pazi boh na predmete in po- dobno. Če je tvoja rojstna ura natančna, potem se boš v živ- ljenju veliko ukvarjala z de- narjem, ekonomijo in izboljša- njem družinsko-finančne situ- acije in boš v to področje vla- gala največ energije. Najbolj sta ti naklonjena pomlad in poletje, zato je dobro, da ta- krat največ narediš zase. Izo- gibaj pa se pretiravanju vseh vrst, kajti zate velja, da se po- časi pride najdlje, pa tudi da se nima smisla preveč izčrpa- vati. Sicer pa, če boš zaupala svojim skritim močem, bo vse v redu! Fant, o katerem si pi- sala - žal nisi navedla njegovih podatkov - pa je najbrž že stvar preteklosti, čaka pa te zanimiva prihodnost, kar se bo začelo kazati že v drugi polo- vici marca, še bolj pa vse do jeseni, ko se boš čustveno res- nično razživela. Pa veliko sreče! ABITURA CELJE organizira v sodelovanju s SREDNJO TRGOVSKO ŠOLO CEUE seminarje za pripravo kandidatov za preizkus strokovne usposob- ljenosti (Uradni list Republike Slovenije 28/93) za PRODAJALCE IN POSLOVODJE. Prijave sprejema tajništvo Srednje trgovske šole Celje, Kosovelova ulica 4, telefon 21-930. Začetek seminarja: 14. 3. 1994 ob 15.30. ZAVOD ZA MEDICINSI REHABILITACIJG ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdraviliška c. 4 63270 LAŠKO objavlja prosto delovno mesto vodenje knjigovodstva Pogoji: - V. ali VI. stopnja eka ske usmeritve - 2 leti delovnih izkušen nančnem knjigovodsti - strokovni izpit - delo z računalnikom Delovno razmerje bomo nili za nedoločen čas.' prijave z dokazili o izp( vanju pogojev pričaku, v 8. dneh po objavi na slov: Zavod za medici rehabilitacijo ZDRAVILI LAŠKO, Zdraviliška c 63270 Laško. Št. 10 - 10. marec 1994 33 pO sedmih letili novi opei omega jjiisselsheimski Opel je po ^mih letih temeljito obno- ^.jl omego, po upokojitvi se- ijglorja največji avtomobil te jvlomobilske tovarne v se- .javu ameriškega General Jjotorsa. ■ Nova omega (na sliki) bo j^idi odslej na voljo v dveh jjaroserijskih izvedenkah, in jicer kot klasična štirivratna [jinuzina ter kot petvratni Icaravan. Avto ponuja navz- ven zelo modno oblo karose- rijo, ki se dokazuje s prepoz- navno Oplovo prednjo ma- jico, in zadkom, ki bi ga bilo niogoče z nekaj domišljije pripisati tudi kakšnemu ja- ponskemu avtomobilu. Ko- ličnik zračnega upora je pri novem avtomobilu ugodnejši (0,29), hkrati pa sta tako li- muzina kot tudi karavan daljša, širša in višja, medtem Ico je medosna razdalja osta- la nespremenjena (2730 mili- metrov v obeh različicah). Obe izvedenki se ob tem do- kazujeta z notranjo prostor- nostjo in razsežnim prtljaž- nikom (limuzina 530 litrov, karavan od 540 do kar 1800 litrov, pri čemer je lahko prtljažni prostor dolg celo 2,9 metra). Novo omego opremljajo s petimi motorji (od tega tremi šestvaljnimi), pri čemer gre za agregate, uporabljene in preizkušene v drugih oplih. Osnovnima različicama sta namenjena 2,0-litrski štirivaljnik s 115 JČM in prav tako 2,0-litrski agregat s po štirimi ventili na valj ter zato s 136 KM. Seveda sta precej zmoglji- vejša bencinska šestvaljnika z gibno prostornino 2,5 in 3,0-litra ter močjo 170 oziro- ma 210 KM. Pravi biser pa je nedvomno dizelski šestvalj- nik z gibno prostornino 2,5- litra in močjo 130 KM. Gre za motor, ki si ga je nemška tovarna sposodila pri miinc- henskem BMW, kjer so mu nekoliko zmanjšali moč, pa je to kljub vsemu še vedno agregat z zelo dobrimi zmog- ljivostmi oziroma lastnost- mi. Vse izvedenke nove ome- ge bodo serijsko opremljene s po dvema zračnima var- nostnima blazinama, zatego- valniki prednjih pasov, je- klenimi ojačitvami v vratih, zavornim sistemom ABS, pa sedeži, ki ob trčenju prepre- čujejo tako imenovani pod- momiški učinek, ipd. Novi in največji Oplov avtomobil ustreza vsem ekološkim zah- tevam, tudi tistim, ki bodo v Evropi začele veljati leta 1996. Hkrati je očitno, da bo imela nova omega posebej konkurenčno ceno, poleg te- ga investicija v razvoj avto- mobila ni bila tako astro- nomsko visoka kot pri dru- gih (približno milijarde mark). Omega bo nastajala v Riisselsheimu, na sloven- skem trgu pa naj bi bila po sedanjih napovedih napro- daj sredi aprila oziroma maja. Kabriolet za globji žep Švedsko-ameriški Saab je popestril ponudbo karoserij- skih izvedenk lani predstav- ljenega saaba 900. Po limuzin- ski različici si je omislil še ka- briolet, ki je svetovno premi- ero doživel na drugi strani At- lantika, pri čemer je jasno, da Švedi računajo na kupce z ne- kaj globljimi žepi. Avtomobil bo serijsko opremljen s streho, ki jo bo odpirala in zapirala elektrika, nekaterim različicam pa so namenili tudi povsem novi petstopenjski menjalnik in šti- nstopenjsko avtomatiko. Saab 900 kabnolet bo naprodaj stremi razhčninu motorji: 2,3- lilrskim bencinskim štinvalj- mkom s po štinmi ventili na valj m 150 KM, pa 2,0-htrskim turbo bencmslam motorjem z močjo 185 KM ter 2,5-litr- skim šestvalj nikom, ki bo zmogel največ 170 KM. Zanimivo je, da je prostor- nina prtljažnika različna. Ko je platnena streha razpeta, je v njem prostora za 354 litrov, ko je kabriolet tudi v resnici avto zgoraj brez, pa se prtljaž- niška prostornost skrči na 285 litrov. Serijsko bo saab 900 kabriolet zadovoljivo oprem- ljen, kajti na seznamu opreme so tudi zavorni sistem ABS, pa zračna varnostna blazina za voznika, servo ojačevalnik vo- lana ipd. Pn cenah obstaja še nekaj nejasnosti, vendar naj bi bil vsaj po sedanjih napovedih osnovna izvedenka saaba 900 kabnolet naprodaj za 38 tisoč mark. Na sliki: saab 900 ka- bnolet. Po limuzini še Icabriolet 306 Med leti 1989 in 1992 se je prodaja kabrioletov na ne- katerih najpomembnejših evropskih trgih povečala za občutnih 35 odstotkov. Tudi to je bil eden od razlogov, da se je francoski Peugeot odlo- čil še za kabrioletsko izve- denko novega peugeota 306 (na sliki). Pri oblikovanju zunanje podobe je sodeloval Itahjan Pininfarina in tako je nasta- la elegantna karoserija zgo- raj brez, ki pa je vendarle obdržala toliko značilnosti, da o Peugeotovem družin- skem značaju pravzaprav ne more biti posebnega dvoma. Zanimivo je, da je medosna razdalja, sicer dolga 244 centimetrov, za dobre štiri centimetre krajša, medtem ko je zimanja dolžina 414 centimetrov ostala nespre- menjena. Peugeot 306 kabri- olet je kljub vsemu dovolj udoben — kar je vendarle tre- ba jemati z določeno rezervo - štirisedežnik, ki so mu na- menili dve različni opremi in dva različna motorja. Prvi je bencinski štirivaljnik z gib- no prostornino 1761-kubič- nih centimetrov, 74 kW/103 KM, s katerimi zmore kabri- olet 306 največ 173 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 15,2 sekunde. Nekaj prepričlji- vejši je seveda kabriolet z 2,0-litrskim motorjem (89kW/123 KM), kajti avto zmore 194 km/h in do 100 km/h pospeši v 10,8 sekunde. Po želji opremljajo Peuge- otovo najnovejšo različico bodisi s petstopenjskim roč- nim menjalnikom ali pa šti- ristopenjsko avtomatiko. V Franciji naj bi prodaja ka- brioleta 306 stekla sredi tega meseca, cene še niso določe- ne, uradni slovenski uvoznik pa pričakuje začetek prodaje nekje sredi poletja. Marca renault clio z letnico 94 Po skoraj treh letih je fran- coski Renault obnovil clia, la- ni najuspešnejši avtomobil na francoskem trgu, pa hkrati vo- zilo, s katerim se francoska to- varna dokazuje tudi na zah- tevnem nemškem prostoru. Spremembe so vsaj navzven dokaj skromne, več pa je novo- sti pri opremi oziroma notra- njosti. Na zunaj se bo clio ločil od starejših izvedenk pred- vsem po novi okrasni letvi pod prednjim pokrovom motorja, novi zaščitni bočni letvi, dna- gačni oziroma novi bosta boč- ni utripalki, spremenili ali po- sodobili so tudi zadnji brisal- nik, k vsemu temu pa dodali nekaj novih karoserijskih barv (skupaj jih je sedaj 16). Poso- dobljeni clio bo naprodaj s pe- timi različnimi opremami (RL, BeBop, RN, RT in luksuzna baccara) in s tremi ali petimi vrati. K temu je treba dodati še tri športne izvedenke v ka- roseriji s tremi vrati, in sicer so to S, RSi in 16V, nekaterim posebnim uporabnikom pa so namenili različico avto šola in societe. Pri večini izvedenk je oprema po novem bogatejša (od RN naprej imajo vsi avto- mobili serijsko vgrajen servo volanski ojačevalnik, osrednjo ključavnico z daljinskim upravljalnikom in merilnik vrtljajev motorja, športne ra- zličice pa so tovarniško opremljene z električno na- stavljivimi in ogrevanimi zu- nanjimi ogledali), kdor pa seže globlje v žep, si lahko dokupi klimatsko napravo, pa CD gramofon ipd. Skupaj so pri cliu opraviU skoraj 600 spre- memb, poleg tega pa hočejo doseči tako kvalitetno izdela- vo kot pri pravkar rojeni lagu- ni. Tudi zaradi tega ima clio 94 prožnejše vpetje motorja, učinkovito zvočno izolacijo motorja, novo vpetje izpušne cevi in drugačno izolacijo na pokrovu motorja. Pri novome- škem Revozu napovedujejo prodajo novega clia za 15, ma- rec, ni pa še znano, koliko (in ali sploh) bo clio zaradi vseh teh sprememb dražji. Na sliki: prednja maska in zadek cUa z letnico 94. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je v pravem pomladanskem vremenu obiskalo preko 1500 obiskoval- cev. Na prodaj je bilo 843 vozil (podatkov o prodaji nismo prejeli, organizatorji pa so jo ocenili kot solidno). Št. 10 - 10. marec 1994 k ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici se je minuli teden rodilo 18 dečkov in 20 deklic. POROKE Laško poročili so se štirje pari od tega: Peter SKERBIŠ iz Rim- skih Toplic in Andreja BREZ- NIKAR iz Radeč ter Anton PANTNER in Magda DOR- NIK oba iz Bukovce pri La- škem. SMRTI Celje Umrli so: Milan MAJCEN, 62 let iz Celja, Jožef POVH, 73 let iz Celja, Darko ŠTRAVS, 36 let iz Konjskega, Veronika ZAGAJŠEK, 61 let iz Kame- nega, Stanislava ŠMERC, 65 let iz Obrežja pri Zidanem mo- stu, Irena GRANDA, 63 let iz Rečice ob Paki, Jožef GOŠEK, 82 let iz Novega grada, Marija ZAVRAŠEK, 77 let iz Celja, Milan OKROŽNIK, 14 let iz Strmca nad Dobrno, Marjeta NOVAK, 68 let iz Celja, Janez ŠTRAVS, 89 let iz Loke pri Žusmu, Terezija KORITNIK, 85 let iz Obrežja pri Zidanem mostu, Karel LESJAK, 80 let iz Celja, Justina ŠLAUS, 86 let iz Zavrha nad Dobrno, Viktor MATJAŽ, 60 let iz Grobelc, Frančiška STIPČIČ, 66 let iz Zibike, Elizabeta OREHO- VEC, 84 let iz Ločice pri Vran- skem, Marija HRIBERŠEK, 76 let iz Ljubije, Janez SREBOT, 72 let iz Lahomnega, Jože OREŠNIK, 54 let iz Ljubnega ob Savinji, Angela UŽMAH, 79 let iz Babne gore in Jože JEVNIKAR, 75 let iz Trojan. Laško Umrh so: Mica PERČIČ, 96 let iz Šentjurja, Terezija Boži- dara ŠTUBELJ KASESNIK, 73 let iz Ljubljane, Marija JURGELJ, 91 let iz Škofe nad Rimskimi Toplicami, Terezija PEVC, 58 let iz Lažiš, Vida LAVRINC, 72 let iz Radeč, Alojz KLENOVŠEK, 58 let iz Radeč in Henrik ZALOKAR, 58 let iz Mrzlega polja pri Jur- kloštru. Šentjur pri Celju UmrU so: Cecilija ULAGA, 89 let iz Lok pri Planini, Mari- ja BEVC, 50 let iz Dobrine, Uršula KOLMAN, 86 let iz Lok pri Planini, Justina BO- ŽIČNIK, 87 let iz Šentvida pri Planini, Bogdan KNEZ, 56 let iz Šentjurja, Antonija Vida HORVAT, 59 let iz Zlateč pri Šentjurju in Terezija PLAN- KO, 86 let iz Gorice pri Dobju. Velenje Umrli so: Andrej CENTRIH, 83 let iz Grobelnega, Franc STERNAD, 86 let iz Šmatev- ža. Angela RAJTER, 92 let iz Bočne, Julijana JURIČAN, 83 let iz Polja ob Sotli, Janez PO- PEK, 65 let iz Pristove, Jožef DROBEŽ, 73 let iz Podkraja pri Velenju, Franc GOLOB, 45 let iz Florjana in Jožef TURN- ŠEK, 71 let iz Žalca. Žslcc Umrh so: Kari SKURN- ŠEK, 51 let iz Brega pri Polze- li, Stanislav KALCIC, 67 let iz Brega pri Polzeli, Ivana JO- VAN, 55 let iz Bmice, Franc PAULIČ, 61 let iz Jeronima, Janez WASSERMANN, 73 let iz Kasaz in Jože JEGRIŠNIK, 90 let iz Liboj. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živah je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi- rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokhčete na telefon 714-144 in 0609 616- 786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 13. marca bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410 in (0609) 616-978, od 14. marca dalje pa dr. vet. med. Drago Zago- žen, telefon 841-769 in (0609) 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PEI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokhčite na šte- vilko mobitela 0609 618-772. BORZA DELA Planinci! V sezoni je lovska koča nad mestnim parkom odprta vsak dan: v petek od 17. do 23., v soboto od 13. do 23., v ne- deljo pa od 9. do 23. ure. Organiziramo piknike, obletni- ce, rojstne dneve. Tetgfon ž9-13$r_ NOVO! NOVO! 4 banane slike za samo 500 SIT FOTOAVTOlVIAT Slike za dokumente, potne liste, osebne izkaznice, vozovnice, osebno rabo... V CELJU v blagovnici Tekstil Jadran V VELENJU v veleblagovnici Era Standard FOTO FIX BIRO-OFFICE 62000 Maribor, Glavni trg 6 telefon (062) 29-755 fax (062) 222-523_ Št. 10 - 10. marec 1994 .35 Št. 10 - 10. marec 1994 Oi št. 10 - 10. marec 1994 37 Št. 10 - 10. marec 1994 A 0 Št. 10 - 10. marec 1994 39 Št. 10 - 10. marec 1994 Najbolj besni so SolčavcI že v naprej lahko napo- vemo, da iniciativnemu od- boru za ustanovitev SDSS v mozirski občini ne bo uspelo privabiti obilo čla- nov. Dokler bodo Ljubence nazivali Ljubenčani, Mo- zirjane Mozirčani, Gornje- grajce Gornjegrajčani in Solčevane Solčavci, jim bo pri članstvu tenko piskalo. No ja, še vedno jim ostaja upanje, saj se bo mogoče Franju Bartolcu potem, ko je dobil stalno bivališče v Mozirju, uspelo nalesti tudi nekaj zgornjesavinj- skih imen. Preliubi Marjan Na zboru mozirskih SKD so nekateri že pomislili, da je Ivan Oman iz žepa po- tegnil napačen govor. Lo- kalna, po njegovem krajev- na, samouprava gor in dol. Šele ko je spregovoril o lju- bem zetu Marjanu Podob- niku, so vedeli, da so v za- četku napačno sklepali. Ne padajo samo kegiji Kegljanje je v Celju goto- vo najbolj osovražen šport. Ne zaradi uspehov ženske ekipe, ki gredo prenekate- remu funkcionarju v nos, marveč zaradi povezav s sponzorji. Lik Savinja in Emo sta v španoviji s podi- ranjem kegljev propadla in menda v nekaterih celjskih firmah že izobešajo napise, da je vstop prepovedan vsem, ki bi imeli kakršno- koli povezavo s kegljanjem. MaJIien In boječ Celjski poslanec Miro Gradič (kar v njegovem pro- stem prevodu po- meni majhen grad in je torej čisto na- sprotje poslanca Karla Grada) je verjetno tudi zara- di svojega priimka majhen in boječ. Tako je vsaj izjavil na zadnjem zase- danju skupščine, ko je pred poslanci z gromkim glasom nastopal predsed- nik vlade Jože Zimšek. Ta je upo- števal boječega Gradiča in takoj zmanjšal jakost za nekaj decibelov. Kako gasilci potrjujejo, da so najbolj množično organizirani? Za razliko od mnogih ostalih (predvsem politič- nih) občnih zborov pri gasilcih po izvolitvi de- lovnega predsedstva še ne zmanjka zborovalcev. Zakaj vemo, da v podjet- jih še praznujejo dan žena? Zato, ker je bil v torek zbor združenega dela v velenjski skupščini nes- klepčen. Po (ne)udeležbi sodeč, so uspešno prazno- vali predvsem moški. Takšnega nereda pa že dolgo nisem imel. Samo nekaj dni me ni bilo, pa ste mojo mizo dobesedno zasuli s šalami. Vseh seveda ne bomo mogli objaviti (razmišljamo pa o knji- p. Stranke šaljivcev). Potrudil sem se in izbrskal nekaj šal, ki so bile aktualne ta teden, ko so naše boljše »polovice« slavile praznik žena. Marija Škorjanc iz Strmce pri Laškem je spisala šalo, za katero ste menili, da je v preteklem tednu najbolj vžgala. Urško Krajšek iz Ulice Bratov Vošnjak 5 v Celju pa smo izžrebali med kuponi. Šala tetina Planinska Planinca je v hribih zaloti- la tema, zato seje odločil, da potrka v planšarski koči in poprosi za prenočišče. Odpr- la mu je stara ženička, ki mu je pripravila ležišče, za ve- čerjo pa mu je spekla jajčka. Ko se je zjutraj zbudil, ga je ženica vljud- no vprašala, kako je kaj spal. Planinec pa ji je odgovoril: »Kar dobro, le gorčica me je pekla!« »Ježeš Marija, pa menda j a ne po jajcih?« Planinec pa: »Ne po jajcih, po grlu!« Na praznika dan Za 8. marec je hotel Tone razbremeniti svojo ženo in je peljal otroka v vozičku na sprehod. Ko se je vrnil, je žena skoraj omed- lela. »Za božjo voljo, zamenjal si voziček. Saj to ni naš otrok!« »Pa kaj potem. Otrok je otrok, voziček je pa le boljši od našega.« Izbira darila »če bi imela za 8. marec na izbiro vrečo denarja ali vrečo pameti, kaj bi vzela?« »Jaz vzamem pamet!« »Seveda vsak vzame tisto, kar mu manjka.« Darilo Mož vsako leto kupi ženi darilo za 8. ma- rec. Po več letih se ne more odločiti kakšno darilo naj kupi. Končno se spomni in ji kupi parcelo na pokopališču. Naslednje leto ji ne kupi ničesar. Žena ga žalostno pogleda in vpraša, kaj to pomeni, da je ostala brez darila. »Kaj ti čem kupovati nova darila, če še lanskega nisi porabila,« ji odgovori mož. Moderna žena »Sem slišal, da je tvoja žena izredno raz- gledana.« »Da, res je. Moja žena je doma v glasbi, doma je v literaturi, zgodovini in v vseh vedah, le doma je ni nikoli.« »Nasilnež*' Na klopi v parku se poljublja parček. Na- enkrat se jima približa moški in boječe spu- sti roko na dekletovo ramo... »Kaj si drznete?!« poskoči moški in za- grabi nasilneža za roko. »Oprostite samo ženo sem hotel prositi naj mi da ključ od stanovanja...« Večerja starejša zakonca sta sedela v gostilni. Čez čas opazi žena, da mož kar naprej pogleduje k sosednji mizi, kjer sedijo tri mlada de- kleta. Pa pravi: »Dragi možiček, apetit le imej, večerjal boš pa doma!« Šale so prispevali: Ogla DEČMAN iz Ponikve, Alojz OBLAK iz Šentjurja, Anica ZVONAR iz Podplata, Marija KRONOVŠEK iz Pariželj, Brigita LESJAK iz Gorice pri Slivnici in Fani ŠTEFANČIC iz Žalca. O javnem dolgu vlada razpravlja za zaprtimi vrati, a čemu se bati, saj ga ne bo mogoče s prepihom odgnati. Zakaj plačevati rajnke države pogrebne stroške, če ugotovili smo pri delitveni bilanci bolezni otroške? A jim očitno malo je mar za davkoplačevalcev denar, saj v boju za oblast pomembno je le, da ostaneš vladar. V politiki združevanja je na vseh ravneh v modi | a le kaj prinesli nam bodo vsi ti novi porodi? 1 Res čudno, da demokrati, zeleni in celo socialisti, vsem slabim izkušnjam navkljub postali so še utopisti. | A če spet stolčki za oblast postali so vabe opozicije, i to zgolj je dokaz, da polni so politične kondicije. t Nezadržno bliža se poletna turistična sezona in zanima nas, kako dolgo na obali tujcev bo kolona. Vse preveč pričakuje se le od njih dobre volje, namesto da sami stopili bi na turistično bojno polje. Kdaj končno sprejeli bomo razvojno turistično strategijo, če vlada pripravljena je o tej temi pisati le parodijo? ' Zakaj nas spet pograbila je evforija podeljevanja nagrad, ko nevoščljivi smo slehernega uspeha izven svojih ograd? Že res, da nam priznanja v življenju igrajo veliko vlogo, a ko postanejo kamen spotike, so nam le še v nadlogo. Če pri podeljevanju nagrad res nastajajo le nove zamere, potem skrajni je čas, da uredimo nastale razmere. I Televizijska zabava v domove prinaša nam veselje, saj zvečer namesto pred TV ekran v posteljo nas odpelje. Morda za boljšo TV zabavo naročnina res je prenizka, a ob gledanju takega programa že sedaj ob srcu nas stiska. Če pa konkurenca pri tujih programih je res prevelika, zavihajte rokave, da najbolj zabavna slovenska bo slika. FRANC Kako je Pepi tlakoval svojo cesti »Navada takšna je, da ob prazniku kakšno rečemo, če- tudi katero neumno zraven spečemo. Pred devetdesetimi leti je tam v soteski pri Lazni- koVih rojen Jožek, Pepec ime- novan, prišel na beli dan...« Te besede so nam oni dan padle v oči, ko smo nekaj dni po visokem jubileju najstarej- šega straniškega muzikanta, sedli za njegovo mizo. Napisa- la jih je ena od šestnajstih vnukinj in vnukov. Pepi je bil zelo priden fan- tek. Sam se je naučil igrati na izposojeno harmoniko in^ker je njegovo nadarjenost opazil bogat stric v Nemčiji, mu je nekega dne prinesel nadvse dragoceno darilo - harmoniko. Pa kaj, ko ni bilo veliko časa za igranje, saj so imeh doma kamnolom in je dnevno kar dvakrat z konji vozil »šuder« v Celje. Država mu je tudi na- ložila, da »porihta« straniško cesto in ker ni bilo pravočasno plačila, je moral delavce izpla- čati z edinim bogastvom, ki ga je imel - s prodajo harmonike. Svojo nadarjenost je potem lahko izkazoval le z bičem, saj so furmani radi tekmovali med sabo v melodičnem pokanju. Skrivnost rezkega glasu je bila v spretno narejenem cofu na koncu ozkega jermena in seve- da v natančno določeni melo- diji. Tisti, ki mu je bič pel naj- lepše, je seveda ponosno nosil povzdignjeno glavo, pa tudi punce so rade pogledovale po njih. Menda je Pepijev največ- krat pel najlepše. Ampak harmonika je pa le harmonika in ko je dobil de- nar, je bila prva pot po instru- ment. Vsaka druga »koča« v Stranicah je bila včasih go- stilna in Pepi, ki je bil eden od dveh muzikantov, daleč na- okoli najbolj znan, je bil nadv- se dobrodošel gost prav v vsa- ki od teh »koč«. Ob koncu ted- na je na svoj bicikel redno »naložil« še svojo ženo Pepo, harmoniko čez ramo in se od- pravil na potep po teh gostil- nah. Plesalo se je kot le kaj, in le najstarejši vedo povedat, kako so se včasih znali zaba- vati. Vendar pa razen hrane in pijače, ob muziki ni bilo toliko denarja kot danes. Zato je mo- ral kar pridno »pljuniti« v ro- ke, da je nahranil deset lačnih ust otrok, ki so ponosno opa- zovah očeta furmana, muzi- kanta, pa kasneje žagmajstra, logarja in ribogojca. Čeravno danes trdi, da ga zapušča spo- min, njegovi prsti še na pot po lepo ohranjeni hS niki, čeravno trdi, da ga ne nesejo več toliko, je n' voletnem srečanju pozab vse skupaj in plesal kot »Včasih je luštno blo. D* ta so rada pogledala po ® kantih. Bolj kot fantje. ' nekaj me moti! Ta nova monika je tako čudno naj Ijena, da je ne morem da' ramo, kot včasih in se P z >biciklom< podati na p"' EDI MAS Ena Iz Pepljevega rokava žena se pohvali svojemu možu: »Veš kupila sew posodo, da bomo prihranili kar polovico premoga...« »Super! Potem pa kupi še eno, da bomo prihranil premog!« Št. 10 - 10. marec 1994