386
Dopisi.
Iz Savinske doline na Stajarskeni 5. listop. — Kako treba je, da gospodje, ki iz kake kancelije pridejo na kmete v kako komisijo, znajo slovensko in da se zapisniki pišejo slovensko, spričuje sledeča dogodba. Zavoljo „širmau pride enkrat iz Celja nemšk gospod na komisijo; dva odbornika in pa župan smo mogli pričajoči biti. Gospod po nemško govorijo in nam kažejo: „tii pa tu more širm narejen biti." Kmetje za njim hodimo, in ko povsod pogledajo in nam vse razkažejo, rečejo: „zwei Ausschusse oder der Richter von St. Peter und der Gemeiodevorstaod miisset mit gehen, um nachher zu unterschreiben". Kar naenkrat se možje pomislijo, pa vsi domii gredo, sam jez župan grem za njim; pogovarjali smo se po nemško, ktere vasi bojo širin delale. Opoldan pa še jez pomislim, kaj velja! aka podpišem sam, bojo pa kmetje potlej rekli: „pa ti širm sam delaj, ko si podpisal"; tedaj jo še jez pomaknem po drugi poti domu. Prašam tedaj: ali ni potrebno slovenskih gospodov in slovenskega pisanja? Tudi mislimo, kar še marsikdo pomni, da v starih časih je v grajšini en sam gospod zadosti za pobiranje davkov bil , da bi tudi lahko en župan za več far štibro in veliko ceneje pobiral kakor gospodje v kancelijah, ki eden po 800 gold. na leto služi. — Da so naši kmetje zares v velike dolgove zakopani,, kaže to, da včasih na eno nedeljo po tri kmete izklicujejo, kterirn se grunti prodajajo. Skor sami dohtarji jih kupujejo. Ne bom se spuščal v to, zakaj so kmetje tako zlo zadolženi, ker včasih je tudi slabo gospodarstvo krivo; al iz vsega tega se vendar tudi lahko posname, da še veči gruntni davki bi kmeta v še huje nadloge spravili. Zato upamo, da se nam ne bo še več naložilo.
Janez Sedminek, župan.
Iz Železne Kaple na Koroškem na god vseh Svetih. ^ — »Zdaj so jo pa Slovenci spet dobili po nosu \ Cesar hočejo vse nemško" — so naši nemškutarji kričali une dni, ko so iz Kokre k nam v Kaplo dospeli listi, na kterih so bile tiskane besede Njih Veličanstva, ki so jih rekli nemškim pravdoslovcom na Dunaji. Bili so iz Milicove tiskarnice v Ljubljani; kakor smo zvedili, so prišli iz Tržiča, in po Kapli so jih uradni služabniki in služabniki našega trškega župana raznašali in kmetom pripovedovali, da cesar vse nemško hočejo. — Taka predrznost je vendar že od sile!! Kdo si upa naše pohlevne Slovence, ki že dolgo in težko čakajo spolnovanja enakih pravic, tako žaliti in strašiti, in se ne boji celo cesarjevih besed napak obračati! Kaj mislite, da ne vemo, da so Njih Veličanstvo pri oni priliki rekli, da so ,5pr ed v s em d r ugim A v-strijanu. To velja vsem narodom, ki niso Nemci v veliki naši Avstrii , in te besede zrni raj zvestih Sloveucov vznemirovati ne morejo. Zato je pa tudi nasprotnikom ravno-pravnosti njih burka čisto spodletela; zakaj naši kmetje, ki so bistre glavice, se ne vsedejo takim prerokom na limance. Da se kmetje čedalje bolj zavedajo svojih pravic in znajo ceniti dar enakopravnosti, se vidi iz tega, da so tri žu-panije: belska, jezirska in koprivniška, vložile pri tukajšni okrožni sodnii prošnjo, v kteri zahtevajo vsaj v malih rečeh kakor pri povabilih vsake vrste, dekretih itd. slovenski jezik za slovenske stranke. Prav tako! Slovenci poslužimo se darov, od pravičnega nam cesarja podeljenih, in čeravno nam zdaj se še ne godi celo lahko, zato, ker smo dosihdob bili drugačno vajeni, si vendar ne dajmo zadobljenih pravic iz rok izviti, in hvaležni nam bojo naši otroci in pozni iinuki. Imejmo pa tudi v časti one pogumne možake, ki se za naš blagor in naše pravice poganjajo. Zatoraj tudi jaz spodnjo-koroškim Slovencom iz celega srca svetujem: pri volitvi 24. dne t. m. v Velikovcu se združimo in izvolimo našega ljubega, ne prestrašljivega Andreja Ein-špielerja v Celovcu!
Boštanj na Dolenskem 1.  nov. J. D.   — Drage
387
„Novicea, dovolite, da vam besedico zinem tudi od naseda kraja. V nedeljo 12. oktobra srno v tukajšni farni cerkvi, ktera zavolj velikanskega in krasnega zidanja slovi, imeli veliko slovesnost. Bila je namreč zahvala za napravo novih zvonov in novih or^el. Gospod tehant Ed. Polak iz Les-kovca so si. mašo služili, pridigovali so pa gosp. fajmošter F. Waldeker iz Racija , ter cerkvene dobrotnike omenili, posebno pa se še gosp. Matija Podpadcu, po domače Se-gincu iz Racija , očitno zahvalili , ki je svoji rojstni fari daroval 1500 gold. v srebru za napravo novih zvonov. Res smo mu dolžni očitno hvalo , ktero mu v imenu cele fare v teh vrsticah izrečem. Gosp. Samasa iz Ljubljane se je z novimi zvonovi spet mojstra skazal, kakor tudi gosp. F. Malahovski z orgijami , ki sta jih tudi gospoda Rihar iz Ljubljane in Adamič iz Smartna popolnoma potrdila. Hvala toraj, komur hvala gre!
Iz Loke. „Novice" so že povedale, da nam je slavna vlada narodno čitavnico dovolila. Naša čitavnica je tedaj v krajnski Slovenii prva zvon glavnega mesta. Želimo, da bi skoro tudi v druzih krajih naše drage domovine se naši čitavuici mile sestrice pridruževale; posebno pa se obračamo k našim bližnjim sosedom v Kranj, in jih, zaklicaje jim srčuo zahvalo za pomoč k vpeljavi naše družbe, prijazno opomnimo, da jih tudi mi po moči podpirati hočemo, ako bodo čitavnico napravili. — Prva slovesna beseda v naši čitavnici bo v nedeljo 23. dne tega mesca. K tej besedi, ki se bo na večer pričela, vabimo vse domoljube prav prijazno. Kaj je namen naše citavnice, menim, da uam ni treba razlagati; le to rečemo, da smo tudi mi na svojo zastavo zapisali: vse za vero, vladarja in domovino!
Naj povemo le še, da odbor naše citavnice je tako-le eostavljen: predsednik je gospod Oton Detela, grajšak, podpredsednik gosp. Ignaci Eržen, katehet glavuih šol, dnarničar gosp. Matija Kalan, posestnik, tajnik gosp. Rudolf Naglic, trgovec, tajnika namestnik gosp. L o v r o 8 a dar, učitelj.
Iz Kranja. Za napravo naše gimnazije mnogozaslu-ženi gospod Janez G l o bočni k je od c. kr. državnega ministra za učnika kršanskega nauka na naši gimnazii izvoljen.
Iz Ljubljane. Pretekli teden so Njih ekscelencija gosp. deželni poglavar sprejeli deželni odbor, mestni odbor, kupčijsko zbornico, kmetijsko družbo, družbo za dnarno pri-pomoč obrtnikom in rokodelcom, zgodovinsko družbo, pravniško družbo, zdravilsko deželno komisijo in zdravniško družbo, odbor kazine, citavnice, filharmonične družbe itd. Ne le, da so vse odbore preprijazno sprejeli, razodevali so se tudi, kolikor je uam znano, moža, kakor ga ustavni čas sedanji terja. Deželnemu odboru so rekli, da iskreno želijo vzajemno delavnost vlade in deželnega zbora v materialni in duševni blagor dežele, in da dobro vejo, da vsaka dežela ima svoje razmere in potrebe, kterim je vstreči treba; mestnemu odboru so obljubili varovati dostojno autonomijo (samostojnost); pri družbi kmetijski in družbi za dnarno pripomoč obrtnikom so blagovoljno protektorat prevzeli. Kako pa so se — bojo radovedno prašali naši bravci tu-kajšni in unanji — novi deželni poglavar pokazali o narodnih zadevah, ki so za slovenski narod na Krajnskem ravno tako imenitne kakor za vsak drug narod v novopre-rojeni ustavni Avstrii po slovesnih besedah Njih Veličanstva: renake bremena, enake pravice"? Radostni rečemo, da to, kar ho „Noviceu v 43. listu po naznanilu iz Koroškega rekle, smo popolnoma potrjeno našli v več kot pol ure dolgem pogovoru, ki ga je odbor citavnice ž njimi imel, ko se jim je v petek poklonil. Ko je predsednik citavnice g. mestni župan Ambrož predstavil odbornike in priporočivši tudi čitavnico njih blagovoljnosti razložil namen te mlade Njim še morebiti neznane družbe, ki si je omiko slovenskega jezika na djanski poti besede in pesmi napisala na svoje čelo,   so gosp. deželni poglavar odgovorili,   da tak namen
je hvale vreden   in   tudi   potreben,   ker dolgo zanemarjeni jezik   v resnici   omike potrebuje;   takemu namenu   bojo oni vsigdar   radi   podpornik ;   da   pa   se doseže to,   kar prava praktična potreba   terja   za narod   slovenski ,   mora po njih mislih omikovanje jezika vedno v teh mejah ostati, da jezik ostane ljudstvu domačemu razumljiv   in se  jezik   slovenski ne potopi v narečje , ki bi se prilastoval kako diplomatično veljavo;   zato — so rekli — sem zadovoljen   v   poslednjih „Novicaha bral neko kritiko, ki odvrača uamestovanje nam znanih besed z neznanimi;   nasproti  — so pristavili — pa so tudi ugovori tistih ljudi  smešni,   kteri   bolj   omikanemu slovenskemu jeziku pripisujejo ,   da je on   kriv ,   ako   vsak prosti človek   ne   razume   slovenskega   deželnega zakonika skozi in skoz ,   ker   je vendar dosti dobro znano,   da tudi prosti nemški narod ne razume v vsem nemškega zakonika, ako se mu ne razloži.    Očitno je iz   vsega   tega bilo ,   da gospod deželni   poglavar   ne   razumejo  le  slovenski jezik, temuč tudi razmere slovenskega jezika so jim dobro znane. Dr. Bleiweis je nanašaje se na te prijazne besede za svojo dolžuost spoznal, Njih ekscelencii  ob kratkem  razodeti, kaj zahtevajo   Slovenci   na   Krajnskem   v   šolah ,   uradnijah   in javnem življenji,   da se tudi njim spolne beseda Njih Veličanstva  pa se ne   žali   pravica   nobenemu druzemu narodu, ker vse, kar oni zahtevajo, se natanko drži postavnih mej ravnopravnosti,   čez ktero   ne stopinice še nikdar niso storili in   je   tudi   nikdar   ne   bojo;   oni so zadovoljni, da dobijo ,   kar je po naravi in postavi   njihovega ,   in   kot vsigdar zvesti Avstrijauci, potrjeni v viharnih časih, ko so se drugi v kote poskrili ali črno vojsko snovali ,   se držijo tudi   sedaj   svojega   starega   pravičnega   gesla:    „ vsakemu svoje." Tudi o teh zadevah so blagovolili Njih ekscelencija se spustiti v globokeje pretresovanje,   iz kterega se je vi-dilo, da jim ravnopravnost narodna ni prazna beseda in da djanska potreba  ljudstva   je povsod njih vodilo;   tako,   na priliko , so tudi oui prepričani, da ljudske šole le dosežejo svoj namen,  ako so osnovane na čisto narodni podlagi,   da pa v drugih šolah nemški   jezik   se nikakor   ne more   brez velike škode zanemariti.    Gospod dr. Ahačič jih prosi, zagotovilo sprejeti,   ki   se   opira na dogodbe preteklih časov, da nobenega naših narodnih   mož ne   navdajajo   tiste pan-slavistne misli,   ki  jih protivuiki   ravnopravnosti   slovenske kot strašilo po svetu trosijo,   da   bi   toliko lože spodkopali nam pravice ustavnega časa, po kterem tudi slovenski narod ima pravico zahtevati,   da  se za narod spozna in se mu dodeli vse to,   kar  drugi narodi   vživajo;   narod slovenski se po pravici   sponaša   z   neoskrunjeno   svojo   zvestobo   do prestola   avstrijanskega,   in   slavni polkovnik Kuhn sam je o   povrnitvi   našega polka  v Ljubljano očitno   spoznal ,   da velik del slave njegove gre vrlemu obnašanju polka našega domačega.    Gospod deželni poglavar so radostni sprejeli to zagotovilo   in rekli,   da   o zvestobi   Slovencov   nikdar niso dvomili ,   ker   se   še dobro spominjajo avstrijanskega nadu-šenja Kranjcov v letu  1848,   in   da   so   njim samim v viharnih časih   tudi   Slovenci   na   Koroškem   krepka podpora bili.    In   tako   se  je   odbor   citavnice   radosten   poslovil od Njih ekscelencije.    Ker Slovenec le pravico zahteva in nič druzega kot le pravico, se je lahko porazumeti z gospodom, kterega geslo je pravica, in ki samostojno   sam presoja, da pozna resnico.
—   Ker se ljubljanski sej m začne prihodnji pon-deljek (17. dne t. m.), bo kmetij ska dr u žba, ki svoje velike zbore že odnekdaj ima o velikih sejmih , svoj letni zbor napravila prihodnjo sredo, to je, 19. dne tega mesca, kakor se bere v povabilu današnjega „0glas-nikaa- Želeti je , da bi se tudi iz dežele udeležilo veliko družbenikov, ker nektere imenitne reči pridejo v prevdarek, in treba je, da se sliši več glasov.
—   Kakor slišimo, misli čitavnica naša, čeravno ni velika dvorana njena še gotova, pozimi vsako nedeljo zvečer napraviti kratkočasno večeruico, pri kteri se
388
bo kaj podučnega ali kratkočasnega bralo , ali kaj dekla-miralo , kaka pesem pela ali na klaviru ali kakem drugem muzičnem orodji to in uno igralo. Prva taka večernica bo prihodnjo nedeljo (16. tega mesca} zvečer ob 7. ari, v kteri se bo bral zanimivi ž i vlj en j opis preslavnega knezoskofa SI o m seka, ki ga je častiti gosp. Košar zlasti iz slovstvenega ozira spisal in bral v čitavnici mariborski. — 9 uapevov (kompozicij) na pesem Koseskovo ..Kdo je mar" je šlo že pred več dnevi v razsojo v Prago. Radovedni smo, ktera bo premije (10 cekinov) vredna spoznana.   Slišali jo bomo v čitavnici.
— Te dni je na poti v Dalmcijo , kjer bo zavoljo prsne bolehnosti čez zimo ostal, v Ljubljani se mudil slavni gosp. profesor slovanske iilologije Hattala iz Prage. Tudi on je bil radoveden pregledati slovanske knjige in rokopise nase ces. knjigarne in posebno v rokopisih je najdel mar-siktero zanimivo stvar. — Da bi se temeljito soznanil z jezikom slovenskim, se tudi tukaj mudi gosp. Fortunatov, kandidat učiteljstva za slovanske jezike iz Petrograda.
—  Mnogospoštovani in po deželi naši dobro znani domoljubnega gosp. Kari žl. Raab, bivši svetovavec c. kr. deželnega poglavarstva, je 10. dne t. m. v 78. letu svoje starosti umrl.
—   (Poberki iz raznih časnikov.) V „Triesterci" se je unidan oglasil dopisnik ljubljanski v dolgem sostavku, v kterem pretresa vse stanove na Krajnskem glede na naro-doljubje, in „facittt tega pretresa je, da spoznava, da ,,slovenščina res ne pojemljea (der Slovenismus ist sicher-lich nicht im Abnehmen). Kako nek, modri Nathan! bo pojemalo, kar je Bog vstvaril? Kaj mislite, da je ustava slana, ki ima popaliti cvet narodni? Nam je ustava milo solnce, ki taja absolutični led , v kterem je zamrznila narodnost ljudstev. Nekako nerad hvali dopisnik med drugim delavnost čitavnice naše, pa hvali jo le zato, da — graja kazino, al zlo po krivici. Vodstvo kazine nič v nemar ne pušča, kar ima v svojih štatutah in skrbi za razveseljevanje svojih udov po svoji pravilni poti. Da čitavnice imajo v svojem namenu „besedo" in ^pesem", to je ravno razloček med čitavnicami in kazinami po štatutah njenih. Ravno zato ena drugi ni na poti, ker vsaka ima svoje in dela po svoje.