Arheološki vestnik (Arh. vest.) 48, 1997, str. 131-142
131
Poizkus modularne rekonstrukcije poznorimske utrdbe Castra
Viljem FABČIČ
Izvleček
Avtor je opravil poskus modularne rekonstrukcije, ki je dal nekatere zanimive izsledke. Pokazali sta se dve različno orientirani mreži, kar je posledica dejstva, da so bile Castra grajene na starejšem pozidanem območju. Prav tako je uspel nakazati potek glavne komunikacije in lego obeh vhodov v utrdbo.
Abstract
The author attempted a modular reconstruction of Castra, with several interesting results. Two differently oriented networks are apparent, indicating that Castra was built at a previously walled location. The route of the main streets and the site of both entrances to the fortress have been located in this manner.
Predstavil bom nekaj hipotez, ki so se porodile ob študiji geometrije območja utrdbe Castra in arheoloških najdb v tem območju.
Ideja za mojo raziskavo se je porodila ob predavanjih prof. Kurenta s Šole za arhitekturo v Ljubljani. Njegov postopek pri rekonstrukciji posameznih rimskih mest, kot so Emona, antični Split in druga, in moje veselje do geometrije sta me napeljala na idejo geometrične preveritve ajdovske utrdbe.
Mesta, ki jih je analiziral, seveda niso primerljiva z ajdovsko utrdbo; ta je obsegala območje 100 x 140 rimskih pasusov. Na območju, ki obsega površino štirih emonskih insul, je smiselno iskati geometrijo s precej manjšimi modeli.
Svoje delo sem začel z analizo franciscejskega katastra iz leta 1840 (t. 1). Na tem posnetku že bežen pogled pokaže določeno geometrično pravilnost. Na njem je še vedno zlahka čitljiv obseg utrdbe, razberemo lahko nekaj stolpov in lokacije drugih. Obzidju lahko sledimo skoraj v celoti, manjka le nekaj fragmentov v območju južnega dela.
Glavna zanimivost v zvezi z mojo študijo pa je aglomeracija stavb, zlasti teh v zgornji polovici tlorisa, torej v severni polovici utrdbe. Njihova ortogonalna zasnova in podrejanje ulic tem stavbnim linijam nakazuje svojevrsten geometričen vzorec (ulice se prebijajo skozi mrežo stavb, namesto da bi njihova kontinuiteta določala stavbne linije).
Če iz tega izluščimo izrazitejše stavbne linije, dobimo zaporedje črt, ki sestavljajo mrežo, razdalje med posameznimi črtami dajejo v rimskih pasusih izraženo razmerje 5 proti 6 (t. 2). Seveda moramo ta podatek jemati z veliko mero tolerance. Natančnost ni njegova vrlina, zasnova in globalne dimenzije pa so dovolj verodostojne.
Rimljani so bili natančni graditelji, imeli so sistem, ki je veljal od obale Atlantskega oceana do Rdečega morja in Perzijskega zaliva. Razvili so modularni sistem, ki se je upošteval povsod po imperiju in v vseh detajlih gradnje. Skratka sistem, ki ga od Rimljanov naprej ne srečamo več, tudi zdaj ne, kljub vsem gradbeniškim standardom in dogovorjenim merskim ter modularnim sistemom.
Njihov merski sistem je bil sestavljen iz obilja merskih enot, ki pa so bile med seboj v določenih razmerjih. V gradbeništvu lahko jemljemo kot osnovno enoto pasus, prevedeno v dvojni korak, dolžine 147,87 cm. Pri manjših razdaljah in kot dopolnilo pasusu je odločilen še pes, torej čevelj dolžine 29,57 cm, natančno petina pasusa.
Iz svojih mer so za potrebe gradbenega zako-ličenja zasnovali modularni sistem. Lokacija vseh glavnih zidov je bila določena po tej modularni mreži. Zid je bil prislonjen ob črto modularne mreže s svojo levo ali desno stranico. Obodni zidovi stavb so bili postavljeni tako, da je hiša v bruto obsegu segala od ene do druge modularne črte.
Delo sem nadaljeval z računalniškim posnetkom (t. 3; posnetek je naredila Geodetska uprava Ajdovščina posebej za to študijo). Posnetek sedanjega stanja omogoča povsem natančno delo; v primerjavi s franciscejskim katastrom je tu natančnost zagotovljena. Tudi v sedanjem urbanem kontekstu je obris utrdbe še vedno lepo viden, območje antične pozidave izstopa s svojo koncentrirano pozidavo in čitljivim obsegom.
Na izrezu območja antične utrdbe iz urbane celote (t. 4) lahko opazimo še jasno zaznavno ortogo-nalno stavbno mrežo, spet predvsem v severnem delu utrdbe. Južni del obsega večje praznine in tudi nekaj večjih gradbeniških posegov. Zato v tem območju težko razberemo starejšo gradbeno fazo.
S poizkušanjem različnih kombinacij razmerij v mreži se je tudi tu takoj najbolje izkazalo razmerje 5 pasusov proti 6. Vendar je na podlagi sedanjega stavbnega fonda težko natančno določiti sistem modularne mreže (t. 5).
V	tej mreži so nakazane posamezne linije, ki odstopajo od razmerja 5 proti 6. Tudi te potekajo po zelo izrazitih fasadnih linijah, zato menim, da je treba puščati določeno fleksibilnost pri zasnovi mreže. Izrazitejše odstopanje je v severovzhodnem delu mreže. Tu se pojavljajo linije, ki so za dva pasusa odmaknjene od sistema mreže 6 pasusov, kar nakazuje možnost obstoja ločnice med obema deloma naselja, koridorja, ulice.
Do pomembne potrditve moje zasnove modularne koordinacije je prišlo ob nanašanju večkratnikov šestih pasusov teh linij čez celotni tloris. Tudi na drugi strani utrdbe je namreč očitno ujemanje stavbnih linij z mojo mrežo.
Zanimiva deformacija se pojavlja v južnem delu utrdbe. Kljub šibkemu stavbnemu fondu se tudi tu nakazuje oblika mreže. Ta mreža ima povsem svojo usmeritev. Več dejavnikov je, ki kažejo na to, daje bila Castra zgrajena na starejšem pozidanem območju, da seje torej poznejša, bolj regularna gradnja podrejala starejši. To tudi pojasnjuje pojav sistema dveh mrež - južne in severne - s stičiščem na črti verjetne glavne komunikacije skozi utrdbo.
V	severnem delu območja utrdbe, lahko opazimo enotno usmerjenost stavb. Naj opozorim, da orientacija mreže odstopa od smeri sever-jug, kar je pri Rimljanih značilen pojav. Orientacijo so bolj ko nebesne smeri določali smer vetrov, os glavnih poti, rečni bregovi, morska obala.
Na sliki lahkov vidimo ujemanje obstoječih stavb z mrežo, kije prikazana poudarjeno (t. 6). Debelejše črte pomenijo ujemanje obstoječe tlorisne mreže z mojo hipotetično modularno mrežo. Zidovi obstoječih stavb ponekod nekoliko odstopajo od antične mreže, vendar se z upoštevanjem do-
ločene tolerance pokaže presenetljiva dolžina ujemanja. V poštev so prišle tiste stavbne linije, katerih odstopanja od mreže niso večja od polovice pasusa, torej debeline konstruktivnega zidu. Takega ujemanja je zlasti v zgornjem delu precej. Gostota ujemanja v določenih delih kar sama kristalizira modularno mrežo.
Na sliki arheoloških najdb na območju utrdbe (/. 7) so predstavljeni vsi odkopani in registrirani ostanki rimskih gradenj. Zal je potrjenih najdb na tem območju zelo malo. Znan je odnos lokalnih prebivalcev in njihov strah do odkritja teh stvari, prav tako odnos uradnih oseb in neprimerna zakonodaja za to področje. Vemo, da se pri vsaki prenovi, pri vsakem gradbenem posegu na tem območju pokažejo starejše gradbene strukture, vendar te informacije ne pridejo do strokovnih služb. Znane so samo s temi skromnimi lokacijami.
Na sliki rekonstrukcije gradbene mreže (t. 8) je prikazan očiščen tloris, ki vsebuje obzidje (potrjeno z izkopaninami in nato z logičnim nadaljevanjem na neraziskanih območjih), najdbe antičnih zidov in modularno mrežo. Najdbe na dvorišču blagovnice Nanos odkrivajo zanimivo kombinacijo dveh smeri na eni povezani stavbni strukturi. Objekt stoji na stičišču obeh smeri in obsega tudi sistem obeh mrež. Podatke o tej hiši sem prejel šele po izdelani zasnovi za obe mreži, zato je ta hiša prijetna potrditev moje teze. Nenavadna kombinacija dveh ortogonalnih smeri zidov je prispevala bistveno odkritje pri moji študiji. Če namreč potegnemo os med obema paralelnima zidoma, ki sta v razdalji štirih pasusov, naletimo na sredino hiše na drugi strani Lavričevega trga (t. 9). Tloris te hiše se popolnoma ujema z rimskimi merami, in sicer v razmerju 7x10 pasusov (pri tem odstopanje ne presega nekaj centimetrov). Hiša se tudi ujema z usmeritvijo južne mreže. Nadaljevanje te osi proti vzhodnemu in zahodnemu obzidju nam nakaže še eno posebnost. Na sliki položaja vhodov (t. 9) so predstavljene osne razdalje med stolpi. Ker je večina stolpov že natančno pozi-cionirana, manjkajoče stolpe pa je tudi zlahka določiti glede na potek obodnega zidu, lahko jemljemo te razpone za verodostojne. Razponi rahlo variirajo, ker seje obzidje prilagajalo obstoječim stavbam. Ti razponi se gibljejo v dolžinah od 25,8 do 30,9 pasusa, tako da je povprečje okrog 27,7 pasusa. Iz tega povprečja pa izraziteje izstopata dva razpona, eden je na vzhodni strani, in sicer 34,9 pasusa, drugi je na zahodni strani, z razponom 41,1 pasusa. Prej omenjena os zadene obe stranici obzidja točno v sredini obeh povečanih razponov. Na podlagi teh dejstev izpeljujem hipotezo, daje smer te osi identična z lokacijo glavne
komunikacije v utrdbi ter hkrati natančno določa pozicijo obeh vhodov v utrdbo. Vzhodni vhod je na mestu današnjega vstopa v stari del Ajdovščine skozi "kalono" pri blagovnici Nanos. Zahodni vhod se nahaja za stavbo nekdanje Lavričeve knjižnice, notranja stran vhoda je na dvorišču stanovanjske hiše.
Zaključek
Načelo moje mreže naj bi bilo pozicionirati antične zidove brez uporabe "krampa in lopate", da
pa bi dosegli to raven bi bilo potrebnih vseeno nekoliko več najdb in potrdil tega sistema. Moja hipoteza ne determinira rimske modularne mreže, pač pa nakazuje možni sistem gradbene zasnove.
Če ponovim, z nekoliko več najdbami bi lahko natančno določili mrežo, ki bi nam povedala, na katerih mestih bi ob kopanju lahko s precejšnjo verjetnostjo naleteli na pomembnejši zid rimske hiše.
Versuch einer modularen Rekonstruktion der spatromischen Befestigung Castra
Zusammenfassung
Vorgestellt werden die Hypothesen, die sich beim Stu-dium der Geometrie des Bereiches Castra und der archaolo-gischen Funde in diesem Bereich ergeben haben.
Zunachst wurde das franziszeische Kataster aus dem Ja-hre 1840 analysiert (Taf. 1). Das Hauptinteresse der Studie gilt der Agglomeration von Gebiiuden, vornehmlich in der oberen Halfte des Grundrisses, also in der Nordhalfte von Castra. Sein orthogonales Konzept und die Anpassung der StraBen an die Gebaudelinien laBt ein eigentumliches geo-metrisches Muster erkennen (die StraBen zwangen sich durch das Gebiiudenetz, anstelle die Gebaudelinie zu bedingen). Wenn wir die ausgepriigteren Gebaudelinien herausgreifen, erhalten wir eine Reihenfolge von Linien, die ein Netz bil-den; der Abstand zwischen den einzelnen Linien ergibt das in den romischen Passus ausgedriickte Verhaltnis 5 zu 6 (Taf. 2). Naturlich ist diese Angabe mit Vorbehalt zu betrachten.
Spater wurde eine Computeraufnahme analysiert (Taf. 3). Die Aufnahme des heutigen Zustandes ermoglicht eine auBerst genaue Arbeit, im Unterschied zum franziszeisehen Kataster, denn hier ist die Genauigkeit gewiB. Auch im jetzigen urlianen Kontext ist der UmriB von Castra noch immer gut erkennbar, der Bereich der antiken Uberbauung hebt sich ab durch seine Gebaudekonzentration und den gut erkenn-baren Umfang. Im Sektor des antiken Castra-Bereiches (Taf. 4) kann man noch ein gut erkennbares orthogonales Gebaude-netz beobachten. Bei Versuchen verschiedener Kombinationen von Verhaltnissen im Netz erwies sich auch hier das Verhaltnis 5 zu 6 Passus am geeignetsten. Jedoch laBt sich auf der Grundlage des heutigen Gebaudefonds das System ei-nes Modulnetzes nur schwer genau bestimmen (Taf. 5). In diesen Netz sind die einzelnen Linien angedeutet, die vom Verhaltnis 5 zu 6 abweichen. Auch diese Linien verlaufen durch sehr ausgepriigte Fassadenlinien, deswegen muB man beim Konzept des Netzes eine gewisse Flexibility einraumen.
Das Konzept der Modulkoordination wurde beim Ein-tragen der Vielfachen von seehs Passus dieser Linien im ge-samten GrundriB bestiitigt. Wir stoBen niimlich auch auf der anderen Seite von Castra auf eine Ubereinstimmung der Gebaudelinien mit dem Netz (Taf. 6). Eine interessante Deformation findet sich im siidlichen Teil von Castra.Trotz ge-ringem Gebaudefonds wird auch hier die Netzform angedeutet. Dieses Netz hat eine vollig eigene Orientierung. Viele Faktoren deuten darauf hin, daB Castra auf einem alteren
bebauten Bereich errichtet wurde, die spatere regularere Be-bauung ordnete sich demnach der alteren unter. Das erklart auch das System zweier Netze - eines nordlichen und eines siidlichen, mit einer Kontakstelle auf der Linie der mutmaBlic-hen Hauptverkehrsverbindung durch Castra.
Auf der Abbildung der Rekonstruktion des Gebaudenetzes (Taf. 8) ist ein freigelegter GrundriB dargestellt, der eine durch Ausgrabungen bestatigte Befestigungsmauer (und lo-gische Fortsetzungen in unerforschten Bereichen), Funde von antiken Mauern und ein Modulnetz enthalt. Funde im Hof des Warenhauses Nanos enthiillen eine interessante Kom-bination zweier Richtungen auf einer verbundenen Gebaude-struktur. Das Gebiiude steht an der Kontaktstelle beider Richtungen und umfaBt auch das System beider Netze. Die un-gewohnliche Kombination zweier orthogonaler Richtungen der Mauern lieferte die wesentliche Entdeckung der Studie. Wenn wir niimlich die Achse zwischen den beiden paralle-len Mauern Ziehen, deren Abstand vier Passus betragt, stoBen wir auf die Mitte des Hauses auf der anderen Seite des Platzes Lavričev trg (Taf. 9). Der GrundriB dieses Hauses stimmt mit den romischen MaBen vollig iiberein, und zwar im Verhaltnis von 7x10 Passus. Die Fortsetzung dieser Achse in Richtung auf die ostliche und die westliche Befestigungsmauer deutet noch auf eine Besonderheit hin. Auf der Abbildung (Taf. 9), wo die Lage der Eingange angegeben ist, werden die Achsenabstiinde zwischen den Tiirmen dargestellt. Vom Durchschnitt (ca. 27,7 Passus) weichen zwei Spann-breiten deutlicher ab, die eine befindet sich an der Ostseite mit 34,9 Passus, die andere dagegen an der Westseite mit 41,1 Passus. Die besagte Achse trifft auf beide Seiten der Befestigungsmauer genau in der Mitte der beiden groBeren Spann-breiten. Auf der Grundlage dieser Tatsachen ist anzunehmen, daB die Richtung dieser Achse mit der Lozierung der Hauptverkehrsverbindung in der Befestigung identisch ist und zu-gleich die Lage beider Befestigungseingiinge bestimmt.
Viljem Fabčič
Studio 3, atelje za arhitekturo d.o.o. Goriška 25 SI-5270 Ajdovščina
T. 1: Castra. Rekonstrukcija - franciscejski kataster 1. 1840.
Taf. 1: Castra. GrundriB des Kastells in Ajdovščina nach dem franziszeischen Kataster (1840).
©
pasus |0 |10 |20 |30 |40 |50 meter |0 |10 |20 |30 |40 |50
T. 2: Caslra. Fragmenti mreže - franciscejski kataster 1. 1840. Taf. 2: Castra. Netzlragmente - franziszeisches Kataster.
1:3000_
meter |0 I |40 | |80 | |120
T. 3: Castra v urbanem kontekstu - geodetski posnetek 1. 1994. Taf. 3: Castra im urbanen Kontext - geodiitische Aufnahme von 1994.
pasus |0 |10 |20 |30 |40 |50 meter |0 |10 |20 |30 |40 |50
T. 4: Castra. Geodetski posnetek I. 1994.
Taf. 4: Castra. Geodatische Aufnahme von 1994.
6p6p6p6p
pasus |0 pO |20 |30 (40 |50 meter |0 |10 |20 |30 |40 |50
T. 5: Castra. Modularna mreža - geodetski posnetek 1. 1994. Taf. 5: Castra. Modulnetz - geodatische Aufnahme von 1994.
meter 10 |10 |20 |30 |40 |50
pasus |0 )10 |20 [30 |40 |50
T. 6: Castra. Ujemanje z modularno mrežo - geodetski posnetek 1. 1994.
Taf. 6: Castra. Ubereinstimmung mit dem Modulnetz - geodatische Aufnahme von 1994.
e
pasus P |10 |20 |30 [40 |50 meter |0 |10 |20 (30 |40 |50
T. 7: Arheološke najdbe na območju Caster - geodetski posnetek I. 1994.
Taf. 7: Archaologische Funde im Bereich von Castra - geodatische Aufnahme von 1994.
pasus |Q |10 |20 |30 (40 |50 meter |0 M 0 |20 |30 |40 |50
T. 8: Castra. Rekonstrukcija gradbene mreže. Taf. 8: Caslra. Rekonstruktion des Baunetzes.
100p
28.9p p,	25.3p
140p
27.8p
©
pasus |Q pO |20 |30 |40 |50 metef |0 |10 |20 |30 |40 |50
T. 9: Castra. Položaj vhodov. Taf. Castra. Lage der Eingiinge.