štev. 45 " Cena 10 din Ptuj, 14. novemi>ra 1958 Letnil^ XI ^^ ^^ ^^^JSjSJ^J ^^JU^^^^^^^^^^ ZilDRUŽNIKI! V NEDEUO VSI NA VOLITVE ZADRUŽNIH SVHOV! v n/sieTJo, 16. novembra t. I., bedo l?:vo!iil! zadnižniki v petim- dvajieth zadrugah na območju občLne organe družbenega uprav- ljanja. Nad 7000 volilnih upravi- čencev bo na okreig 60 vcil''šeih Ozbralo izmed sebe člane zadruž- nih svetov, tisita družbena zadruž- na vcdstvena. telesa, ki v bodoče usmerjala gospodarjenje v zadrugah. Kmetijske zadruge so tekom svojega razvoja preživele več raz- vojnih faz. Iz prvotnih »Naproz« so se preko zadrug, ki so se še do m-davnega ukvarjale z vsem mogočim, s trgovino in raaaiinti obrtnimi dejavnostmi, prevozni- štvom in drugim, razvile sedaj oziroma se bodo .po teh volitvah v skladu z novimi zveznimi pred- pisi razvile v res prave kmetij- ska zadruge, ki se hodo bavile iz- ključno s vprašanji kmetijstva in ki ne bodo več kot doslej izgub- ljale svojiih s;ill v raznih nekme- tfj?sk3i dejavnosttiJh. Po že omenjenih predpisih se bo v bodoče kmetijska zadruga irveljarljata na svojem področju v prvi vrsti kot najpomembnejši faktor v organiziranju izdatno večje kmetijske proizvodnje in kot tak tudi kot pomemben aku- mulator proiizvodnih in finančnih sredstev. Če so stvari poitavtjene tako, potem seveda članom ne bo moglo biti vseeno, kdo in kako bo v zadiTigi gospodaril, saj bo gospodaril z veUkimii sredstvi, s sredstvi, kf jih bodo pomagali ustvariti predvsem zadružniki. Zato pa se tudi tem volitvam pripisuje taksen velik pomen. V dneh tekočega tedna je teh- nična komisija izvršila instruk- tažo volilnih odborov pri vseh kmetijsk-h zadrugah ter ugoto- vila, da so bile predvolilne pri- prave povsod v redu izvršene. Pri vs^h kmetijskih zadrugah je vse pripravljeno na volitve zadruž- nih svetov — organov družbenega upravljanja v kmetijs^kih zadru- gah, stvar volivcev-zadružnikov je le, da se volitev v nedeljo, 16. novembra, v poihiem .številu in v jutranjih urah udeležijo ter uve- ljavijo svojo demokratično pra- vico pri ustvarjanju novega čle- na v verigi družbenega upravlja- nja v naši državi. Mladim ljudem iz kmetijstva strokovno sposobnost, politično raz- gledanost in mssta v organih zadružnega in komunalnega upravljanj a I Tudi Ptuj je včasih zavit v meglo V Pioa iia iesvnem redu M:n'Ji:o £obC'to 8. (n 9. novem- bra t. 1. je jmela v Ptuj'a vrsta s^n^d-kainih orgcnizaoij letns cbčne zbcire. Nakateiri zbori so bJii v obratnih prcstcr.h aiii pa v dvoranah gostinskih obratom. Vsebinsko in tehn'.čno so se na skoraj povsod dobro pr;:pra- Vj.'-:. Novosiprejeti sklepi zajemajo vr&to pobud m predlogov članstva. Na sipiiosno la^hko rečemo, da so čkni na delcšnjih zbonih biili zgo- vorunejši cid prejšnjih let .in da je na njiih tudi večina povabljenih gciitcr/ — preds!tavnikov oblasti in mincžičnrjh organizacij v na- spnc^t-ju s pi-akso-prejšn^.h let, ko sc- marsikje cštailii stoli ali sedeži gostov pr&mi. V sciboto zvečer 8. ncfembra oziroma že popoldne so biv'i občni :2bori organizacij »Psnonije«, M:unicr.k2ga pcjdje^tja,, Strcjnih de- 0'avnic, DES-obrata Pfaj, v ne- deljo 9. novembra t. 1. dopoLdne pa organizac j Tovarne psT^a in kcnfekciijo »De]ta« Ptuj, Tekstii!- na tovarne Ptuj, Pošte in telegra- fa Ptuj. V torek 11. t. m. je biil še obon; zbor podjetja »Sloven- ske goi-^ice«. P<^eq navedenih or- pHr;i.zac:'j so ime-le te dni obiine ?bore še druge. KoSektr/ z ure|enl3ti oriižlienim uprcivljanls?^ Značilno je za občni zbor Stroj- nih delavnic Ptuj, da so povabile nanj 4 goste — nečlane, ki so jim pripravili prijetno presenečenje. Podjetje je ob tej priliki nagradilo s priznanji in pohvalami ter z roč- nimi urami tri šoferje, ki so po- trdili kvalitetnost servisnih uslug tega podjetja s 50.000 prevoženi- mi kilometri s tovornjaki T.-\M— pionir in z Mercedesom 80.000 km po generalnem popravilu vozil. Nagrade sta prejela šoferja »Slo- venskih goric« tov. Jakob Krušič in Anton iMerc in šofer »Prevoz- nikadvisno razpoloženje v podjetju, co se temeljito pomenijo o vseh )robtemih funkcionarji delavske- ia upravljanja, podružnice in iprave in ko o vsem informirajo rse članstvo kolektiva in sindi- :alne oro.'.ni.T3cije. Predhodno so .iskutirai čisai podružnice o Sprejet |e predlog družbenega plana za leto 1959 FOKAST NARODNEGA rX)HODKy JE PREDVIDEN ZA 11,7% Kakor je poročal Tanjug, je bi la v četrtek, 6. novembra, končan dvodnevna seja Zveznega izvršne ga sveta pod predsedstvom pod predsednika ZIS Mijalka Todoro viča. Na seji so razpravljali i predlogu zveznega družbeneg plana za leto 1958 ter o sprem.em bah in dopolnitvah temeljneg zakona o prekrških. Predlog zveznega družbeneg. plana predvideva nadaljnji razvo gospodarstva v skladu z naloga mi, ki so postavljene v družb planu za raz\'oj gospodarstva v 1 1957-1981. V sprejetem predlogu plana si predvideva prihodnje leto glede n< ocenitev ostvaritve v tem leti dvig narodnega dohodka za 11,7^ oziroma 10,5% na prebivalca. Plat predvideva, da se bo proizvodnji v kmetijstvu povečala za 20,7%, ^ industriji za 11%, v prometu a 6,7% itd. Povprečno povečanji delovne storilnosti v industriji ii rudarstvu naj bi znašalo 6,5%. \ vseh dejavnostih družbenega sek- torja bo v naslednjem letu na no- vo zaposlenih okoli 125.000 oseb V skladu z razvojem proizvod- nje in dvigom delovne storilno- sti se za naslednje leto predvide- va dvig osebne potrošnje in živ- ljenjske ravni delavcev in usluž- tencev. Osebna potrošnja se mora po- večati skupno za 6,2% oziroma 5% po prebivalcu, kolikor se mo- rajo tudi povečati povprečne re- alne plače zaposlenih. V nasled- njem letu se bodo nadaljevale in- vesticije v stanovanjsko izgradnje in komunalne objekte. Od skupne 110 milijard din, ki so predvide- ne za izgradnjo objektov družbe- nega standarda, bo samo v stano- vanjsko izgradnjo vloženih okoli 56 milijard, se pravi okoli 12% več kakor letos. Med drugim je predviden tudi porast izvoza za 13,4%. Pri investicijah je predvideno iokončavanje začetih in začetek lekaterih novih objektov. Predvi-- iene so tudi investicije za razvoj bravnavali skoraj povsod na predvolilnih sestankih, za zbor pa ;o Si pustili močan videz sindi- calne slovesnoeti, ki se je dobro i-kladala z napisom na čelni šte- li dvorane: »Delu čast in oblast!« Tudi letos je obveljala skoraj >ri vseh sindikalnih organizaci- ah že prejšnja leta udomačena lavada, da je ostalo članstvo sku- >aj tudi po občnem zboru in kromni zakuski ter so Ptujčani udi zapoznelim oprostili dokaj ilasno izražanje razpvoloženja. ki la je v ptujskih ozkih ulicah ob ločnern miru težko preslišati. V- J-. potrošeno za negospodarske inve- sticije, Za industrijo in rudarstvo bo potrošeno 205 milijard, za kmetijstvo 83, promet 96, trgovi- no in kmetijstvo 30, gradbeništvo 13, gozdarstvo 8, obrt 6 in za vodno gospodarstvo 5 milijard din. Poek slofenšane na koroških šolah odpravl|en im Posebni razpis koroškega pokra- jinskega šolskega sveta, ki je za- čel veljati letošnjega prvega no- vembra odpravlja poučevanje slo- venščine iz šol na Koroškem. S tem je vzpostaljeno stanje, ka- kršno je bilo leta 1938, ko so na- cisti prevzeli v deželi oblast. - Razpis prepoveduje učiteljem navajati kakršnekoli podatke o številu otrok, ki so se odjavili od pouka slovenščine, s čemer hočejo prikriti še tisto malo število otrok, ki si je zajamčilo pouk v slovenskem jeziku. Razpis dalje zahteva, da morajo otroci, ki go- vorijo nemški in slovenski jezik, v polni meri doseči predpisani uč- ni smoter. Naslednja točka pa konkretno navaja na sistematično germaniziranje slovenskih otrok v koroških šolah, ko dovoljuje upo- rabo »svojega dialekta« učencem in učenkam, ki slabo govorijo nemški, vendar samo ustno in sa- mo kot posredovalno sredstvo. Posebno ta zadnji del razpisa jasho nakazuje, da oblasti niso zahtevale odjave od pouka v slo- venskem jeziku samo za nemške otroke, pač pa tudi za slovenske otroke. »Slovenski vestnik«, organ Zve- ze slovenskih organizacij na Ko- roškem opozarja v svoji zadnji številki na protizakonito kršenje uredbe o dvojezičnem šolst\'u ter ugotavlja, da ie bil z odlokom de- želnega glavarja Wedeniga na- pravljen prvi korak v popuščanju nemškim nacionalistom, ki so or- ganizirali kampanjo proti dvoje- zičnemu šolstvu na Koroškem, proti Slovencem in proti Jugosla- viji. Časopis je ob tej priliki v celo- ti objavil 7. člen državne pogodbe, ki navaja pravice jugoslovanske manjšine. V skladu s tem členom so doslej odprli v Celovcu sloven- sko gimnazijo, ostale določbe pa 30 ostale slej ko prej neizpol- njene. Prekop Donava-Tisa- Donava hitro napreduje Dela pri prekopu Donava — — Tisa — Donava dobro napre- dujejo. V prvih devetih mesecih letos so izkopali 6,5 milijona ku- bikov zemlje in s tem že presegli letni plan. Do konca decembra bo- do izkopali še milijon kubikov zemlje. Italijanski časopis »Popolo« o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo Rim, 13. nov. (Tanjug). — Ita- lijanski časopis »Popolo« je v teh dneh objavil dopis svojega du- najskega dopisnika, k: je raz- prar/ljal o odnosih med Jugosla- vijo in Avstrijo. Element poslab- šanja in celo zaostritve odnosov med dežeilama, navaja dopisnik, je netirejen aH začasno na novo urejen problem šolskega pouka na Koroškem, kjer živi "slovensko prebivadstvo. Nadailje navaja izjave avstrij- skih voditeilijev, ki zaaTačajo ju- goslovansko protes tno noto m za- kljiiičuje: »Vprašanje šolstva v zvezi z dvojezičnim poukom na Koroškem lahko dokončno uredi- mo samo z zakonom, ki bi zame- nja! začasno iiredbo, katero je zdaj odpravila celovška vlada. Res je. da Dunaj in Beograd nista sklenila pismenega dvo- stranskega sporazuma, na podlag: katerega bi lahko Jugosla-vija po- sredovaila v nadzorstvu nad uve- ljavljanjem ukrepov, ki se nana- šajo na slovensko nar^odnostno skupino kot enakopravnega čino- telja. Res pa je, da določbe 7. člena državne pogodbe odrejajo zaščito manjšin, k: doslej še n: hi'la zados-tno zajamčena m je biLa zda: celo še ci&iahijena.« KNJIŽNA AKCIJA V PTUJSKI OBČINI Upravna odbora obeh knjižnic v Ptuju sta sklenvla, da bosta or- ganizirala potujočo knjižnico, ki bi obL^ika-la najprej takšne kraje nase občine, kjer se posebno čuti pomanjkanje pK>učnh -n zabavnih kn.y:g. Naš; ljudje radi berejo, tudi v kulturno odmaknjsnih Ha- lozah. Zato bo obiskala potujoča knjižnica predvsem te k-raje. na primer Rodni vrh in druga vino- gradniška naselja. Brez sodelovanja naših tovarn, trgovskih in zadružnih podjetij, trgov.n, sindikadn h podružnic in drugih bodo ostala naša prizade- vanja za poživitev knjižničnega življenja v občini brezuspešna. Razen nekasj častn-h izjem se ve- čina naslovnikov, ki smo jih p,- smeno prcsili pomoči, še n: od- zvaila. Tovarne, trgovska in zadružna podjetja ter drugi pridobitni kro- gi! Z denarnim prispevkom za kulturne doforine naš-h odmak- njenih naselij se boste oddolžil: ljudem, ki j>o svoje prispevajo za vaš gmotn. m gospodarski pro- speh. Zato vais p'>novno pros-mo, da nakažete denarno pomoč na naslov: Mestna hranilnica Ptuj, »Cankarj-ev knjižni sklad«, štev. 604^11'606-2 6400. Knjrižn: dar je poslala Mohor- družba v Celiu. Ostali po- snema i te! Politika je mnogim ljudem prav zato odbijajoča, ker s svojimi stailnimi vzročnimi povezavami in odkrivanji novih zapletljajev ustvarja težave in krize. Komaj prebrodijo eno krizo in niso je še niti prav pospravili, že se po- javi druga nevarnost, ki prejšnjo zopet oživi in krog dogodkov ter napetosti gre naprej. Poleg tega- pa puščajo politiki zelo radi pri vsaki akciji še nekaj rezerv, ki jim pridejo lahko v^no prav. Tako je na primer z Berlinom. Vse odredbe potsda^nske pogod- be razen ene so že davno spra- vili za zapeček. Osta-la je sanK še četvoma okupacija Berlina. Ir sedaj je ta odredba nenadom; postala aktualna in bo morda po- vzročila novo hudo krizo v Sred- nji E>ropi in v svetu. Hruščev je na kratko obrazlo- žil, da bodo enostransko preki- nili dogovor ter prepustili oku- pacijo Berlina vzhodnonemški dr- žavi. Ti so se hitro potrudili' šr izjavili, da sodi vse ozemlje Ber- lina pod zakonodajo ter ozemljt Vzhodne Nemčije. Iz tega sledi da so tri zahodne sile okupator j v državi, ki je sploh ne prizaia- vajo. Ker so vsa dosedanja pri- zadevanja glede združitve Nem- čije in priznanja -vzhodnega dela kot enakopravnega vedno propa- dla, so sovjeti našli še en argu- ment, s katerim so postavili za- hodnim silam nož na wat. Kai bodo storiU? Bodo zapustili Ber- lin? Se bodo uprli in ga morda celo zasedli, ker Vzhodne Nem- čije ne priznavajo? To je težko reči, ker bo iz izjave Nikite Hru- ščova nastala prava zmeda v po- litičnem labirintu. Kot po naročilu se vedno znova vračajo politiki na nemški pro- blem in ga ogrevajo, tako da ljudje ne zapadejo polit eni mlsč- nosti. Reakcija v Londonu in Washingtonu je razumljiva — n? priznavajo enostranske odpovedi pogodbe, toda kaj bodo storili, ko se bodo umaknile ruske čete? Preplah je nastal tudi v Bomiu. Ta nenadni politični udarec bo imel posledice tudi pri vseh ti- stih političnih akcijah, ki jih prav- kar izvajajo. Konferenci, ki sta pravkar v Ženevi, nimata .sicer nič skupnega z združitvijo Nem- čije, pač pa so posredno poveza- ne z atomsko oborožitvijo in raz- orožitvijo Srednje Evrope. Ko- maj pa zadenemo na to vnrašanie, že vidmio dve Nemčiji, ki naj bi se združili, jim pa toga vzhodne in zahodne sile ne dovolilo s svo- jimi dejanji, neiskreno pa želijo s svojimi izjavami. Ta udarec prek Berlina je na drugi strani zopet poziv, naj se končno sestanejo veliki štirje in se pomenijo o nadaljnji usodi sve- ta. Vse sovjetske predloge so do- slej več ali manj zavrnili, ko pa so jih načelno sprejeli, so sovjeti spremejnili svoje mnenje. V tej politiki not in pisem, memoran- dumov in ad memoarov bi radi oslabili zahodni svet ter jim ped za pedjo odvzeli vzpodbudo iz rok Zato je Berlin poleg Kvemoja, atomskih poskusov in raznih dru- gih konferenc samo del vsesploš- ne sovjetske politike, ki hoče v imenu mednarodnega miru doseči kapitulacijo zahodnega sveta. Za sovjete pa dela podzavestno le en zelo važen faktor, in to ne- sloga v zahodnem svetu. Fran- cija se bori za svoj ugled in moč, arav tako Anglija, Nemčija bi ra- Ja prebrodila .stopnjo nepomemb- le države, drugi, kot Grčija, Tur- čija, pa bi radi v tem dosegli še lekaj nerešenih vprašanj. Politično zelo pom.embna do- jodka tega tedna sta dejstvo, da r AJžiru nit;o mogli sestaviti takr« cand'dr/;''jske liste, s katero bi s' zagotovili moralno zmago, in 03 >oqlobljena razlika v pri^so^anju cako naj bi izq!edal bodnči ev- opski svobodni trgovmski pas )?žele se v tem rvonr^čevaniu in lonovedovaniu slabilo, kar zonet lokazuie dejstvo, da je k?oita- izem na vrhuncu svojih moč' se lovi, hl3sta in nmaguie "e se bo v takem razpoloženi'' lašel nfkdf), ki bo hotel o-drav'>' ekai, kar se ozd»-a\nti več ne dg er bo prešel v ofenzivo, h') na- tot»na nevarnost za vse člove- tva STRAN i ptujski tednik PTTTJ, dr« 14 TVTvtmteira 1958 ob arhivskem tednu 1958 MOST NA DRAVI NEURESNIČEN NACRT IZ LETA 1896. PO PODATKIH MESTNEGA ARHIVA V PTUJU Stoletjem kljubuje ... Sitairodaven Jesen mosit čez Dra- vo, preds.tav<'jaj'OČ sikoz' dolga sto- letja editnio zvezo Ptuja im njego- vega za!'eidj.a protii Z3ih.cdu in jugu, j.e bil za (promet in trgovino proti Korosiki, Rek:,, Trstu in Benetkam vel ike važncstii; za me&to Ptuj oziroma za njegove gosipcdarje pa je pred'5itaviljail v zivezi z miost- n^ino dn mitn^no izdaten vir do- hcdikov. Ptujisiki rrKst je ,prvič omenjen v listini iz leta 890, s katero je kraJj Amuilf potrdil in podelil saJztburštkiim nadškofom mesto Ptuj s sodstvom, mitnino in mo- stom. Skozi doliga stofletja je ta skro- men most, ki nam ga kaže slika Ptuja iz leta 1680, kljubovail vsem naivaiLom dravskih voda: silinim po- pla-»^m ob sipomlad?nsikem top- Ijenju snega v Alpah čn v hudih ziimah naig^rmadenim gmotam ledu ter povzročati ptujl&!ošn.TO. Obenem so ^fism-^no 'izrekli zahvafo inž. Sta- ryju in Mcntsnski družbi za izde- lavo načrtov in predračunov ter naročiHii po tri izvode vseh načr- tov in predračunov, da bi jdh pri- ložiili prošnjam. _ (Dalje prihodnjič) Pred občnim zborom »Svobode« Večina sekcij »Svobode« je ime- la že svoge občne »bore, na ka- terih je bili podan oibračun dela in iBvoljeni novii odbori. Zadnjo ne- i€fl.j)0 je zboirovaHa esiperantska sekcija, ki je imela v svojci sredi esiperantiista z D^^jnaija g. A. Schler. ka. Sklenili i so med drugim, da tK>do v ponedeljek, 17. novembra, v dvorami občinskega komiteja prirediili Zamenhofovo prosila vo s programom (le recitacije in petje v e&perantu). nato bomo sliišali o bežnih vtiisiih s potovanja po Ev- ropi, na kar opozarjamo dn vabi- mo cenjeno občinstvo k udeležbi. -o- IZ MURETINCEV Kmetijska zadruga Muretinci se Dripravlja na volitve zadružnega sveta, ki bo 16. novembra ti. kot / drugih zadrugah v občini. Te- ridni koruzi, o pogodbenem so- delovanju z zadrugo in o per- spektivnem razvoju KZ Muretin- ci. Kar je bilo mogoče, je bilo storjeno za to, da bi bil obisk na /oliščih čim boljši in da bodo iz- .'oljeni člani zadružnega sveta tu- li zagotovili vsemu tukajšnjemu prebivalstvu, da bodo pravilno iz- dajali nova zadružna pravila in da x> njihov glavni cilj dvig kmetij- ske proizvodnje ob opori zadruge n njenih odsekov. K. S. Premiera v Btufskem gledališču V torek, 11. novembra t. L, imo doživeli v našem gledališču ep kulturni dogodek v okviru ■ednega abonmaja SNG iz Mari- >ora s predstavo Casona: »Dreve- ;a umirajo stoje«. Drama je zgrajena na sodobnih >rincipih in je psihološko ute- neljena. Osrednja misel in rdeča lit, ki se prepleta v drami, je iivljenjsko dognana in vsebuje nnogo človeške topline, ki bi jo ahko na kratko označili: Poma- laj sočloveku! Osrednji lik drame je zgradila /lileva Zakrajškova, poznana gle- lališka umetnica iz Maribora, ki e v vlogi babice zaživela na odru esnično življenje. Gledalcem je »dkrila vsa tista skrivna človeš- :a čustva, ki prevzemajo človeka n ki potrebuje tako malo, da bi >il srečen ... Predstava je bila na premiemi imetniški višini in je v celoti adovoljila ptujsko gledališko ibčLnstvo. rj (Nadaljevanje) NAD 500 2RTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBČUJE.MO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje sledi) ŠVAJGER VIKTOR se je rodil 10. maja 1910 v Ptuju v delavski družini s številnimi otroki kot najmlajši sin. Doma so s težavo dali študirat nadarjenega Viktor- ja. Postal je učitelj. Služboval je v krajih v Slovenskih goricah do le- ta 1940. Po pogledu na svet je bil napreden, uvrščen med borce za pravice delovnega ljudstva. V svo- ji drami »Kmetje« je prikazal zlo, ki ga je rodila prevelika naveza- nost na zemljo. Ko je napisal predgovor h knjigi: »Kmetje vče- raj in danes«, se je zameril obla- sti. Moral bi na drugo službeno mesto v Haloze. On pa si je izbral pot na visoko pedagoško šolo v . Beograd. Leta 1941 se je po prihodu oku- patorja zatekel v Ljubljano, kjer se je kmalu povezal z OF in je že pozimi leta 1941 odšel v Turjaške hribe, kjer je delal v povezavi z Dakijevo četo. Spomladi leta 1942 je vodil razlastitev ižanske in tur- jaške graščine in organiziral prve volitve v narodnoosvobodilne od- bore. Spomladi leta 1942 je bil tu- di organizator pomoči prebival- stva, ki so jim fašisti požgali va- si. Njegovo plodno delo za osvo- boditev, je prekinil okupator, ko ga je aretiral po krivdi izdajalca po prvi italijanski ofenzivi 2. av- gusta 1942. Že naslednji dan so ga ustrelili. Pokopali so ga v Ve- likih Laščah. Švajger Viktor se uvršča po delu za svoj narod, med najzaslužnejše prvoborce v ptuj- skem okolišu. TUŠEK FRANC se je rodil 1. 4. 1916 v Mestnem vrhu v dru- žini posestnika. Tudi sam se je posvetil kmetovanju in se poro- čil. Že v obdobju pred okupacijo je Tušek sledil političnim strem- ljenjem voditeljev proletariata, dr. Potrču, Lacku in drugim. Le- ta 1938 je postal član KP. Na taj- ne sestanke je hodil k Roškerju v Mestni vrh, kamor so prihaj^ali tudi Lacko, Potrč in Osojnik. Zal je bil med njimi tudi Domiter Ja- kob, ki se je izkazal za izdajalca. Leta 1939 so Tuškov dom preiskali orožniki. Leta 1941 sta Tuškova mož in žena nadaljevala delo, ki jim ga je narekovala KP - borbo za osvoboditev. Povezani so bili s partizansko skupino pri Lenartu pri Laškem, tako tudi z brati Sta- neti. Na Tuškovem domu je bilo zatočišče ilegalcev, predvsem Lacka in Osojnika. Dne 27. 10. 1942 je Tuška izdal Kuko- vec. Aretirali so ga pri delu na Strnišču. Odpeljali so ga v Mari- bor, kjer so ga ustrelili 4.11.1942. Tušek Franc ^e uvršča po svojem med požrtvovalne prvoborce-ak- tiviste našega okoliša. TOPIJVK FRANC se je rodil 6. 4. 1917 v Mostjeh pri Juršincih v hiši posestnika. Franc je po osnovni' šoU hodil v meščansko šolo, nato je končal srednjo kme- tijsko šolo v Križevcih, nato pa je odšel v Prago na univerzo na agronomsko fakulteto. Ko so vdrli Nemci na Češko in začeli s stre- ljanjem študentov, se je Franc vr- nil domov. Kot mobiliziranec JA je dočakal prihod okupatorja nekje v Sremu. Nemci so ga za- jeli in ga poslali v vojno ujetni- štvo v Nemčijo. Med potoma je pobegnil domov sredi maja 1941. Doma se je povezal z dr. Špin- dlerjem, ki je osnoval OF v oko- lici Juršinc. V domači hiši je pri- pravil sestanek 26. 6. 1941, ki je bil eden izmed najpomembnejših ustanovnih sestankov OF za ptuj- ski okraj. Zbrani so postavili kon- kretne naloge za osnovanje Ob, za zbiranje potrebščin za prvo- borce, za prve akcije. Vohun ge- stapa, pek Malgaj iz Juršinc, je opozoril gestapo na skupino dr. Špindlerja. Dne 30. 8. 1941 je bil Franc Toplak aretiran skupaj z dr. Špindlerjem. Odpeljali so ju v ptujske zapore, nato na Bori, dne 30. 10. 1941 pa so ju v Mariboru ustrelili. Tudi Toplak Franc se uvršča med prvoborce, čeprav se v dobi šolanja politično ni udej- stvoval, je v dobi okupacije, v družbi prijatelja zdravnika šel za klicem domovinske ljubezni in po- stal prvoborec, ne v vojni forma- ciji, ampak kot politični aktivist narodnoosvobodilne borbe. SKUPINA DALMATINCEV RADIA ZAGREB JE ZOPET OBISKALA PTUJ Na povabilo uprave Doma JLA Ptuj so gostovali v ponedeljek, 10. t. m., v Ptuju v Titovem domu člani Radia Zagreb s sku- pino Dalmatincev, ki' so zapeli vrsto pesmi iz Dalmacije in osta- lih predelov naše domovine pa tudi nekaj šlagerjev in zabavnih melodij s festivala v Opatiji. Spremljal jih je orkestralni kvin- tet. Tokrat je bila dvorana v Tito- vem domu nabito polna, za kar se je predstavnik gostov iz Za- greba vsem lepo zahvalil ter je priznal, da prihajajo člani Radia Zagreb radi na gostovanja v Slo- venijo in da so bili na zadnjih gostovanjih v Celju in Mariboru enako prisrčno sprejeti kot v Ptuju. Z gostovanjem v Ptuju so kcHi- čali letošnjo turnejo po Sloveniji. MimsliLi novec v Kakor večkrat prinašajo ljudje ob raznih delih najdene predme- te, ki so jiih uporabljali pred sto- letji v naših krajih, tako je pred dnevi prinesel v muzejsko pisarno dijak Zdravko Babič lep rimski novec, ki ga je našla mati pr^ delu na njuvL Spet je pred natoi drobna priča že davno mrtvega življenja. Poglejmo, kaj nam more povedati. Novec je lepo ohranjen, meri politretji centimeter v premeru, debel je, težak in ker je bronast, je prevlečen z gladko zeleno pa- tino. Na eni strani novca je upo- dobljena žena z izrazitim obra- zom, umetno pričesko in diade- mom. Na drugi strani pa je a^ie- goriija javne blagiinje. Napis lULIA M.AMAEA AUGUSTA na sprednji strani nam govori, da predstavlja slika cesarico Julijo Mamaeo, ki je živela v prvih desetletjih III. sto- letja našega štetja. Doma je bla iz SiTrije, ki je bila tudi del rim- sJce države prav kakor naši kraji. Ju-Kja Mamaea je bila iz bogate dntžrine in dve njeni bližnji sorod- niči sta se uveljavili v javnem ždvitjenju Rima kot mati ozn^roma žena cesarja. Obe sta bili zelo sposofeni, a todri kruti in oblasti- žoljffti. Tudi Ja4?ja Mamaea je bila, kakor nnoremo razbrati po skrom- mfi ostarikiih poročil rnmskih zgo- dovinarjev, zelo bistra in razum- na, a zeflo porkosna ter željna oblasti in boga-^tva. Svojega srna j« skrb^ vizgojiia m z^ad: ma- terinih sorodstvenih zvez s cesarji je bil od rane mladosti blizu prestola. V tedanjih časih se je prvič pokaizailo, da je začela pe- šati mtoč silne rimske države. Vla- dala je tako rekoč voja>9Čina, ki je menjavaila svoje ljubljence na prestolu, in v vsem gosipodarskejm in uoravnem sistemu se je začela kazati kriza. Ko je bil leta 222 po našem štet ju ubit nečak ' Ju- lije Mamaee, je vojska izk(l'icala n.jenecia sina Aleksandra Severa za cesarja. B'il je zelo pošten, strog do sebe in druoih in se v polni meri zavedal odgovornosti, ki jo ima do državljanov. Vendar, ker mu .je bilo komaj sedemnajst let, kljub vsem svoj-m dobrim la$t- nos.tim in volji ni zmogel težke nai^one — rešiti državo težav. Bo- rili se je ob mejah države proti plemenom, ki'so vdiraila v notra- njost. proti gospcdar^kim teža- vam, nered'^ lin tudi raavadam vojaščine. M?ti mu je stala ves čas ob strani in vpl-va^ia nanj v dobrem in sH^bem. Vpliva^la je nanj ta'kio močno, da je moral za- vreči celo ženo, ki materi ni bila po volji. V državi pa je vrelo natrej in ob vojaiškem uooru sta bila utv'ta Aleikspnder Sever in Jiiilri.ia Mamaea leta 235 po n. št. To ie živ^ieni^ka zoodba žene. k' g^^eda s silTce na novcu na nas. Kdo pa nam more povedati kai o usodi c)t.ui«;keTa p^»b'vaf!ca, k' je v IJT. n. ^St. tA ti o vec uporaiblfjial ? Kdo ^vie, kaj je on mi- Dipl. inž. Elgon Zoreč ZA ZIMSKO IN LETNO ŠKROPLJENJE VAŽNA ŽVEPLENO-APNENA BROZGA. SKUHAMO JO LAHKO DO^tA — 10 kg APNA, •>Okq ŽVEPLA IN 100 LITROV VODE — LE PRAVILNO SKUHANA BROZGA KORISTNA — POSODE NAPOLfMIMO DO VRHA — DODAMO JI LAHKO ŽELEZNO GALICO ALI NIKOTIN — PO ŠKROP LJENJU DOBRO OČISTIMO ŠKRO PILMCO, CEV IN RAZPRŠILNIK V svojem zadnjem sestavku sem pisal o važnem asanacijskem ukrepu v naših sadovnjakih, to je o škropljenju (zimskem) sad- nega drevja. Pri tem sem omenil pomen rumenih pripravkov (DNOC — preparati). V letošnji akciji zimskega škropljenja sad- nega drevja bomo lahko uporab- ljali še druga sredstva. Napisati bi želel nekaj več o važnem pri- pravku — žveplenoapneni brozgi. Zatiranje ameriškega kaparja lahko v veliki meri in s pridom dosežemo z žveplenoapneno broz- go ali kakor jo imenujemo — ka- lifornijsko brozgo. Vsak sadjar si lahko sam pri- pravi to enostavno brozgo. Kako kuhamo žvepleno- apneno brozgo? žveplenoapneno brozgo kuhamo v železnem kotlu ali v emajlira- ni posodi. Uporabljati ne smemo bakrenih posod, ker žveplo razje- da baker. Kot že ime pove, je se- stavljena žveplenoapnena brozga iz žvepla in apna, iz surovin, ki jih imamo na razpolago. Rabimo žveplo v prahu (žvepleni cvet ali mleto žveplo) in živo (žgano) ali pa tudi gašeno apno. Priprava mešanice? 10 kg zdrobljenega sveže žga- nega (živega) apna v kotlu po- škropimo z nekaj litri vode, da prične razpadati (apno gasimo), dodamo 20 kg žvepla v prahu, vse skupaj dobro pomešamo in počasi zalivamo z vodo, da dobi- mo gosto kašo, mešanico apna in žvepla. Nato zalivamo še nadalje med neprestanim mešanjem vode, dokler nismo dodali skupno 100 litrov vode. Če vzamemo gašeno apno, ga vzamemo 3-krat več kot žganega apna, torej na 100 litrov brozge 30 kg gašenega apna, do- bro premešamo z žveplom in razredčimo s 100 litri vode. Zmes segrevamo na zmernem ognju, a ko prične vreti jo kuhamo eno uro, ali se nekaj manj, oziroma ta- ko dolgo, da postane tekočina rjavordeče barve. Če brozgo predolgo kuhamo, postane zelen- kaste barve, kar ni pravilno, ker postaja brozga manjvredna. Med kuhanjem je treba brozgo večkrat premešati, a od časa do časa je treba priliti nekaj hladne vode, da preprečimo preburno vrenje in da sproti nadoknadimo tisto vodo, ki med kuhanjem izhlapeva. Tekom er^rnega kuhanja izhlapi sk^aj ena petina vode, to je od 100 litrov skoraj 20 litrov, ki jo mo- ramo med kuhanjem nadoknaditi. Da lahko vsak čas kontroliramo količino brozge v kotlu, zmerimo tekočino v njem z mešalnikom (kolom) ki ga z zarezo zaznamu- jemo na tistem mestu, do koder sega brozga pred pričetkom ku- hanja. Po enournem vrenju od- stavimo kotel od ognja in pusti- mo, da se brozga ohladi in tva- rina sesede na dno. Dobimo Čisto tako zvano temeljno žveplenoap- neno brozgo (spec. t. 1,15 do 1,20 z okoli 22 st. Be stopinj po Bau- mejevem gostomeru), ki jo previdno odlijemo od gošče v steklene balone ali železne sode. Posode napolnimo vedno do vrha, tako da pride žveplenoapnena brozgo čim manj v stik z zrakom, in posodo dobro zamašimo. Kjer takih posod primanjkuje, pa žve- plenoapneno brozgo do uporabe lahko shranimo v kakšne lesene posode, v nerabne vinske ali dru- ge sode, uporabljamo pa tudi lahko gnojnične železne ali lesene sode, skratka kakršne koli posode, ki se dajo dobro zapreti. Tvarina, ki nam je ostala v kotlu za kuhanje seveda ni več uporabna in jo za- vržemo ali zakopljemo v zemljo. Kdaj in v kakšni gostoti jo uporabljamo? žveplenoapneno brozgo uporab- ljamo za zatiranje ameriškega ka- parja v zimskem in poletnem ča- su. Dodatek za zimsko škropljenje? Za zimsko škropljenje jo npo- rabljamo v 25 dto 30 % gostji, to se pravi, da en del temeljne broz- ge razredčimo s tremi deli vode (53 do 40 litrov na 100 litrov vo- de). Dodatek en kilogram |elezne gaJice na 100 litrov žveplenoap- nene brozge poveča njeno leplji- vost. Dodatek za poletno škropljenje? Za poletno škropljenje sadnega drevja lahko uporabljamo žveple- noapneno brozgo s prav dobrim uspehom za zatiranje gibljivih li- čink ameriškega kaparja. Seveda jo uporabljamo v poletnem času le močno razredčeno z vodo in sicer v razmerju 1,5 do 2% (dva litra brozge na 100 litrov vode). Da učinkovitost še povečamo, dodamo na 100 litrov žveple- noapnene brozge 150 gramov su- rovega nikotina ali niicoprena. Za istočasno zatiranje jabolčnega za- vijača lahico še dodamo kakšno arzenovo sredstvo na pr. 300 g apnenega arsenata na 100 litrov brozge. Tako kombinirano škropi- vo bo torej v poletnem času isto- časno učinkovito proti ličinkam ameriškega kaparja, listnim uši- cam, jabolčnemu zavijaču in raz- nim drugim zajedalcem. Pri ranih sortah pri drugem škropljenju arzenovih sredstev več ne dodaja- mo. Proti ameriškemu kaparju škropimo v poletnem času prvič koncem maja, začetkom junija, zelo koristno pa je, če to škrop- ljenje čez en teden ponovimo, Drugič pa zopet škropimo konec julija, začetkom avgusta. Tudi to škropljenje po enem tednu pono- vimo. Tako uničimo ličinke ame- riškega kaparja in v veliki meri obvarujemo pkxiove pred okužba- mi. V VSAKO HIŠO! sM o upodobljeni cesarici, alli jo je graj* ali hvalili? Vse razmere v Rimu, ki so odločale o usodi ce- sarja. so ga najbrž bolj mato za- nimale, prizadele so ga, kolikor so ogrožatle m r v državi čn nje- gov red v življenju. Morda pa je mislili le o vrednosti novca, ki bi se mogla od daleč primierjatd z na- šim stotakom. To so pač vpraša- nja, na ka/tera nam podaitJci o najdbi samega novca ne morejo odgovoriti. Zastavimo si jiti le lahko -in nanje odgovorimo' s po- močjo poznavanja zgodovine, ven- dar n'koli ne moremo v teh od- govorih zajeti vsega. L M&l Začasni leseni most v Ptuiu bo k malu vozabliena zanimivost ,PTl'J, dne 14. ncvemi^ra 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Ob knjižni akciji v ptujski občini Ljudska knjižnica v l-eitu 1932 je ptujska Ljiadska knjižnica v Narodnem domu štela okrog 2000 knjig. Končna njena usoda je znana; poleg dnigih slo- venskih kulturnih ustanov v Ptu- ju je fasistični osvajalec uničil tudi precejšnje knjižne zaloge te knjižnice Knjižnica Prosvetnega društva Keir ik> bile v stami .Tugos.i^vjj': tudi kulturne dobrine razdeljene po svetovnonazorskih vidikih, je obstajala razen liberalne knjiž- nice v Narodnem domu tudi kle- rikalna knjižnica prosvetnega društva, ki je postala ob vdoru Nemcev v Ptuj žrtev plamenov kot mnogo drugih slovenskih knjig. Le redke knjige obeh ome- njenih slovenskih knjižnic so našle po čudnih poteh zatočišče v Študijski knjižnici. Knjižnica »Svobode« v stari Jugoslaviji je obstajala v Ptuju še knjižnica delavsko izobraževalnega društva »Svobo- da«, ustanovljenega 1. julija 1919. V tej knjižnici je bilo preko 400 knjig, ki so razen petja, gleda- liških predstav in poučnih preda- vanj skrbele iz izobrazbo in raz- v^rilo svojega članstva iz de- lavskih vrst. Študijska knjižnica Knjižnica ^^uzejskega društva Po osvoboditvi je bila 1. avgu- sta 1948 ustanovljena »Študijska knjižnica«, ki šteje danes okrog 40.000 zvezkov. Pester se.stav njenih knjižnih zalog nas sezna- nja z izvorom teh knjižnih za- kladov, ki izhajajo iz nekdanjih samostojnih knjižnic. Jedro no- voustanovljene Študijske knjižnice tvori knjižnica Muzejskega dru- štva v Ptuju, ki jo je ustanovil 1893 profesor Ferk. Svojo knjiž- nico iz rojstnega kraja Gomilice pri Ernovžu v Avstriji je Ferk poklonil Muzejskemu društvu in s tem postavil temelj muzejski knjižnici, ki se je izpopolnjevala z deli iz področja arheologije, umetnostne zgodovine, domače zgodovine in dr. Danes je v mu- zeju ostala v glavnem priročna knjižnica za strokovne potrebe muzealcev. Knjige pokojnega kon- servatorja Skrabarja tvorijo da- nes v muzeju poseben oddelek z nazivom »Bibliotheca Scraba- riana«, večinoma zgodovinske vsebine. Knjižnica Martina Žunkoviča v študijski knjižnici je tudi nekiaj knjig iz ;privatne knj^ižnice Martina Žunkoviča. Ta je zbiral predvsem knjige iz slovanske preteklosti, nekaj jih je tudi sam spisal, tako n pr. znano delo: »Silovani, praprebivalci Evrotpe«. V sklopu Študijske ^knjižnice je tudi del profesorske knjižnice z gimna. z;'je, ki je v letu 1941 steila okrog 4000 zvezkov. Najdejo se tud 'knjige nekdanjega pvoHtika in na- rodnega organizatorja v Ptuju Ja- koba Ploja (1830—1899) in nje- govega sina Otcna, narodnjaka in mecena (1861—1941): Plojpva knjižnica. Slednji je leta 1921 podaril svojo knjižnico ptuj.skii gimnaziji. Vsebovala je preko 700 del, cd teh več kot polovico slo- venskih. Nekaj njegovih letnikov Janežičevega Slovenskega glasnika je v študijski knjižnici, Stritarjev Zven n. pr. pa je na gimnaziji. Na gimnaziji še edno obstaja profesorska knjižnica in pa dija- ška, ki služi učencem kot dopol- niilo pn njihovem šolskem pouku. K^estna ljudska knjižnica Razen Študiijske je začela pK) osvoboditvi delovati tudi Mestna ljudska knjižnica, sprva kot sin- dikalna ustanova. Danes šteje preko 6000 knjig in ima tud' skromen pionirski oddelek z okrog 2000 knjigami. Obljubljeni so si- cer že novi prostori za bodočo mladinsko knjižnico, vendar so še vedno zasedeni po trgovskem pod. jetju. Okupacija je na knjižnem i>od- ročju naprav la pravo razdejanje. Razen javnih knjižnic je uničila tudi mnogo dragocenih knjig iz privatnih knjižnih zbirk. Le redki so, ki se jim je posrečilo oču- vati starejše izdaje danes že red- kih slovenskih knjiig. -ej OSEBNA KRONIKA MgvI krvodojcslci Dne 30. 10. 1958 so daH. kri iz Lovrenca in njegove okoiice. Iskrena hvala vsem, zlast: orga- nizatorju in večkratn3mu krvo- dajalcu tov. Pučku Janezu. Frank Amalija, Peršuh Anton, Zunkovič Franc, Ivančič Ivanka, Sobočan Ivanka, Medved S4avko, Pimat Ivan, Pučko Janez, Zupan Albina, Kotnik Matilda, Kmetec Francka, Vajt Rozalija, Bauman Marija, Frčeč Angela, Frčeč Vik- torija, Turk Marijia, Bombek Ma- rija, Frčeč Ivanka, Jeza Marija, Rep Gera, Hojnik Marija, Čuš Marija, Mihelič Julijana, Čeh Eli- zabeta, Sudeq Djuro, Nedeljišče 19, Horvat Stjepan, Nedeljiišče 19, Črnčec Marija. Nedeliišče 19. Na Matija iMiška iz Pavlove 15 se je pri kopanju kleti vsula zemlja in ga poškodovala; Franc Sagadin iz Prepolja 4 je padel s kolesom in se poškodoval po telesu in glavi; Franca Macuna iz Spuhlje 40 je udarila žena z loncem po glavi; Miha Smolko- vič, Šafarsko 80, je padel pod voz in se poškodoval po nogah in rokah; Stanko Kovačec, At)ače 67, je padel z motornim kolesom in si poškodoval rebra; Janeza Pajnkiherja iz Gruškov- ja 59 je napadel neznanec in ga poškodoval po glavi; Ivana Pe- troviča, Preseka 1, je neznanec z lovsko puško obstrelil v levo nogo; Marija Topolovec, Lesko- vec 11, je padla z lestve in si poškodovala glavo; Antona Ko- cuvana, Sovjak 64, je podrl mo- torist in ga poškodoval po gla- vi; Ludvik Gašparič iz Ormoža je trčil s kolesom v mopedista in mu poškodoval levo roko; Ludvik Gregorinčič, Ormož, je padel z mopedom in si poškodo- val roko; Franca Gabrovca. Sedlašek 117, je pes obgrizel; Antonija Nipič, Dolič 24, si je na stopnicah poškodovala nogo; Jožeta Arnuša, Zasadi 7, je so- sed z motiko poškodoval po glavi; Maks Rebernak, Placar 65, je padel s kolesom in si po- škodoval nogo; Marjan Valen- ko, Cunkovci 1 pri Moškanjcih. je padel in si poškodoval nogo; Marija Sremčnjak, Središče 43, si je s srpom poškodovala roko. Imenovani so se zdravili ozi- roma se še zdravijo v ptujski bolnišnici. Dežurstvo zdravnikov 14. nov.: dr. Fr. Rakuš; 15. nov.: dr. Milan Carli; 16. nov.: dr. Milan Carli; 17. nov.: dr. Na- da Povličev; 18. nov.: dr. Ladislav P.rc; 19. nov.: dr. M lan Carli; 20. nov.: dr. Ivo Medved. DEŽURNI ZDRAVNIKI — specia- listi za otroške bolezni Dr. Ljuba Neudauer: 14., 17. in 19. novembra; dr. Aleksander Poznik: 15., 16., 18. in 20. novembra. KINO MESTNI KINO PTUJ predvaja od 14. do 16. novembra dtalijansk barvriii fiilm »Mladenič za vse«, od 18. do 20. novembra itali- janski fiilm »Njihove zablode«. KINO MURETINCI predvaja 15. in 16. novembra angleški fi.m »Jaz in gospod minister«. KINO MAKOLE predvaja 15. in 16. novembra mehiški film »Ko nekoč odidem«. Dr. HavBček Stojan O spSauu In kontraEepcIPi Na tretjem kongresu ginekolo- gov FLRJ leta 1956 v Ljubljani je bilo med drugim sklenjeno tu- di tole: »Sprejemamo principe reguli- ranja spočetja s pomcčjo kontra- cepcije, ker to varuje ženo pred nezaželenimi nosečnostmi in splavi. Kontracepcija ne zmanj- šuje prirastka prebivalstva, ker jc ta odvisen v prvi vrsti od zdravega nagona za porodom. Že- limo, da bi se odprle posvetoval- nice za kontracepcijo in da bi se množično proizvajala sredstva za kontracepcijo. Zahtevamo, da se zagotove materialna sredstva za ustanovitev in delovanje teh po- svetovalnic. Posvetovalnice bi bilo treba ustanavljati v okviru ginekoloških klinik, ginekoloških oddelkov in zdravstvenih domov oziroma dispanzerjev.« Gornji sklepi so bili povod, da se je odprlo več novih ginekolo- ških ambulant in dispanzerjev pri zdravstvenih domovih in gineko- loških oddelkih. V ginekoloških ambulantah, dispanzerjih in v ambulantah ginekoloških oddel- kov se danes širom Slovenije vse več razpravlja z ženami o kontra- cepciji in spla-zti. Vse več je že- na širom Slovenije, ki se pome- nijo pri pregledu z ginekologom tudi glede kontracepcije. V ptuj- skem okolišu pa je kljub odzivu še vedno premajhna zainteresira- nost za kontracepcijo. Da bi to vprašanje zainteresiralo naše družine, posebno pa žene, naj navedem nekaj najvažnejših stva- ri o kotracepciji in splavu. KAJ JE KONTRACEPCIJA že davno pred nami si je sku- šal človek urediti svoje življenje z ozirom na potomstvo na raz- lične načine. Izbira je bila raz- lična: od detomora pa preko splava do različne primitivne kontracepcije. Ta izbira je bila včasih ix>trebna vsem ljudskim slojem. Detomor je bila pač končna oblika nezaželenega po- tomca enega ali drugega part- nerja zaradi socialnih razmer ali razrednih razlik in položajev. Splav je bil takrat zaupan samo primitivnim splavuhom in spla- vušam. To pa je imelo za posle- dico, da je veliko žena pomrlo zaradi zastrupitve vročinskih splavov. Tudi kontracepcije so se posluževali, vendar na nesodobne in primitivne načine, kot: pre- zgodnja prekinitev spolnega ak- ta. mazila, vložki, izpiranje itd. Kaj pa pomeni pravzaprav kon- tracepcija? Marsikdo je že morda kaj slišal o tem, pa morda t^iti neve, kaj pomeni ta beseda. Be- seda izhaja iz latinščine in p>o- meni preprečitev zanositve ozi- roma oploditve. Tega načina se še danes poslužujejo ljudje na različne načine, vendar v glav- nem na nesodoben način. Ko že govorimo o kontracepciji, potem moramo vedeti, da to pravzaprav ni nič novega. Hočemo samo spremeniti nesodobna kontracep- cijska sredstva z novimi. Novost bo morda samo za nekatere že- ne, ki so imele po 15 in več p>o- rodov, torej za žene, ki so "bile prisiljene roditi iz leta v leto zaradi zaostalosti v enem ali dru- gem pogledu. Splav in posledice Spolno življenje in urejenost je eden pomembnih faktorjev za srečen in trajen zakon. Tega p« ni in ne more fcHti, če žena za- radi starinskih in neprimernih kontracepcijskih načinov in sred- stev s strahom pričakuje vsako- kratne mesečne čišče — men- struacije. Ce zanosi, potem za- nosi nehote. Zatem pa se sproži večinoma plaz pomislekov in rp- logov za prekinitev te nezaže- lene nosečnosti. Tako se žena po- da ali na medicinski ali pa pri- mitivni splav. Večina žena ve, da obstojijo komisije za odpravo plodu na ginekoloških klinikah in ginekoloških oddelkih splošriih bolnic. Zato prihajajo žene veči- noma iz raznih razlog6v preko svojih zdravnikov na te komisije. Vsem ženam pa komisija ne odobri medicinsko prekinitev no- sečnosti, ker ni našla za to pra- vih in objektivnih razlogov. Me- dicinski splav je v naši državi dovoljen po zakonu. Le-ta je do- voljen le tedaj, če je žena tako bolna, da bi porod hudo škodo- val njenemu zdravju ali njenemu življenju nasploh; da bi rodila de- fektnega otroka ali v primeru sodniško dokazanega posilstva. Dovoljen pa je tudi v medicinsko- .socialnih primerih. Socialni fak- tor je pri nas upoštevan tako, da tudi blage oblike bolezni vplivajo na presojo posameznega primera. Splav pa je v slednjih primerih samo do 12, tedna nosečnosti, štet od prvega dneva zadnjega perila. V vseh drugih primerih je splav prepovedan, to pa iz razumljivih razlogov, ker vemo da splav škodi zdravju žena. Da- nes vemo, da vsak splav zapusti na ženi gotov odstotek duševne ali pa telesne invalidnosti. Zgodi pa se, da žene mimoidejo ali pa jim je prošnja odbita na komisiji za odpravo plodu. Take žene se potem včasih zatečejo k maza- čem in splavuhom. Posledice se- veda ne izostanejo. Take žene so izpostavljene veliki nevamasti za svoje zdravje in življenje. Skoraj vedno se morajo take žene sled- njič zateči na zdravljenje v bol- nico. Neredko se zgodi, da pri- dejo take žene prepozno in je vsako zdravljenje brezuspešno, več pa je primerov, ko je zdrav- ljenje zelo dolgotrajno. Pri tem pa ne smemo prezreti, da so take žene za dalj časa odtrgane od svoje družine, svojih otrok, ki so potrebni materine prisot- nosti. Prezreti pa ne smemo tudi tega, da je bilo z dolgotrajnim zdravljenjem izdanih ogromno denarnih sredstev in po drugi strani večje izgube delovnih dni, če so te žene zaposlene v proiz- vodnja. Da nam bo sUvar bolj jasna, si oglejmo razpredelnico primerov, ki so se zdravili na ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice v Ptuju: Javnost običajno niti ne ve pravega števila splavov, morda včasih le za kak kričeč primer. Koliko pa bilo nezdravljenih splavov niti ne vemo točno, če- prav slutimo, da je tudi teh pre- cejšnje število. Splav ni problem pn neporočenih, čeprav iz raz- predilnice ni razvidno, ampak v 80 odst. pri poročenih ženah. Gornja razpredelnica nam tudi kaže, koliko več časa traja po- vprečno zdravljenje žena, ki so imele nedokončan splav. Vidim.o tudi, da se splavi množe iz leta v leto, tako medicinsko odobreni kakor tudi nekončani kriminalni. Vse to nam da misliti, da je po- trebno to naraščanje preprečiti s preventivo ali bolje povedano z razširjeno mrežo in dejavnostjo kontracepcijskih ambulant pri vseh posvetovalnicah in dispan- zerjih za žene. Seksualna vzgolc! K vsaki kontracepciji spada t.u- di seksualna vzgoja mož in žena. Ravno v teh kontracepcijskih ambulantah bi se lahko vsaj že- ne pomenile z zdravnikom-gine- kologom o svojih seksualnih vprašanjih. Razdrtim zakonom je temelj večinoma spolna nesklad- nost. Ta pa izvira zopet iz stal- nega strahu žene pred ponovno zanositvijo. Stalen strah duševno ženi otopi seksualno skladnost, ki se včasih stopnjuje do ne- gativnega stališča. Tako se prično trgati večletne trdne vezi zakona. Razrahljano zakonsko vez pa opazujejo tudi otroci, katerim se vcepi že v rani mladosti nepo- srečena zakonska oblika. Dušev- no-spolno obremenjene žene- matere ne morejo več posvečati popolno materinsko skrb svojim otrokom in celi družini. Veliko pa je še drugih nesoglasij in raz- logov. ki obremenjujejo zakon- sko vez. Kontracepcija bi ugodno vpli- vala tako na zakonsko vez, ka- kor tudi na zdravo duševne, živ- ljenje otrok. Danes imamo na razpolago več kontracepcijskih sredstev, od katerih pa so ne- katera medicinsko nezaželena ali celo škodljiva. Zato danes vse- povsod uvajamo diafragmo, ki jo uporablja samo žena. V vseh gornjih vprašanjih bodo ženam najboljši svetovalci zdravniki- glnekologi. Žene. obračajte se do njih in se z njimi posvetujte! moda pri izbiri poklica Pog^ost pojaiv, ki ga opazujemo v letih po osvoboditvi, so tako zvani modni poklici. Pri izbiri po- killica nas mora voditi načelo, da izbiraimo poklic za vse naše živ- ljenjsko udejstvofvanje. Moda v izbiri poklica pa je škodljiva, ker se pirizadeti ne ozira tdniko na perspektivni razvoj v poklicu ka- kor na trenutno razpoloženje ene- ga ali več mladincev in mladink, ki se včasih v skupinah javljajo za določen poklic. Edrini razlog, k; ga navajajo, je, da se je javido za ist; p>akliic večje število njiho- vih sošolcev. Če ta poklic ustreza ostalim pogojem, ne vprašujejo. Nekateri .starši so mnenja, da ne sme njihov otrok izbrati pK>kr- ca kvalificiranega delavca, ker imajo sami višjo iizobrazbo. Me- nrijo. da bi bilo za starše sramo- ta. če b: otrok izbrali rokodelski FKjrklic. Tak predsodek je popvol^ noma neutemeljen in kaže na na- pačno vrednotenje poklicev. AH ne bo večja nesreča^ če se otrok v poikVicu ne bo znašel, če njego- ve sposobnosti ne bodo ustrezale zahtevam poklica ? Tako gledanje na fkokiLc kaže, da starša pravilih ne gledajo na otrokovo srečo, k" izvira tudi z pravilno zbranega poklica. Ali je bolje žrtvovat otrokovo srečo ali pa zaključiti: »Kaj bo rekla okolica, če se bo otrok udejstvoval (po njiho- vem mnenju) v .nižjem' poklicu?« Otrok bo z muko sicer pri- lezel do poklica, ki so ga star- ši izbrali, . toda šolsko spr.čevalo je eno, praktično delo v poklicu pe drago. Gre za vse ž,ivljenje. Uspeha ne bo ;n nesreča je tu. Mnog; starš, sodijo med tako ime- novane »boljše pokice« samo pi- sarniško delo, doč m so zanje ro- kotvom/ poklici »manj primerni«. poklici po strokah Naj navedem nekaj podrobno- sti v zvezi s posameznim: pokli- ci, ki so važne pr- izbiri poklica. poklici v rudarstvu KOPAČ PREMOGA — učna do- ba traja tri leta. Pridobiva pre- mog na dnevnem kopu ali v jami, ročno ai. s pomočjo nxehanuzaci- je. Vzdržuje jamske prostore z lesom, kovinskimi oporami, opeko al. betonom. Izučuje se v Industrijski ru- darski šolii Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 7, on v Industrijski ru- darsk. šoli,i Zagorje, Kopaildška 12. Letos je upravi rudnika lign ta Velenje uspelo dograditi indu- strij.sko rudarsko šolo v toliko, da je lahko sprejela že prvi letnik. Pogoj.: starost od 15 do 17 let :n dovršenih najmanj šest razre- dov osemietne šole. Možnost razvoja: po predpisan^ praksi se kopač lahko vpiše v nadzomiško rudarsko šolo v Ljub- ljani, ki traja dve let'. poklici v črni metalurgu; LIVAR — učna doba traja tri leta. Uliva razne dele strojev, na- prav, orodja raznah velikosti. Raz- topljeno železo uliva v pripravlje- ne modele. Odlitk gredo v obde- lavo in nadaljnjo uporabo. Kje se izučuje? Kot delavec v livarnah ali v obrtn h obratih in v šalah s praktr^čn m pouk^-^m: Metaduršika .ndijstrijska šola pr. Železarn,; na Jesenicah .n Meta- lurška industrijska šola Štore pri Celju t3r Industrijska šola »Lito- stroj« Ljubljana. Pogoji: starost 14 do 17 let ter dovršena osemletka. Možnost razvoja: po predpisan- praksi kot kvalificiran; delavec lahko opraivi izp.t za visokokva- lificiranega delavca oziroma obrt- nega mojstra. KALILEC — učna doba traja tri leta. Kje se izučuje? Kot vajenec v tovarnah in v šolah s praktičnim poukom: Metalurška industrijska šola Ravne na Koroškem in Žo- leznuška jndusteijska šola Mar.- bor. Leningrajska 27 a. Pogoji: starost 14 do 17 let ter dovršeniih sedem razredov osem- letne šole. Možnost razvoja: isto kot livar. poklici v kovinarstvu KLJUČAVNIČAR ali STR0.7NI KLJUČAVNIČAR — učna doba traja tri leta Predvsem je to široko izobra- žen kvalif cirani delavec v kov n- ski stroki, ki se udejstvuje v raz- nih posUih. Popravlja stroje, vrši montaže v kovinarstvu sploh. Mnogri se sfpeciali®irajo za razna področja v proizvodnji. Izučuje se kot vajenec v to- varnah in v obrtnih obrafh ter v šolah s prakt čn;m poukom: In- dustrijska šola pri podjetju »L to- stroj« v Ljubljani. Industrijska kovinska šola »Islcra« Kranj, In- dustrijska kovinarska šola tovar- ne emajlirane posode Celje, Le- skoškova 3 Železniška industrij- ska šola Maribor, Indvisti-ijska ko- vinska šdla Ljubljana, Vošnjako- va 17 a,. Industrijska kovinarska šola strojne tovarne Trbovlje, Šu- štarjeva kolonija 25, Industr.jska kovinarska šola pri T.-^M Mar;i»r- Tezno, Industrijska kovinarska šo- la Koper in v vseh že do sedaj omenjenih metalurških industrij- skih šolah ter industrijiskih ru- da,rskih šolah. Pogoji: starost od 14 do 18 let n sedem razredov osemletne šo- le za vajence v obrtnih obratih, za učence industrijskih kovinar- skih šol pa dokončana osemletka. Možnost razvoja: visokokval fj- ciran delavec, vodja obrata ali obrtni mojster. KOVINOSTRUGAR — učna doba traja tri leta. ^ Struž; po načrtu razne kovin- ske dele na posebru h strojiih — stružn.cah. Obdeluje raznovrstne kovine in jih pripravlja poedm- sko alr. serijsko za proizvodnjo. Izučuje se v tovarnah m obrt- nih obratib kot vajenec ter v šo- lah s praktičnim poukom: isto kot pri pokliicu strojn. ključavničar, razen metalurških m rudarsicih '.ndustrijskih šol. Pogoji: starost od 14 do 18 let ;n končana osemletka. Možnost razvoja: visokokvalifi- ciran delavec ali obrtni mojster. (Nadaljevanje prihodnjič) V številki 43 »Ptujskega tednika« z dne 51. oktobra smo začeli objavljati članek tov. Franja Žmauca »Iz prakse poklic- nega svetovanja« z namenom, da bi z njim olajšali zlasti mla- dini in staršem odločitev, o kateremu poklicu bodo posvetili svoje sposobnosti in .veselje do dela. V štev. 44 z dne 7. no- vembra je bil v nadaljevanju istega članka podčrtan pomen pravilne odločitve za poklic. V današnji številki pa bi pisec rad opozori! bralce na posebnosti raznih poklicev in na mož- nosti njihove izučitve. V našem listu bomo tudi v bodoče pustili nekaj prostora vprašanjem poklicnega svetovanja v dobri ven, da bomo lahko s tem pomagali široki javnosti pri reševanju zelo resnega vpra- šanja — kje se bo poklicno udcjstvovala naša mladina. Upa- mo, da bo objavljanje tovrstnih člankov v veliko pomoč komi- siji za poklicna svetovanja, ker bo javnost pravilno seznanjena I njenim delom. stran * P^^UJSKJ TEDNIK PTT'J. dr.9 14. nr^'eTn'bra 1938 Splošno nunenje znanstvenikov je, da ho ozračje na naši zemlj. postajalo vedno ostrejše in vlaž- nejše, ko bo atomska energija nadomest'ila upora'bo premoga in nafte. V zadnjih sto letih se je temperaitUira v nasedjenih področ- jih zemlje dvignila povprečno za eno stopinjo. Kaže, da bo ta dvig temperature trajal še precej časa. Kaj je vzrok temu pojavu ni znano, vendar znansitven ki do- mnevajo, da povzroča to ogljikov dioks.d, ki v velikih koMč nah odhaja v atmosfero. Izračunali so, da je v zračni plasti, ki obdaja našo zemiljo več kot 500.000 miiilijonov ton ogljiko- vega dvckifia, ki ščiti zemljo kot steklena sibreha rastline v rastli- njaku. Milijone let je biila količina te- ga pilina v ziraku nespremenjena, zadnjih sto let pa je človek pri- čel vplivati nanjo z izgorevanjem goril. Vendar gre doba premoga in nafte h kraju, kajti kmalu bo atom^ska energija nadomestila ta goriva. Poslefd ca tega bo, da se bo zemlja počasi pričela ohlajati. Ta posledica pa bo imela tudi dobro stran, predvsem, ker se ti ledeniki ne bodo stopili, kajti v zadnjih letih so se s p>ovečanjem temperature pričeli pofemi lede- nki topiti. Če bi se vsi ledeniki na zemlji stopili, bi voda popla- vila eno petino današnje kopne zemlje. Strokovnjaki so tudi iz- računali da se vsakih šest let morska gladina dvigne za poldrug centimefter. CiicSoifit uitroi - slovek Znanost je do danes že zelo natančno premerila in pretehtala vsak kvadratni centimeter člove- škega telesa in dobila pri tem fantastične .številke. Člove-ško okostje ima 234 ko- sti, povezanih med seboj z več kot 150 zglobi. Površine kože na našem telesu znaša 2 kvadratna metra, površina pljuč pa 150 kva- dratnih metrov. Pljuča imajo 350 milijonov luknjic, ki dneomo sprejmejo vase 560 do 700 litrov kisika. V človeškem telesu je okrog 25 bilijonov krvnih zmc. Če bi jiih naložili eno na drugo, b dobili 40.000 km visok steber. Vse žile in žilice, skozi katere se kri ^ pretaka, so dolge skupaj 560 km. Pri človeku, ki je dočakal 70 let, je srce udarilo 3 miildjardekrat. V enem dnevu pošlje srce v or- ganizem okrog 10.520 litrov krvi. Ledvice f.ltrirajo dnevno 500 li- trov krvi. Prepletene so z mrežo nenavadnih tankih kanalčkov, ki jih je skupaj 200 milijonov. Urav- nani v \Tsto bi segli iz Novega mesta do Kranja. Skupna dolžina vseh živčnih vlaken v našem te- lesu je 480.000 kiilcmetrov — 93 kilometrov več kot je razdalja od Zemlje do Meseca. V naš.h uše- sih imamo 24.000 živčnih elemen- tov, vsaka mrežnica v našem oče- su pa vsebuje okrog 75 milijonov »stožcev« in »pailičic«, ki pove- zane z nenavadno tankimi živčni- mi vlakenci prenašajo v možgane opt.čne slike. Nemška letalska indu- strija se dviga Zahodnonemški obrambni mini- ster StrSuss je izjavil, da bo pri- čela Zahod.na Nemčija v kratkem graditi svojo lastno letalsko in- dustrijo. Po ameriški licenci bo- do nemške tovarne najiprej zgra- dile 300 lovcev tipa »Starfighter F.-104«. Delo bo prevzelo podjetje »Siidflug«, kar je samo novo ime za združene bivše zloglasne na- cistične tovarne Bolkovv, Messer- schmitt in Heinkel. Vinarstvo V S:^ Površrina vinogradov znaša v SZ blizu 550.000 hekta^rov. Z v - nogradništvom se ukvarja blizu blizu 12.000 kolhozov in 256 za to spectaliiziranih sovhozov. Lani so pridelali okrog 50 milijonov hek- tolitrov vina. Najvažneje vinorodne kraje :-ma SZ v Molda'vij;u Ruski fede- raciji teir v kavkaških in srednje- azijskih republikah. Go^jo nad 400 vinskih trt in 120 posebnih vinskih trt. Povprečno obsega kolhoz 90 do 150 ha vinogradov, so pa posamezni kolhozi in sovi- hozi tudi s 500 in več hektari vi- nogradov. Njihovo površino veno- mer širijo. Posebno večajo nasade namiznega grozdja. Samo lani so kolhozi nasadiili nad 80.000 ha no- vih vinogradov. V predrevolucio- naimi Rusiji je znašala površna vinogradov 184.000 vinogradov. IvtosIIos — člido telialki Naraščajoči avtomobiiiski promet že vsepovsod irj venomer glas- neje kliče po parikiimih prostor.ih. Le kje ni stiske zanje? V neka- terih deželah so že zgradili stav- be za parkiranje, ki pa se je avto- mobilist večinoma izogibljejo. Neprimerno urejene povzročajo predvsem veliko izgubo časa. Čas pa Je za poslovne Ijud' dragocen. Česar_ drugi niso zmogli, to je uspelo Švicarjem. V Baslu sta jim dve nemški »velefirmi« zgradil mogočno 8-nadstropno palačo, k; je pravi moderni robot. Prekaša skorajda človeško domišljijo. Po- slopje stoji v osrčju mesta — tri leta so ga gradiili. — in hkrati tudii prevzame štiri sto avtomo- bilov. Nameščen pa je v njem hotel z restavraciijo in seveda avto-servis v vseh stopnjah od čiščenja do tankanja. Parkiranje brezhibno opravljajo elektronski možgani. En sam človek jih kon- trolira. V 58 sekundah je avto v svoji garaži v kateremkoli nad- stropju, kamor ga potegne dv-- gailo Delovne ebleke iz stekla V novi jeklami Vftkoviških že- Jezarti v Ostravi na Češkoslova- škem so uspešno preizkusili de- lovne obleke, narejene iz stekle- nih tkanin. Obleika sestoji iz dveh plast: steklenih tkanin, med nji- mii pa je toplotna azoSaicija, prav tako liz steklene tkantine. Oblico je mogoče zvijati, tehta 4 kg in va.ruje pred vročino do 600 sto- pinj CeJizija. Primerna je za zi- darje ^visokih peči, rudniške ga- silce, tiiporabna pa j^ef tudi v po- gonu eilektričnih central. Steklene tkanine izdeluje podjetje »Ver- tex« v Litoonašiu. LJUBLJANA NTDELJA, 16. NOVEMBRA 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ab 6.05—6.10 Poročila, vre- menska naiKtved in dnevni koledar. 7.00 Kapoved časa, poročila, vrememska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladin-ska radijska igra — Jurii Oliša: Trije debeluhi (prva izvedba). 8.55 Iz javnih nasto^pov naših zabavnih orkestrov, ansamblov in solistov. lO.Ofl Se pom- nite, tovariši ... — Jože Simčič-Jelen: Večkrat smo jim zagodli. 10.30 Pihalne godbe igrajo koračnice. 10.45 Zabavna matineja. 11.40 Johannes Brahms: Ma' džarski plesi. 12.00 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- vedi in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska na« poved. 15.10 Reklame. 15.25 Jurij Gre- gorc: Simfonietta. (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Cipci). 15.45 Dunajske napeve igra ansambel Mojmira Šepeta. 16 00 Zdravko Stefa^čič: Jugo- plastika (reportaža). 16.30 S solisti v svet lepih melodij. 17.01 Popevke se vrstiio. 17.30 Radijska igra — Giinther Weisenborn: Lovca na čaplje (ponovi- tev) Režija: Fran' Žižek. V glavnih vlo- gah: Andrej Kurent, Stane Sever, Majda Potokar in Tone Homar. Glasba Bojan Adamič, poje Betty Jurkovič. 18.20 Pet« najst minut z zabavnim orkestrom Radia Bern p. v. Tonija Leutv/iillerja. 18.35 Zliori in samospevi K. Maška in Fr. Ger» biča. Sodelujejo: tenorista Miroslav Braj» nik jn Janez Lipušrek ter Liublianski ko- morni zbor. 19.00 Zabavna glasba — vmes obvestila in reklame. 19 30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Halo. halo — iz« berite nnoevko. fPrenos iavne oddaie iz vplike filharmonične dvorane v Ljublja- ni). 21.00 G-lasbena medigrjj. 21.15 Pre- rez skozi Mozartovo operno ustvarinnie. (Gtesbena- oddaja s komentarjem.1 22.00 .Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednii dan- 2?.15 Priietnn zabavo z orkestroma Wer- neria Miilleria in Alfreda Scholza. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Za liubi« telie modernih popevk in ritmov. 24.00 Poročila in zaključek oddaje. Če je moških premesio Po vsem svetu menda previa- <4uje nežn: spol, edvnole v Avstra- liji so žeinske v manjš.nd in zato bolj cenjene. Nasprotno pa je v Abesiniji. Tam je moškh pre- malo. Tako vsaj trdi novinar Bar- rovi', ki se je nedavno vrnil iz dežele'kave. Na svojem potova- nju p>o njegovem prostranem ozemlju je naletel na nomade, ki so šili na pot z namero, da za ženske svojega plemena nakupijo može. STRELSTVD Preteklo nedeljo so se v Ptuju pomerih v povratnem prijatelj- skem srečanju z zračno puško železničarji Ptuja in Maribora (SD Krilato kolo). Za tekmovanje je med strelci vladalo izredno zanimanje, ker so se gostje pnpravili, da se revan- žirajo za hud poraz pred mesec: v Mariboru. Začetek je pokazal, da bo bor- ba zaras ostra, toda rut-.niran; domači strelca so osvajali krog za krogom m pov< čavali razL.ko v svojo korist '.n tudi zmagali. Ekipa domačega Železničarja je nastreljala 825 krogov. Krilatega kola pa le 781. Od posameznkov sta biila za domače najuspešnejša Rašl in Koželj s 172 krogi, za goste pa Zupane s 167 krog;: in Felzer s 165 krogi. Po tekmovanju so si gostje v spremistvu domačih ogd^dali mu- zej na gradu ter ostale znameni- tosti Ptuja in se kljub neuspehu v tekmovanju od njjh zelo zado- voljno poslovili. K. A. M O IC o M E T v nedeljo, 2. novembra, sta se v Murski Soboti prvič srečali žen- ska in moška ekipa iz Ptuja, z rokometaši iz Prekmurja. Pred nedavnim je bila v Mursk' Soboti ustanovljena rokometna podzveza, kar kaže na hitri razmah roko- meta v tem delu Slovenije. Drava je v obeh srečanjih tekmovala z reprezentanco pod- zveze. Preči številnimi gledalci (Mur- ska Sobota ima veliko pristašev), sta se v prvi tekmi sestali žen- ski ekipi. Drava-Reprezenltjncfi pocJzveze 17:1 (S:0) Po začetnem navalu domačink, so Ptujčanke kmalu prevzele iniciativo in prvi polčas zaključi- le z visokim rezultatom v svojo korist. Drugi del igre so Ptujčanke na- stopile pretežno samo z mladiiv- kami. Domačinke so često prehajale v protinapade in Dozetovi je uspe- lo premagati Toplakovo in doseči častni gol za svoje moštvo. Gole za Dravo so dosegle: Mur- ko 6, Botolin 5, Fric in Potoč- nik 3; nastopile so še Toplak, Je- linek, Gojkovič, Knez in Kram- berger. Ob stalnem menjavanju vod- stva se je prvi del končal nerešeno. Za domačine je dosegel največ golov Kovačič, 8. Za Dravo so dosegli gole: Pav- ličev 4, Erbus in Valant 3, Gaj- zer, Roškar in Štalcer 2 ter Čer- nezelj in Zupane 1. Oba vratarja Drave, Gorjanc in Koren sta ime- la precej dela in sta nalono dobro opravila. Reprezentanca podzveze -Drava 20:18 (9:9) v drugi tekmi sta se srečala dva enakovredna nasprotnika. Sodnik ni dorasel svoji nalogi. Grobe igre ni znal preprečiti. V nedeljo, 9. novembra sta se v Ptuju srečali obe ekipi. Pred šte- vilnimi gledalci sta se ob slabem vremenu najprej sestali ženski ekipi. Orinvcs-Keprezentarca pcdzveze 12:4 (6:4) Kmalu po pričetku igre so do- mačinke prešle .v vodstvo. Gostje se po prejetem golu začele ostro napadati in uspelo jim je rezul- tat izenačiti ter preiti v vodstvo s 4:2. Pri tem stanju je mlado vratarko Kranjčevo (tokratje na- stopila prvič) zamenjala Toplako- va. Vstopila je Murkova, ustaljena Dravina vrsta je pričela napadati ter rezultat izenačila in prvi pK>l- čas odločila v svojo korist. Za goste so dosegle gole: Her- man 2, Dozet in Marena 1. Drava je nastopila v postavi: Toplak. Kranjc, Botolin, Murko, Fric, Potočnik, Knez, Pavličev in Gojkovič. Gole so dosegli: Mur- ko 4, Toplak, Fric, Potočnik in Botolin po 2. R©?irezentanca podzveze -Drava 17:13 (10:4) v moški tekmi so si gostje po hitrih in smiselnih napadih že v prvem delu igre zagotovili pred- nost, te pa Dravaši niso znali iz- koristiti, Prvi polčas je potekal dokaj mimo. V drugem polčasu so domačini prednost gostov zmanjšali. Go- stje so odločitve sodnika stalno izpvodbijali. Sodnik Brumen je iz- ključil enega igralca do konca tekme in v nadaljevanju še dva igralca. Tako so nastali na igri- šču samo trije igralci. Dravaši niso znali izkoristiti niti te pred- nosti. Za goste so dosegli gole Hoh- šteter 10, Fišer in Tuš po 2. Še- bek, Kovačič in Bezjak po 1. Za domačine so dosegli gole: Černezelj in Štalcer po 3, Erbus, Valant in Pavličev po 2 ter Gaj- zer 1. Sodil je dobro sodnik Brumen iz Maribora. ira^si - iiiiinmii 4:0 (2:0) v nedeljo, 9. novembra 19.58, sta se sestali domači nogometni ekipi Aluminija in Drave. Drava je prišla že v 4. minuti v vod- stvo 1:0, Aluminijevci niso klonili. Borbeno so vztrajali do zaključ- ka polčasa. Nekaj minut pred koncem polčasa je Mesarič zvi- šal rezultat na 2:0. v drugem polčasu je sprva prevladovala enakovredna igra, kasneje pa so domačini prevzeli pobudo ter povišali rezultat. V moštvu Drave sta se odlikovala oba nova igralca. Sodil je dobro TKalec iz Ptuja, Pa Kadarkoli boste prišli sami, z družico, družino ali s kolektivom v »GRA.ISKG RESTAVRACIJO« v Ptuju, vam bomo postregli s prvo- vrstnimi jestvinami in pijačami, zlasti s pristnimi vini po solidnih cenah. Občinski ko(m'te LMS Ptuj obvešča vse brigadiirje in ostalo mladiino, da bo peljal psisgiien \sluk si£i zolsiioisia li^raslsiiio ob otvorifl:vi avtomobitlske ceste Ljubljana—Zagreb v nedeljo, 23. novembra 1958. Vsa podrobna navodto doibijo interesenti na občinskem komiteju LMS Ptuj, Miklošičeva uiliea 14, soba št. 5. Pr jave sprejema občinski komate LMS Ptuj do vključ^no 20. novembra 1958, zafbo pohitite s pnijavomi. Komis.i.ia za razpis službenih mest pri Zadružni hra- nilnici in posojilnici Ptuj razpisuje mzsti^ titanmegsa oslozlisnca Prednost imajo uslužbenci z dovršeno popolno srednjo ali ekonomsko šolo in službeno prakso. Plača po zakonu o jaivnih usiiužbencih se določi po plačilnem raizredu in s po- ložajno plačo. Prošnji je priložiti prepčs spričeival ter potrdil o dosedanjem službovanju ter življenjep.s. Nastop službe je 1. januarja 1959. Za;družna hranilnica in posojilnica Ptuj UabšlD ncs rsdni občni zbor UROJ Ptuj Obveščamo vse tovariše rezervne oficirje združene ob- čine Ptuj, da bo letni občn. zbor v nedeljo. 16. novembra 1958, ob 9. uri v kino dvora™ v Ptuju. Udeiležba je strogo obvezna za vse člane UROJ. Letn obč-ni zbor je mobi]'zac;ja za borbeno pripravljenost vsega našega članstva! ^ Zavedajmo se, da nas veže vojaška točnost! Odbor" UROJ, Ptuj OBJAVA Na podlagi odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slo- venije o odločitvi roka za razpis prvih volliitev zadružnih svetov kmetijskih zadrug (Ur. list LRS 24/58) v povezavi z določbami drugega odstaivka 70. točke', Na- vodil za vol-'tve zadružnih svetov in upravnih odborov kmetikkih zadrug (Ur. list FLRJ 23/58) ^in s sklepvom VII. redne seje upravne- ga odbora Kmetijske zadruge Vi- dem pri Ptuju z dne 20. 10, 1958 razpisuje upravni odbor V O L i T V E za zadružni svet kmetijske za- druge Videm pri Ptuju. Volitve bodo dne 16. novembra 1958, in sicer na sledečih voli- ščih: Za člane in dela^^ce: iz Vidma in Šturmovca, šola Videm; iz Po- brežja, Muršek Ignac; iz Lancove vasi, Turk Franc; iz Tržca in Ju- rovcev, gost^vlna Tržeč; Majski vrh in Ljuibstava, Kastnerovo, Majski vrh; Vareja, Dravci, Soviče, Ca- futa Jožef, Soviče; Dravinjski vrh, dvorana KG Dravinjski vrh. Začetek volitev ob 7. uri, konec volitev ob 19. uri. Volili se bodo kandidiatv- izmed članov zadruge. Predsednk: Purg Avgust s. r. v sredo, 12. novembra 19o8 PO VRTNINA Kromipir 12—15, zelje v glavah 5—20, čebula 60, čebuilček 300, česen 200, ohrovt 25—30, rdeče pesa 30—40, korenček 40—50 peteršiilj 40—60, solata endivija 40—50, buče 10, luščen fiž<:)l 5C do 60, špinača 80—100, kislo ze- lje 50, pvor 40, rdeče zel.ie 25 kisla repa 30, motovileč 160. SADJE IN SADEŽI Jabolka 15—20, hruške 25—30, grozdje 80—100, gobe 160—200, kostanj 25—30, i>ečen kostanj 60 dinarjev Mter, orehi 100—110, gobe savke 100. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDELKI Koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60, ajdova kaša 130. MLEKO IN MLECNI IZDELKI Mleko 30, sir 30-70, smetana 140. PERUTNINA IN JAJCA Kokoši 330-500, piščanci 300 do 700, jajca 16—18. MAŠČOBE Uvožena mast 325, domača mast 400. zaseka 300—400, maslo 400 do 500. RABLJENO POHIŠTVO in dva z- da-na štedilnika proda Anton Brenčič, Ptuj, Lackova 9. HIŠO V VIČAVI prodam. Vpra- šajte: Vičava 31. PŠENICO prodam ailii zamenjam za bukova drva al. za smreko- ve plohe. Vprašajte: Ptuj, Ro- gaška 4. ' 700 kg KRMNE PESE prodam. — Naslov v upravi. PRAZNO SOBO s posebnim vho- dom v Ptuju išče proti nagradi samska tovarišaca. — Naslov v upravi. POŠTENO KMECKO dekle za vsa kmečka dela, pomoč v ku- hinji in gostilni iščem Lojen, Zg. Kungota. NUJNA PROŠNJA IN OPOZORILO! Ali si že prispeval svoj kul- turni delež v »Cankarjev knjižni fond«? Odvisno knjigo ali pa de- narni prispevek pošlji Mestni knjižnici v Ptuju. Podjetja, zavodi, sindikalne po- družnice: prosrmo vas, izpolnite sprejete položnice in nakažite primeren znesek na Mestno hra- nilnico, EM:uj, štev. ček. računa 604-11-606-2/6400. Doslej so poslali knjižni dar: Prešernova družba v Ljubljani in Slov. akademija zna^iosti in umet- nosti v Ljubljani. Denarni pri- spevek je poslal advokat Stanko Senčar iz Ptuja. ODBOR ZA »KNJIŽNO AKCIJO« V PTUJU NAJDITELJA RJAVE USNJENE DENARNICE z nekaj gotovine, slikami m raznnmi dokumenti na ime Zofija Popič, Budina 13, Ptuj, naprošam, da dokumente in slike vrne na gornji naslov, denar naj obdrži za nagrado. izdaja »Ptujski tednik« Direktor fvan Kranjčič Urejuje urertn'^k ->dbor Ddgcvom' ^irednik Bb nr^^v ';redn'«tv' 'n aprav a v P^ulu Lackov« Telefon 156 Cek rač. pri Komunalni oania Mar.&or, podružnica v gluju, šL 604-70S 5-206. Rokopisov n« v^dča^uo. Kbivc Matibuiika tiik^uid. Mdnbor. Letaa aarvčnina 50C Jin, polletna 25C am. Na brzopoteznem turnirju Ša- hovskega društva Ptuj za novem- ber so bili doseženi naslednji re- zultati: 1. Ferdo Pešl 11,5, 2.-3. Viktor Pernat .n Milan Bras 10,5, 4. Edo Rudolf 9,5, 5.-6. Franc Nežmah st. vn Karel Nežmah p«' 4,5 točke itd.