__IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. §TEV. (No.) 158. Milijonarski "bootleggerji" izsledeni. CHICAGO, ILL., SREDA, 8. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER, 8, 1924 LETNIK XXXIII. ZAJELI SO BRITISKI PARNIK, KI JE IMEL 11,000 ZABOJEV 2GANJA NA KROVU V VREDNOSTI $250,-000. — BANKIRJI, ČLANI "BOOTLEGGERSKE" DRUŽBE S KAPITALOM $10,000.000. New York. — 15 milj od obrežja so prohibicijski uradniki zajeli britiški parni k, ki je imel na krovu 11,000 zabojev žganja, katerega cenijo na $250.000. Oblasti so mnenja, da so s tem plenom pri-zadjali poslednji udarec! organizirani družbi tihotapcev s žganjem, ki so skozi šest mesecev že preplavljali našo S državo s prepovedano pijačo. Skozi tri mesece so se trudili IZ KITAJSKEGA BOJIŠČA. Pekingska armada poražena. — 10.000 mož zajetih. — Chang se je polastil velikih topov, ki jih je bežeči sovražnik popustil. Mukden. — 15 milj jugo-vshodno od Ling Yuan se je v onu^i Lil 1IICOCVC O C UUU11I I . , 1-1 1 , I'll <• obrežni stražniki, priti na sled!foboto blla bu'la bltka- v, ka" tej organizirani družbi, kar se jim je sedaj posrečilo. Parnik, ki so ga zajeli nosi 376 ton, s posadko 20 mož. Bankirji v Montreal in v New Yorku, kakor tudi disti-literji v Londonu in Halifaxu so člani tega mednarodnega tihotapskega društva, katero razpolaga s $10,000.000 in štirimi parniki. Nadalje so tudi zajeli štiri manjše parnike, ki so prevažali tihotapsko blago h kraju. Pri tem so zaplenili 50 zabojev žganja in aretirali loika in Chang, ki je postal ze-oseb. i lo popularen, bo vkorakal s Zvezni agenti so se posluži- svojo armado v Peking. Chang li nove taktike, ki se jim je je pri ljudstvu tudi vsled te-pri zadnjem nočnem lovu na' ga priljubljen, ker za vse, kar tihotapce dobro obnesla. Ta- se vzame za preskrbo njego-ko naprimer se poslužujejo vih vojakov plača takoj. Od-dolgega policijskega čolna z redil je tudi, da so dobili po-vsemi lučmi ugasnjenimi in se moč, prizadeti po poplavi. približajo čisto blizu svojim _o_ žrtvam. Na ta način so v eni Umor in samomor, noči zajeli tri motorne čolne,1 ^^ ki so ravno izkladali žganje.! Paly C\ty' CaL Lastnik _0_ nekega tukajsnega bungalow teri je gen. Chang pognal sovražnika v beg. Chihli fronta je strta, katere eno krilo 10,000 mož je padlo v roke gen. Changa, drugi so pa v neredu bežali na vse strani, pustivši na mestu več velikih topov, strojnih pušk, več tisoč pušk in drugega vojnega materijala. Cela druga armada pod poveljstvom gen. Li, zasleduje be-žečega sovražnika, kateremu ne bodo dopustili priti do sape. Še en tak poraz nasprotni- RAZNE VESTI. KANDIDATA TRETJE PROGRESIVNE STRANKE. — Washington. — President Coolidge in soproga sta obhajala 19-letnico njune poroke v krogu le par prijateljev, na krovu prezidentove jahte, Mayflower. — Washington. — Kapitan George W. Steele, iz Marion, Ind., ki se nahaja v Nemčiji pri vodilnemu zrakoplovu ZR-3, je imenovan za poveljnika postaje zračne flotile v Lakehurst. Ko se povrne v A-meriko s zračno ladijo ZR-3, prevzame to zadevne posle. — Montreal. — Umora ob-dolženi John Buchman Pieri, je izpovedal, da je umoril svojo spečo ženo, nato pa še zadavil svoja dva otroka, deklici v starosti 6 in 7 let. — Baltimore, Md. — William Gibbs McAtloo, bivši finančni tajnik, se bo moral Moč La podvreči operaciji. Nahaja se v Jones Hopkins bolnišnici. — Omaha, Neb. — Poslopja Cudahy Packing kompani-je je ogenj popolnoma uničil. Škoda je cenjena na $250.-000. — Havana. — Sedem oseb je bilo mrtvih in 58 ranjenih, med temi 6 smrtno, v spopadu med policijo in pristaši bivšega prezidenta Menocela, Iz Jugoslavije. JUGOSLAVIJA IN RAZOROŽITEV. _ SHOD RADIČE. VE STRANKE V ZAGREBU. — DRUGE RAZNOVRSTNE VESTI. Lep vspeh g. Dr. Marinkovi-/ Franciji je rekel, da je veli- Mr. R. M. La Follette in Mr. B. K. Wheeler. kandidata progresivne stranke, ki močno pridobivata v tekmi proli Cool id g u. POLITIČNI GLAS0YI. Follette j a raste. — Demokratska stranka v Ca-liforniji poražena. — La Follette je odšel na agitacijsko turo na zapad. San Francisco, Cal. — Republikanski voditelji priznajo, da je njihova vrsta v državi Californija ne le vpognje-na, — ampak strta. Volilci so Po sprejetju razumne resolucije se je tretja komisija z vnemo lotila poverjene ji naloge. da na razvalinah dosedanjih načrtov garantnih paktov in na podlagi vodilnih misli v nasprotujočih si stališčih dveh naziranj v tem vprašanju zgradi nove temelje za mir. Delo nehvaležno in tudi ne lahko. Pod predsedništvom rumunskega zunanjega ministra g. Duce je imela komisija vsaki so pričeli čisto znova generalno debato o splošnih načelih razorožitve. V to razpravo je posegel tudi naš minister za zunanje zadeve g. dr. Voja Marinkovič in v stro- ca. i kega pomena to, ko je padla militaristična vlada Francije. O notranjem položaju je pa dejal: Dobili smo pošteno, u-stavno in parlamentarno vlado na mesto vlado lopovov. Ta vlada je dejal ni seljaška, ni federalistična, niti republikanska. Ni tudi naša v smislu našega programa, ali je naša v smislu evropskega parlamentarizma. Sklenili smo, da jo podpremo, da more izvesti svoje mali program, t. j. podan svoje seje, kjer j stena prava, lopove v ječo, svobodne volitve, nato pa pošten sporazum. Cel njegov govor je bil nad vse globoko zamišljen, žel je burne ova-cije. Hrvatski narod ga ljubi — njemu je Radič to, kar je kovnjaškem govoru podal sta- v družini dobri oče. lišče naše države k temu važnemu vpraševanju. Podrobno je analiziral vse dobre in šibke strani o vzajemni pomoči in nato razvil stališče svoje -o Dve nesreči. Na savskem mostu v Kranju je zavozil avto Josipa Krakerja iz Ljubljane s spred- ----r-------1 I------— vlade. Vkljub najmiroljub-; njimi kolesi v neko razpoko. se razdelili, katerih večina jej nejšim intencijam Jugoslovan-1 Pri tem sta se razletela oba . le za neodvisno stranko. Boij ske vlade, ona nemore brez- plašča in je le malo manjka- ki vodi kampanjo za zopetno,se bije tudi v Californiji le! pogojno sprejeti takega pak- lo, da ni vrglo avto z mosta. izvolitev. Ko je poseglo vmesjmed Coolidgeom in La Follet-! ta, ker se naši državi ne nu- Potniki so odšli s strahom, av-se vojaštvo. se le zonet vsno- ^__i_________r _J rt: ~----1„_ ______________-----• ___v Družinska tragedija. še vojaštvo, se je zopet vspo-stavil red. — Calexico, Cal. — Barney Oldfield, znani avtomobilski dirkač je bil aretiran, ko je vozil svoj avto v pijanem stanju v hitrosti 87 milj na uro. — Chicago, 111. — Banditi so udrli v pisarno Marstroma na 130 je naznanil policiji, da njegov j najemnik J. Davies ni plačal j Na 5718 Normal blvd. v j kakor bi mogel najemnine.! Chicago, 111., se je odigrala Pripomnil je pa tudi, da sej žaloigra, katere žrtev sta bili mu zdi tišina, ki vlada v bun-i dve osebi. i galowu nekam sumljiva. Poli-! Hal Ehring je pred deseti- cija je nato s silo odprla in 1 mi leti bil povožen od avto-, vstopila v stanovanje, kjer mobila, katera nezgoda ga je najdejo v nekem kovčegu. privezala kot pohabljenca na1 mrtvo žensko truplo, v drugi; posteljo, s katere se tekom te-J sobi pa s prestreljeno glavo-ga časa še ni ganil. Pred enim mrtvega najemnika Daviesa. letom še le, je revež bil toli- Policija je ugotovila, da je ko pri moči, da je začel neko-1 Davies umoril žensko, ki se liko pregibati levo roko. Nje-| je izkazalo, da je njegova so-gova edina opora je bila nje- proga v San Francisco pred gova mati, ker očeta več ni i- dvema mesecema, nato pa mel, pač pa očma, ki je bil truplo v kovčegu pripeljal brat pokojnega očeta. Očem* semkaj, kjer je poldrugi me-, William Ehring je pa bil pija-.sec bival poleg trupla, nakar *ec in je tudi napravil večkrat i je še sebi s kroglo končal živ-j prepir radi bolanega pastor- — -- TT------ — m ----- m^m ka, tako da ko že nista mati lil sin več mogla tega prenašati, ga je mati zapodila od hiše. Tako je sedaj mati se »orala sama truditi, da je preživela sebe in bolnega sina. Pred tremi tedni je pa zopet prišel William Ehring na večer k njima in obema grozil, da ju pomori. Hal pa, ki je i-®el vedno pri sebi revolver ga je odpodil. Tako sta v vedni skrbi živela mati in sin. Pred par dnevi pa ni bilo matere ob določeni uri domov, Hala se je polastil strah in sumnja. '—■ Njegova sumnja je bila o-pravičena, William Ehring je ustrelil do smrti svojo soprogo — mater bolanega dečka, kateremu je bila edina pomoč in opora. Drugi dan nato, si je tudi morilec svoje žene končal življenje s kroglo. -o Str. V blagajni se je nahaja lo za $100.000 diamantov in tejem. Demokratski glasovi se! enakovredne zamene za bodo porazdelili med republi- našo oboroženo silo. Za sedaj kansko in neodvisno stranko,, še ni prišla tista zaželjena tako da demokrati tudi v tej. doba, ki pa prav kmalo lahko državi nimajo nič za pričako-! nastopi, da države ne bodo i-vati. J mele nič več potrebe vzdrže- V San Francisco je La Fol-i vati velikih armad za zaščito lette veliko močnejši od Coo-' integritete svojega teritorija, lidgea. Pač pa kakor pravi Dokler ta doba ne pride, je Williama . poročilo, je južna stran dr i treba računati z danim polo-N. State žave zvesta republikanski? zajem in na podlagi njega re- stranki Washington. — Senator vprašanje vesoljnega ko so s svojim delom že pri- La Follette je v pondeljek od-ceh so se nekaj zbali in pobegnili, ne da bi kaj odnesli. sevati miru. G. Marinkovič to in ograja pa sta močno poškodovana. — Druga nesreča pa se je pripetila na Kokr-škem mostu pri Polakovi tovarni. Tovorni avto je vozil težko obložen čez most. Komaj pa ga je prevozil, se je prelomil most na dvoje, tako da je popolnoma neuporaben za vsak promet. -o- Žeparji v Novem mestu. Posestnici Mariji Zupanči- Ali je tvoj sosed že naročen na A. S. in Edinost? — Pridobi ga, da se naročil Ijenje. Umorjena žena je pa imela iz prejšnega zakona tudi triletnega sinčka, za katerega se pa ne ve kje da je. Policija je vse preiskala po stanovanju in v kleti, ker je mnenja, da je očem tudi otroka umoril. Pustili so pa na mestu več vlo-milnega orodja. — Johnston City, 111. — Raztelešen je trupla L. Her-ringtona, katerega je zastrupila njegova žena, kakor je bilo poročano, je pokazalo, da mu je dala tako veliko množino strupa, s katerim bi/ Coolidge, 20; Davis, 10. se lahko zastrupilo 39 normalnih oseb. — Cairo, Egipt. — Prestol, od katerega je na zahtevo ljudstva odstopil kralj kraljestva Hedjaz Hussein, je sedaj zasedel njegov najstarejši sin žavi Emir Ali, ki je guverner v, V' severni Dakoti je poka-Medina. I zaIa siamnata volitev, da je šel iz Washingtona na enome-j lik moralni vspeh in je s svo- j "«uena, na svinjsKem sejmi-sečno agitacijsko turo po za-i jim nastopom priboril našijšču listnica, v kateri je imela je imel ve-|čevi iz Žužemberka je bila u-s svo- i kradena na svinjskem agitacijsko turo po padu. Senatorja spremljata' njegova dva sinova, ki bosta tudi prirejala govore. Iz Minnesote poročajo, da je slamnata volitev pokazala veliko moč La Folletteja v tej, državi. Rezultat v odstotkih' >,je sledeči: La Follette, 70; delegaciji pri Društvu narodov oni ugled, ki ji kot zastopnici večje slovanske države pristoja. i -O- Shod Radičeve stranke. V Zagrebu se je vršila im-pozantna manifestacija Radičeve stranke, odkar obstoja. Že v rani uri so se zače- Državi Minnesota in Wisconsin boste oddali, kakor se le polniti zagrebške ulice in pričakuje pri volitvah vsaka! ceste. Večje in manjše skupi-do 800.000 glasov. Od teh do-; ne seljakov so prišle iz bliž- i 22,500 dinarjev. — Isti dan ravno tam je bil okraden tudi posestnik Martin Pavšič iz i Češenc pri Trebenem. Spre-jten in drzen žepar je odnesel listnico, v kateri je imel 15.-100 dinarjev. Ukradena krava. Posestniku Josipu Zagorcu v Baznem je bila ukradena iz hl'eva Jtrava, stara okolu 5 let, vredna 4000 Din. DENARNE POŠIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO« AVSTRITO. ITD. Naša banka ima svoje lastne zve*« s poŠto in zanesljivimi bankami rPovTii ur j ------p® . o------ — w . «.ncui piumu-, starem kraju in naše pojšiljatve nanu Kudolph Morava nabornih na zastavo neodvisne! ru —Mažuraničev trg, so že. dostavljene prejemniku na dom .A inooro -iti+i-o j„i: na *«dnjo pošto točno in brez vsake- bi skoraj gotovo najmanj 500.000 La Follette v vsaki dr- — Chicago, III. — Lekar- nje okolice, raz streh in balkonov so pa vihrale hrvatske' trobojnice v tolikem številu, da je bil v teku predpoldne-j va malodane okrašen cel Za-i več demokratov postalo po-j greb. Na zborovalnem prosto- w »o Protest Francije. Pariz. — Francoska vlada je obvestila svoje poslaništvo v Pekingu, naj pošlje noto v kateri naj se formalno protestira proti soglasju ki obstoji med gen. Chang Tso-linom in Rusijo, katera škoduje francoskim interesom na Kitajskem. Francoska vlada je radi gotovih vzrokov mnenja, da je najbolje, da se ta protest predloži pripoznani kitajski vladi takoj, tako da lahko, karkoli neprilike pride kot posledica sedanje vojne, lahko nato Francija podvza-me potrebne korake, da varuje interese svojih državljanov. noco tt T OK 0, . J - f"«^«« iio * " iicv^vi > ione - - -i-ia^ui rtincev u g, SO Ze f6°8 y • f? so neznani ta- stranke. Tako zaznamujejo v od ranega jutra pripravljali tovi odpeljali po noči 23 za- Minneapolis med 3392 glasov' prostore za skupine. Veliko bojev predvojnega žgania. za La Folletteia, okrog 464 govorniško tribuno so vso o- demokratskih. Še celo med di-j krasili s trobojnicami in cvet-jaki minnesotske univerze je jem. Ob 11 uri je otvoril dr. dobil La Follette večino in sicer: La Follette, 72 ; Coolidge, 38; in Davis, 24. -o- bojev predvojnega žgania. — Mount Vernon. 111. — Elma West, grocerist in James Campbell, sta se med prepirom stepla. West pa potegne nož, s katerim zabode svojega nasprotnika desetkrat. Westa so takoj aretirali, Campbell se pa bori s smrtjo. -o- Smrt avijatika. Kapitan Burt E. Skeel, avi-jatik, je na Wilbur Wright field, padel s svojim letalom iz visočine 1000 čevljev. 40,-000 gledalcev je bilo priča ne-Kapitan je — Pariz. — Profesor Mail-he je iznašel nov način dobivanja petroleja. Napravil je že več poizkusov, kateri so se mu dobro obnesli. Po načinu te rastline, kar bi po mnenju omenjenega profesorja se bo dobival petrolej iz neke vrste rastline. V ta namen so izgo-sreči. Kapitan je bil na me-jtovili načrt, po katerem bi za-stu mrtev. Kapitanova sopro- sadili prostor 500.000 akrov ga se je tisti moment, ko se je izvedencev zadostovalo za zgodila nesreča nahajala v, kritje potrebe petroleja za ce-zaprtem avtomobilu ne daleč ,lo Francijo, katera ga porabi proc. Smrtnega padca svoje- devetdeset milijonov galonov ga soproga ni videla. na leto. uri Maček zborovanje, nato pa podal besedo Radiču. Ko je stopil na tribuno, mu je množica frenetično vzklikala, godba je zaigrala "Lijepo našo domovino" in seljaški pevski zbor "Orač," je zapel mično pesem. Radič je pozdravil zborovalce z besedami: Vele-časten hrvatski zbor. Hvaljen Jezus, živela republika. Nato je slikal sedanji svetovni položaj v vznesenih besedah/ povdarjal je, da so veliki narodi že na potu iztreznjenja, dočim so mali še vedno bedasti, kakor pred vojno. Dejal je tudi, da angleški delavec in ruski kmet polagata temelje evropski bodočnosti. O J?a odbitka. Naie cene xa pošiljke v divjih lir»h so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnine: 500 — Din ....... $ 1,000 — Din ........ S 15J5 2.500 — Din ........ § 37.75 5.000 — Din ........ $ 75 10,000 — Din ........ $149.00 100 — 200 — 500 — Lir Lir Lir $ 5.10 $ 9.85 $ 23.75 1,000 - Lir ........ $ 46.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Dm. i nad.'2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestok« menja, dostikrat docela nepričako* no. )* obsolutno nemogoče cene rnaprej. Zato se pobija tre na kaiejo po cenah one»a dhe, ko m, sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MS tudi v Jugoslavijo m safest po POSTI KAKOR TUErt BRZOJAVNO. Vse poSiljatve naslovite na—sloVENSKO BANKO za krajsbk a gbšarek 70—9th a vb., hew york. ckt .iS-i.. • M ..... .. s .....: ' tt>- ^ - _1__ "AMERIKANSK1 SLOVENEC" IN -'EDINOST Prvi in najstarejši slovenski katoliški iist Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovliert leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicago, DLi Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on »pplifti— ljudstvo dolgo tega trpelo ne bo. Državne ceste so za državljane ne pa za organizirane transportacijske družbe, da na ta način na ljudske stroške delajo velike profite. Merodajni faktorji so poklicani, da začno o tem rrzmišljati in proti temu tudi kaj pametnega ukrenejo. Volilci državljani, vprašajte usiljive politične kandidate ,kaj mislijo o tem. Davke za konstruiranje in popravljanje cest naj plačajo tisti, ki jih izrabljajo v lastne profitonosne namene! Če na druge poštene in za narod delavne ljudi sam nečastno poginil. Slovenski duhovnik. -o- I NAROČNINA: Za Zedinjene države za-celo leto ................$4-00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo lete ...$4.75 £a Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$^ 50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00, For United States per half year ..............$200 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4-75 F^r Chiragn, Canada and Enrope ohalf "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Oiiranrt niinrvg nnrjer the Act of M a rch 3. 1379." Odkod izvira sedanja brezposelnost? f Na stotisoče delavcev je brez dela po raznih industrijskih mestih. Če vprašamo delodajalce se izgovarjajo. da imajo polna skladišča produktov, in da se istih prav malo proda. Odgovor na to vprašanje pa rodi novo vprašanje, zakaj ni mogoče produktov prodati? Ko pa človek dobro prouči to drugo vprašanje dobi pravi odgovor, da leži krivda nekje, ki naše produkte ovira, da ne gredo iz dežele na mednarodni trg. Ta ovira pa je sedanja republikanska vlada, ki je pod Hardingo-vem režimom nastavila silno visoke tarife na izvoz in uvoz. Kakor hitro so republikanci nastavili tarife je pastala v industriji od dneva do dneva večja stagnacija — zastonj.— in delavci so začeli zgubljati svoje delo. Ameriško delavstvo producira mnogo več, kakor potrebuje teh produktov doma. Z modernimi stroji se produc-irajo razni izdelki mnogo hitreje in mnogo ceneje, kakor ravno se ti izdelki v Evropi ali kje drugje. Zato Amerika lahko konkurira s svojimi izdelki z vsako drugo državo, ako je tudi delavstvo drugje manj plačano kot tukaj. Toda produkti kljub temu ne morejo na trg, ker od njih se zahteva previsoka izvozna tarifa. Zato se skladišča polnijo, mesto, da bi se produkte odposlalo na trg in prodalo. Radi visoke tarife, katera povzroča stagnacijo v industriji, ki s tem sistematično povzroča v deželi brezdelje zgubi Amerika od 60 do 100 milijonov trgovskega prometa na mesec. Ali torej ni neumestno upostav-ljati tarife, kakoršne so upostavili republikanci? Kako dolgo bo to šlo? Lastniki privatnih transportacijskih družb so navihani. V zadnjih časih, ko države grade konkretne ali cementovane ceste, plačajo stroške davkoplačevalci pri direktnih ali pri posebnih davkih. Te cementovane ceste dobro služijo zlasti avtomobilistom. V več krajih, kjer so bile doslej med mesti in vasmi zveze potom električne poulične železnice so iste prekinjene. Iste družbe ali morda kake druge, seveda pod drugim imenom pa upostavljajo avtomobilske zveze in prevažajo potnike z velikimi "busmi." Ti veliki busi kradejo promet v veliki meri pouličnim železnicam. To pa delajo zato, ker imajo manjše stroške pri obratovanju, kakor jih ima poulična železnica, želez-: niški tir mora družba sama popravljati in mora v ta! namen imeti najetih več železniških delavcev poprav-ljačev. Dočim cesta, po kateri vozijo busi so državne, in jih popravlja država z ljudskim denarjem. Da busi izrabljajo cementovane ceste ni nobenega dvoma. Pa še to, ceste menda države ne bodo gradile za privatne transportacijske družbe z ljudskim denarjem. Pa tudi Fames Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) Kz zapada. Neki moj faran me je opozoril na bedasti članek v G. N. z dne 27. sept. t. 1. Iz do-tičnega članka sije isto hinavsko zavito natolcevanje, kakor ga je najti v par prejš-nih številkah G. N. Hm, Sak-sarjev list jadikuje, da vera peša med Slovenci v Ameriki. To se prav tako ujema, kakor bi cigan "jamral" in tožil, da ni več poštenih ljudi na svetu. Kdorkoli je pisal dotični članek, "Kaj morda ni res?" je velik hinavec. V svoji zlo-kobnosti vprašuje sam (ne pa kak priseljenec v pismu) kje so časi Buha in drugih duhovnikov, ki so bili duhovniki v pravem pomenu besede. Nas sedanje duhovnike pa ta zlo-kobni člankar imenuje laži-pastirje, farizeje itd. Ve natančno kaj se godi po naših spovednicah, cerkvah itd. Vse pove in dvoumno podtakne slovenski duhovščini, le resnico zakrije in jo ne pove. Jaz sem razumel njegov članek tako le: Člankar. ki je pisal dotični članek hoče udariti slovenske duhovnike ; češ, da smo le preveč navezani na denar. S tem, da kliče stare čase v spomin, bi moral sovražni člankar povedati tudi to resnico, da je danes dvakrat dražje vse, kar človek potrebuje od zibele do groba. Pred 28. leti sem jaz potrošil za življenje po $20 na mesec. Danes moram paziti — zelo paziti, da me ne stane več kot 2-krat več ko tedaj. Pa moje življenje je Jako skromno. Zemljišča, delavci, material in vse drugo je dvakrat dražje, kot leta nazaj. Pred 20 leti se je za trideset tisoč že kaj lepega naredilo. Danes ni trideset tisoč nič. Navadna hiša toliko stane. Torej tistih časov, ko so bili tedaj, ni danes več. Pred 20 leti je bilo veliko, ako je vsak faran dal na leto recimo $5.00 za cerkev. Kaj je $5.00 danes? Resnica je pa tudi, da ljudje so se navadili na velike plače, katere so sicer še vedno prenizke za današnje razmere — toda na nasprotni strani, kadar pride, da žrtvujejo za svoje naprave, bi se pa le radi držali starih časov. Mislijo, da je dovolj tista svota za prispevek cerkvi, kakor je bila pred 20 leti, ko so tudi sami služili dvakrat ah* trikrat manj kot danes. In na to struno je hotel udariti zlokobni člankar v G. N. Mislil " je, s tem člankom bom predstavil našo duhovščino kot oderuško in požrešno — pa bo marši kak rojak prikimal za menoj.G. N. je takih trikov že navajen. V spominu so mi še stari boji, ko je živel še pokojni Mgr. Buh. Saj se je Sak-sar tudi z njim boril, ko je bil Mgr. Buh vendar tako mirnega značaja. Danes bi se pa rad z njim ponašal, s tistim,1 kateremu je sam delal že ne-1 prijetne trenutke. To je bilo tiste čase, ko je Father Buh izdajal Amerikanskega Slovenca. Koliko napadov je izbruhal na to delo, katero je vodil Father Buh z A. S. ravno Saksarjev list. Sedaj bi se nji rad skrival za svetniško življenje Mrg. Buha. Hinavec, kdor si že! Na njegovo jadikovanje, da vera peša med Slovenci \ Ameriki pa javno povem, da je k temu največ zakrivil ravno list G. N. S svojo liberalno pisavo je marsikatero srce ohladil za Boga in vero. Sedaj pa pride hinavsko na plan. kakor da bi bil on tisti list, ki je s pisano besedo oznanjal evangelij božji med našim narodom v Ameriki. Stari naseljenci si lahko pokličejo v spomin, kaj je vse povzročil Saksarjev list pred 25. in 30. leti. In kdor to pomisli tedaj vidi. da v sedaj že osivelemu newjorskemu liberalcu živi še vedno tisti zlokobni lis j ask i duh, kot je pred 30. leti. Kljub temu, da že stoji blizu praga onih vrat v večnost,1 mu je vedno prijetno pri srcu, kadarkoli more udariti po kakem požrtvovalnem in za narod navdušenem duhovniku. Zadnje čase se je spravil na duhovnike v njegovi domači naselbini. Vsakdo, ki pozna za narod vnetega newyorške-j ga župnika ve, da je to vzor j duhovnika in mirnega člove-l ka. Tako moramo priznati, če že hočemo ali ne, tudi slovenskemu župniku v Chicagi. In vendar, koliko je G. N. že iz-kidal raznega blata na te dva duhovnika, da bi jih očrnil pred našo javnostjo. V vsaki številki se zaletuje v nje, kljub temu, da narodu to natolcevanje že tako preseda, da bolj ne more. Vendar, kakor vse izgleda, ta umazani boj se bliža svojemu koncu s tem, da bo v tem umazanem blatu, ki ga liberalni list me- Sv. Jurij v So. Chicago, III. Da zopet kedo ne poreče, da se je poročevalec iz So. Chicago zazibal v prijetno zimsko spanje, se pa zglasim. Kaj naj pa danes poročam ? Ali mislite, da je za časnikarje res tako izvrstno. Mislite, da poročevalci kar iz žepov iemljejo novice. Ni tako ne. Služba poročevalca je dostikrat precej kočljiva in nevarna. Vsega ne more hvaliti, vsega ne sme grajati. Hoditi pa naravnost srednjo pot je pa v jeseni, ko se pridelki shranjujejo, pa precej težko. Ver? ^ ar bom že kaj našel v svojih zapisnikarskih predalih, da bom cenjenim bravcem sporočil kot zanimivost. Najprej povem, da v minulem sept. smo imeli kar dva imenitna obiskovalca. Rev. Fr. Ambrož Sirca, župnik iz Steel-tona. Pa. si je ogledal našo o-kusno poslikano cerkev. To pa zato, ker ravnoisti slikar Mr. J. Gosar slika tudi župno cerkev v Steeltonu. Rev. župnik se je zelo pohvalno izrekel o slikanju cerkve in o mojstru slikarju. Drugi, ki je obiskal našo naselbino je pa bil Rev. Fr. Kapistran Ferlin, ki je ravno došel iz Evrope. Kot kritičen evropejski opazovalec si je slikarsko delo natančno ogledal in se je naravnost divil nad lepoto cerkve in je občudoval, da zamore slovenska roka tako umetno in živo vprizoriti slike. Ko bi vi videli naše požrtvovalne nekatere može, ki se vsaki večer trudijo do 10., da celo do 11. ure po noči in marljivo delajo pri dvorani, da bo tem preje gotova in n« razpolago za razvedrilo. Čast takim možem f Da zabav, da razvedrila nam bo potreba drugo leto, ker do sedaj dve leti smo imeli samo delo in delo, trud in skrbi ter ogromno plačevanje. To bo sedaj kmalu ponehalo in z drugim letom bomo v lastni dvorani lahko priredili kedar se bo nam zljubilo good time. Predno pa do tega pridemo, imamo še eno težavo premagati. Upajmo, da jo bomo povolino izvozili, če bodo fa-rani složno zopet pomagali. Bo šlo, saj nam je sedaj avto na pomoč. Porečete, to so ti So. chicažani " neumni ljudje ! Kar naprej in naprej se gibljejo in delajo in ktero "pogruntajo." Da, sedaj smo jo pa res pogodili. Prve dneve oktobra so dobile vse hiše, vsi farani, vsi odrastli fantje, vse odrastle dekleta, vsa društva in še mnogi znanci ter prijatelji izven naselbine knjižice. Kajti ko bo dvorana slovesno otvor-jena bomo avtomobil izročilo tistemu, ki ima pravo številko. Vsled tega je zopet zavladalo življenje po naselbini. Eni se veselijo in upajo, drugi so slabe volje in zmajejo z glavo, češ ne bom srečen. Jaz pa kličem vsem: Le krepko naprej, saj. še ni vseh dni tega leta konec. Bomo vid kaj bo iz vsega tega: O izidu bom že pravočasi in natančno poročal. Do tedaj pa bodite zdravi in močni ker v jeseni, vsaj tako pravi' jo, se rabi moč, ako si kdo hoče kaj tekočega preskrbeti za dolgočasno starko zimo. Obilo sreče tedaj! Poročevalec. Nekoč je cesar Jožef poto. val po Gorenjskem. Pripeljal se je bil iz Celovca preko Ljubelja do Tržiča in od tam je dc-Ial izlete po Gorenjskem Pred belo kmetijsko hi'o vidi priletnega možakarja, ki pUgj iz lepe majhne, s srebrom o-kovane lulice, ki ji pravijo "vivček." Cesarju je dopadlo originalno delo in vpraša kmeta, kje da se kupi tako čedno blago. "Jaz sam delam take vivčke in jih prodajam po semniih po 12 grošev, ako so s srebrom okovani; z me-djo okovane pa po 10." — Cesar bi bil rad osrečil svoje prijatelje s takim darilom, pa je hotel kupiti 12 vivčkov, kmet umetnik pa jih ni imel v zalogi. "Zdaj jih nimam, pa v 3-4 tednih pridite ali pa pošljite po nje, pa odmaknem pri vsakem po en groš, ker ste jih več naročili." Cesar vpraša, a-li ne bi hotel prinesti izdelano blago na — Dunaj. Ko mu cesar izroči deset cekinov za pot in stroške, sprejme kmet ponudbo in dobi na listku zapisan naslov, kje ima izročiti vivčke. Kmet spravi denar in listek ter se loti dela. V narodni gorenjski noši jo primafca na Dunaj. Ko pokaže-listek nekemu gospodu in ga vpraša kam naj se obrne, ga ta sam sprejmi do cesarskega dvora ker je spoznal cesarjevo pisavo in podpis. Cesar je bil u-kazal, da morajo Gorenjca ob vsaki uri po dnevu sprejeti z največjo vljudnostjo. Pod širokim klobukom, z rdečim o-gromnim dežnikom pod pazduho, v dobro podkovanih škornjih in z vivčkom v čeljustih krevsa kmet po gladkih hodnikih do prekrasne dvorane, kjer je moral čakati. Kmet sede nerodno v mehki naslonjač, strese pepel iz vivčka po tleh, ga zopet nabaše in zažge s kresalom in gobo. Pri tem pa debelo pljune po podu. Postrežnik prenese ves prestrašen lepo izdelan pljuvalnik in ga postavi na mesto, kamor je bil kmet pljunil. Gorenjec ga hudo pogleda in pljune mimo pljuvalni-ka na drugo stran. Postrežnik zopet prenese posodo. To pa je bilo kmetu odveč in nahru-li vljudnega lakaja: "Ti frda-manski škric pisani, če me ne p'tis pr' gmah, ti pljunem kar v tisto skledo!-" -o- Kazan je opazil obliko, ki se je prikazala v luninem svitu na koncu jase. Tej je sledila druga in tretja, dokler jih ni bilo pet. Hodili so s sklonjeno glavo po krvavi sledi. Ustavili so se šestdeset yar-dov daleč in čakali. Tu se je pa Kazan silno začudil, ko je videl, da se volkulja Sivka umika. Povesila je ušesa, pokazala zobe in za- ! čela sovražno renčati. Zakaj ? Zakaj se je postavila v obrambo, ko je imela pred seboj plemenske brate,! ki jih je sama poklicala na^ pojedino? Ne brigajoč se za njeno je- : zo je šel lahnih korakov naprej z visoko pridvignjeno glavo, prišlecem naproti. Njih duh mu je prav ugajal, ravno nasprotno kot volkulji Sivki. Ustavil se je kakih dvajset korakov pred malo skupino, ki se je bila usedla v sneg. Njegov košati rep je začel mahati po zraku, ko se je e-na žival skokoma dvignila in se mu približala. Ostale so ji sledile in trenutek pozneje je bil Kazan obkrožen od tolpe.. Z velikim zadovoljstvom soj se začeli duhati. Novi prišle-, ci niso bili volkovi, temveč; psi. * 1 V samotni koči v ledeni pustinji je umrl njih gospodar.! Tedaj pa so odšli v Wild. Nosili so še znake sani, v katere so bili upreženi. Okolij vratov so še imeli vratnike iz! kože severnega jelena. Dlaka* njih bokov je bila oguljena in' eden je vlekel za seboj tri čev-i lje dolg lanec. Bili so vidno o-| slabeli od lakote in njih rdeč-j kaste oči so žarele v globoko udrtih očesnih votlinah. Prijazno je Kazan stopal pred njimi in jih vedel k tru-J plu ubitega severnega jelena.' Nato se je ponosno in zado-! voljno vrnil k volkulji Sivki in' poslušal lomastenje zob ubogih par, ki so se gostile. Ko se je tolpa nasitila, se je približala Kazanu in vol-f kulji Sivki, da se natančneje spoznajo. Posebno jih je zanimala slepa volkulja in obda 1 li so jo od vseh strani. To za-, nimanje pa Kazanu nikakor! ni ugajalo. Eden psov je bil naravnost strašna zver. Bil je oni, ki je vlekel za seboj lanec. Približal je svoj nos nosu zalkulje in se ga dotaknil. Kazan je' divje zatulil v znak pozorno-! sti. Pes se je umaknil in pre-! ko glave slepe volkulje sta si pokazala zobe. Velik husky (Ime nekega, plemena psov, ki jih uporabljajo za uprego sani.) je bili glavar tolpe. Noben pes se mu" ni še upal nasprotovati. Pričakoval je, da se bo Kazan za-! čel tresti, kot so to storili drugi, in se bo s povešenim repom umaknil. i Zelo se je pa začudil, ko se to ni zgodilo. Nasprotno, Ka-1 zan je pripravljen skočiti čez volkuljo in takoj začeti boj.' Veliki husky se je oddaljil,) divje renčaje, in ohladil svojo jezo na enem svojih tovarišev, katerega je divje ugriz-; nil v bok. Čeravjio volkulja Sivka ni i mogla/mčesar videti, je ven-! dar razumela, kaj se godi. j Stisnila se je h Kazanu, ga' gladila z gobcem in mu skušala dopovedati, naj oba odideta. Vedela je, da je boj ne-, varen in bala se je za svojega f tovariša. ^ j Kazan je v odgovor gromo-vito zarenčal. Vlegel se je po-j leg volkulje, tujim psom nasproti. Luna je zahajala in sled-j njič zginila za vrhovi smrek' na zapadu. Nato so začele ugašati zvezde druga za drugo in napravil se je sivi in mrzli northlandski dan. V poltemi je Kazan zapa- "O gospa Stražnikova je včeraj pri kopanju toliko vode popila." "Seveda: ni čuda, saj ne more nikoli ust držati." =5= * * "Tega gospoda morate prav previdno briti. On je pisatelj veseloigre." "Ah, kaj ; naj pa enkrat piše dramo!" zil, kako je veliki huskv u-stal iz luknje, ki si jo je bil izkopal v sneg in se vračal k ostankom jelenovega trupla- Tudi on se je takoj dvignil in šel k jelenu z ježečo se dlako in povešeno glavo. Veliki husky, se je umaknil in napravil Kazanu prostor. Ta je začel gristi zledenelo meso. Ni bil lačen. Toda hotel je pokozati, da ima on prvo pravico do mesa. Medtem ko je tako jedel in navidezno pozabil na volkuljo, se je Jbil husky tiho splazil nazaj k volkulji. Komaj se jo je dotaknil, že mu je bila globoko zasadila zobe v ramo. _ _ _______________ »j.. - j. •. . _ "AMERIKANSKI SLOVENEC** IN "EDlltOST- ^^^^tf n m Tif>f)n^(jiooooooo> Socialna Razmotrivanja • je pri tem mišljen moderni kapitalizem. Toda referent je napravil iz tega predavanje o krščanstvu in bogastvu. V debati sem opozoril, da sta bogastvo in pa moderni kapitalizem dve povsem različni stvari. Bogastvo je kvečjemu širši, kapitalizem pa ožji pojem. O razmerju krščanstva do bogastva, sem dejal, sploh ni treba razpravljati, ker je to vprašanje že v sv. pismu popolnoma jasno in nedvoumno rešeno. Pač pa ni stališče krščanstva nasproti modernemu kapitalizmu še nikakor razčiščeno in bi bilo treba, da baš v tem pogledu pridemo do jasnosti. Temu sem še dodal, da je pojem modernega kapitalizma v znanstvu pač vsaj toliko jasen in enotno opredeljen, kot marsikateri drug pojem (n. pr. kapital), ki ga vsi splošno rabimo in da si zaradi tega pač ne smemo zakrivati o-či pred nespornim dejstvom, da kapitalizem je in da je nekaj samostojnega, čemur služi bogastvo predvsem le kot sredstvo. Odgovor na to se je glasil: Kapitalizem je samo drug izraz za izrastek bogastva. Te pa vidimo v vseh dobah človeškega rodu. Taki izrastki se nam kažejo n. pr. v rimskem latifundizmu, ali v srednjeveškem fevdalizmu, take izrastke in nič drugega pomeni v svojem bistvu tudi takozvani moderni kapitalizem. Izraz kapitalizem je prav za prav le fraza, katere se poslužujejo socialistični agitatorji in pisatelji v svoje demagoške svrhe. Za nas katoličane zadostuje, če obsodimo in skušamo iztrebiti izrastek bogastva, kajt is tem bo obsojen in iztrebljen tudi kapitalizem. krščanski socializem in sv. frančišek ASIŠKI. (Dalje). Sicer pa je ves prepir o tem, ali se sv. Frančišek sme imenovati socialni reformator ali ne in vse sklicevanja nanj kot na vzgled čistega katoličana, ki je reformiral svet, čeprav mu je bila tuja vsaka socialna primes, po mojem mnenju napačno in zgrešeno. Gotovo je lepo pozivati se na takega svetnika, kot je sv. Frančišek, gotovo je prav staviti ga sebi in drugim za vzgled, ali pri vsem tem ne smemo pozabiti, da imamo v njem pred seboj svetnika, ve-! likega svetnika. Meni se zdi, da tiči v klicu reformirajte svet, kakor ga je reformiral sv. Frančišek, rešujte socialno vprašanje, kakor ga je %on rešil, velik kos nepremišljene domišljavosti, ki ne loči sredstev in potov navadnih Zemljanov od sredstev in potov, katerih so se posluževali in po katerih so hodili največji svetniki, poslanci božji. Krščanski socialist se pač mora truditi, da posnema, kolikor mogoče, vzgled sv. Frančiška, ali misliti, da se mu bo s tem približal, če zavrže najprej ves socializem, bi bilo vendarle napačno. Danes imamo med našim ljudstvom precej poštenih in i pobožnih duš. vnetih posnemovalcev sv. Frančiška, ki niso okuženi z nobenim socializmom. In vendar ne vstane nihče izmed njih, da bi kot prerok potegnil za šeboj ljudske množice, da bi obrnil njihov pogled od zemlje navzgor k Bogu tpr s tem pripravil tla za najboljšo rešitev najtežjih socialnih problemov naših dni! Zakaj ne ? Odgovor je lahek. Zato, ker vedo, da niso* svotniki, vsaj gotovo ne tako veliki kot je bil sv. Frančišek, ker ne čutijo v sebi poklica in moči, ki sta za kaj takega Potrebna. Dajte nam svetnika, da i te nam novega sv. Frančiška, pa bomo zavrgli ves socializem med staro šaro, ter bomo hiteli za njim.' Dokler pa tega ni, toliko časa bomo primorani hoditi po zemlji navadno človeško pot ter reformirati družbo po svojih skromnih močeh, s svoji-, mi skromnimi sredstvi. Ali bomo kaj in koliko bo-; mo dosegli, zavisi seveda predvsem od tega, kako da-| leč se bomo približali vzgle' du sv. Frančiška. Vendar pa! iz tega ne sledi, da bi morali zato znebiti se najprej vsega socializma in da bi šele potem lahko hodili not, ki vodi do zaželjenega cilja. Zdi se, da stoji stvar morda ravno narobe. Študij socialnih razmer in problemov je v veliki meri ključ za razumevanje idej in delovanja sv. Frančiška, je dobra prinrava, za njegovo posnemanje. Zato pa tudi ne| more biti res. da bi sociali-j zem, vsaj krščanski, ne imel nobene pravice do tega velikega svetnika. Ravno narobe, pravico in dolžnost ima, če hoče biti res krščanski, da se sklicuje "anj, ter ga skuša Posnemati. T. MODERNI KAPITALIZEM — FRAZA? Najprej moram pojasniti, zakaj vobče o tem vprašanju govorim. Marsikdo' bo namreč mislil, da je odveč izgubil ati besede o stvari, ki je popolnoma jasna in menda tudi splošno priznana. In vendar v pesnici ni tako. Naj potrdi to konkreten slučaj. Imeli smo sestanek z dnevom redom: Referat o krščanstvu in kapitalizmu. Ker je i-toel ta sestanek povsem praktičen namen, je bilo jasno in samo po sebi razumljivo, da Odrešena Reka umira. Položaj na Reki je nad vse žalosten. Pristanišče je skoro zapuščeno, industrije delajo malo ali nič, insolvence in konkurzi so na dnevnem redu, nezaposljenost narašča. Pod težo krize trpi morala. Vse godrnja, vse se jezi na voditelje in vladne organe. Nikjer ni več zaupanja do oblasti in oni, ki so se najbolj ponašali s svojim italijan-stvom, danes molče, ker nimajo kaj dej ati v usta. Fašisti so dolgo časa ponosno hodili po Reki in obljubljali, da fašistovska stranka in faši-stovska vlada nikdar ne zapustita Reke, marveč jej dasta novega življenja in živahnega procvita. Ali obljube so o-stale le obljube in odrešena Reka umira . . . Trgovska zbornica je sklicala že več sestankov, na katerih se je razpravljalo o težki krizi, ki mori Reko in njeno pristanišče. Imenovana je bila komisija, ki predloži mi- Glasnik društva Najsvetejšega Imena. Rev. K. Zakrajšek, ŽUPNIJA SV. ŠTEFANA — CHICAGO, ILL. — Duhovni vodja O. F. M. Predsednik Max Omerzel. Podpredsednik John Jerich. Tajnik Frank Kozjek 2118 W. 2lst Place. Blagajnik John. Kosmach. Društvena seja se vrši vsako dru-Ko nedeljo v mesecu po večerni poroznosti v cerkveni dvorani. Katoliški Slovenci se vabijo k pristopu! MLADENIŠKO DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA ŽUPNIJE SV. ŠTEFANA. Predsednik Joe Kobal. Tajnik in blagajnik Joe Žabkar 1842 W. 23rd St. Mladeniško društvo ima svojo redno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli. Vse mladeniče v Chicagi se vabi v to društvo. prostorih (soba št. 5.) Vsi člani se morajo udeležiti seje. Ako bi kdo ne mogel, se mora opravičiti pismeno ali ust-meno pri odboru. Vsi mladeniči, ki še niso Člani, se vljudno vabijo, da se gotovo pridružijo. Boys, let us show that the young men of St. Stephen are O. K., are real good catholic boys, who fully understand the needs of to-day, the duties of catholic young men of to-day. Thousands of non catholic youg men, seduced toliko časa, da se bodo vsa i-mena klicala in naznačila, kdo je bil navzoč. Ko bomo ob koncu te zimske sezone, meseca junija, pri četrtletni seji, šteli, koliko sej se je kdo udeležil, dobili bodo člani, ki se bodo udeležili vseh sej, posebno priznanje in če mogoče tudi nagrado. Na dnevnem redu v nedeljo večer bo važen razgovor, ki se je začel pri zadnji seji: 1.) Kako bomo očetje sčistili našo okolico vseh postopačev in "bumov" in 2.) kako bomo dobili vsi by phanitics, are gathering svo:*e odrastle sinove, da bodo IZ URADA DRUŠTVA nistrstvu spomenico z najnuj- ^ . nejšimi potrebami reškega) Najsvetejšega 1™ena mož In mesta. Situacija je temna in nevarna. Kapitan Host-Ven-turini je bil pri Mussoliniju ter mu razložil vse reške težave, katere pa vladni predsednik že itak dobro pozna. Host- mladeničev. (Holy Name Soc'es Senior in Juniors) Kakor je bilo sklenjeno pri zadnji četrtletni seji, imelo bo naše društvo v prihodnje: can do vsaki mesec svojo redno me- a slacker? Nobody! So next Venturini je prosil, da naj sto-, „ , , . , 0 , ri vsaj toliko za trenotek, da secno se->0' kakor redno Sunday oznanjeno svoje mesečno sv. obhajilo in sv mašo. Zato na- se delikatni položaj še ne poslabša. Valutne izmenjave ni School! gotovo vsi vstopili v fantovsko društvo Najsv. Imena. Dve jako važni točki, ki segati globoko v srce vsakega poštenega in dobrega očeta! Zato pridite vsi! Razne tatvine in vlomi. Iz hleva trgovca Jerneja Podlogarja v Podlogu je bilo ukradeno črno pleskano kolo, vredno 1500 Din. — Neznana vedeževalka na karte je u-kradla Neži Sapotnikovi ved obleke in robcev, srebrno verižico in obesek v obliki tolarja in je neznano kam pobegnila. — V Novem Sadu je bilo vlomljeno pri Dimitriju Ra-, dišicu in pokradeno: 2 usnja-all to St. Stephens ta suknjiča, več ženske oble-You all must regi- ke in perila, več svilenih rob- together under the sign of the "Burning Cross," filled with diabolical un-american and unchristian spirit of hatred against us and against our holy religion. Could a real catholic young boy in face of this fact remain cool, remain in seclusion, remain alone? No-serri! We all must join our hearts and hands and get together to be ready to deffend our "Bloody Cross," the emblem of brotherly love and tolerance. Yes, boys of St, Stephens, we must unite, we all must become members of Holy Name Juniors and show to the Congregation, what we So, who wants to be ster! Hurrah! Three cheers bilo in niso se izvršile nikake Janjam vsem članom _ obeh for St. Stephens Holy Name napovedi, izrečene v ministrstvih v pomoč Reke. Olasti drže roke križem in propadanje Reke gre svojo pot dalje. Fa-šistovski listi ne vedo nič povedati, da bi bil Host-Venturi-ni kaj opravil pri Mussoliniju. Nekateri trde, da je na razmah na Reki sokrivo tudi fra-mazonstvo in krivda se vali na ložo "Sirius," ki je bila prej odvisna od Budimpešte, sedaj . I pa dobiva navodila iz palače ™v bo imelo svojo sejo po-Giustiniani v Rimu. Fašisti in|poldne tocno ob 2- v šolskih j framasoni v Italiji so si zelo i v laseh, zato mečejo tudi kriv- društev, da je prihodnja ne- Juniors! delja vaša nedelja. Do not forget at 2. P. M. 1.) Skupnega sv. obhaji- sharp. It will be short and la to nedeljo ne bo, tudi ne za sweet, mladeniško društvo, ker smo * * imeli 40-urno pobožnost in so 3.) Starejše društvc Ho- gotovo vsi člani cb tej priliki lv Name, očetje in možje, mi pristopili k Gospodovi mizi. se pa tudi pokažimo, da nis- Pač pa bosti obe društvi imeli svojo ledno mesečno sejo. * * 2.) Mladeniško društvo mo kar tako od muh. Pokažimo sinovom lep zgled. Pridi-mo vsi! Seja bo prav kratka. Komur se bo pa posebno mudilo, naj pride pa vsaj za cev in več lrugih predmetov v skupni vrednosti okrog 12.-000 Din. — V Košnici je bilo ukradeno Jožefu Dolencu več obleke in perila v vrednosti 1000 Din. Tatvino je izvršil neznan postopač, ki se je klatil po okolici in je izvršil gotovo že več drugih tatvin. -o- Zadrski arhivi. Iz Zadra so pripeljali s posebno jadrnico arhive, v kolikor so pripadali naši državi in se nanašajo na upravo naše Dalmacije. NAZNANILO IN PRIPORO CILO. Cenjenim naročnikom, bla gim dobrotnikom in prijateljem in vsem rojakom po državi Colorado, Wyoming in Montani naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naroč nino za liste Amerikanski Slovenec in Edinost, Ave Ma ria in St. Francis in vse dru go. ki je v zvezi z našim pod jetjem in imenovanimi listi. Rojaki prosimo Vas, poma gajte požrtvovalnemu in za katoliški tisek vnetemu možu Mr. Mladichu širiti dobro kat časopisje. Prigovarjajte svoj sosede in prijatelje, da s na liste naroče, da se tako za nese dobro časopisje v vsako slovensko hišo. Mr. Mladicha vsakomur najtopleje priporo čamo! Uprava A. S. in Ed. Ave Ma ria in St. Francis. do radi Reke drug na druge-' ga, krivi pa so vsi. Nečuveno je, da se pričenja gonja proti jugosloven-skim delavcem. ^Kjerkoli so, posebne^' v rižarni, jih fašisti preganjajo. Podjetniki, umevno, sprejemajo jugoslovenske ; delavce, ker znajo delati in so sposobni za vsako delo, kaj pa naj počno z zanikarnimi mestnimi postopači ? ! ^ ^ ^ ^ ^t? ft? Ht? rj^ H^ H^ H^ Ht H^ H^* + J. RUBIS GROCERIJA IN MESNICA vedno sveže blago. Slovencem se priporočam. 1833 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. GRDINA IN SINOVI PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 SLOV. RESTAVRACIJA. JOHN STAYER Domača kuhinja in mehke pijače. Za obisk se priporoča Slovencem in Hrvatom 1900 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. Italija zgradi nov velikanski kip. Na obrežju modrega Sredo-; zemskega morja, blizu Carra-re, bo Italija postavila marmornat kip Promoteja, ki bo obenem svetilnik in spomenik angleškemu pesniku Shelley-ju, ki je iz legende Prometeja zgradil temelj svoji najslovi-tejši pesmi in ki je utonil na tem obrežju pred sto leti. Visokost kipa bo presegala 180 čevljev, kar je mnogo višje kot visokost kipa boginje Svobode pri vhodu v New Yor-ški pristan. Temu kipu §e ne more primerjati noben do sedaj zgrajen in postavljen kip. Tak velikan med zdravili pa je tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki prekaša vse driige želodčne tonike. 18. avgusta nam je pisala gospa An-j na Doležal iz Goldford, Mont. "Trinerjevo zdravilno grenko vino me je rešilo smrti že štirikrat." Isto gotovo pomaga v slučajih slabega teka, slabe prebave, slabega spanca, ner-voznosti in sličnih želodčnih neredov. Vaš lekarnar ali trgovec ga ima v zalogi. Poskusite tudi Trinerjev Liniment i za revmatične in nevralgičnej bolečine in Trinerjev Cough: Sedative za prehlade. Če se! ne dobi v vaši sosedščini, pišite na Joseph Triner Compa-ny, Chicago, 111. LOUIS' STRITAR 2018 WEST ,t PLAH Prevaža pohištva — — le« — in kar sp>«l» • prevajalno ohrt. Pokliči* fa po telefonu? Phone Roosevelt: 8221 + + + + + + + + + + + + + * + + + + + + + + + + + 4* + * * * RAZPISANE NAGRADE povodom Velike jubilejne kampanje Ka S« Ka J« KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. oddelka prejme STARE veljavne nagrade za POSAMEZNE ČLANE (ICE) : A.) Za vsakega novega člana (ico) odrastlega (aktivnega) oddelka prejme član(ica), ki prosilca predlaga $1.00. B.) Za vsakega novega člana (ico) mladinskega član(ica), ki ga predlaga 50c. C.) Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski: I. nagrada $25.00 za ono društvc, ki bo od 1. jul. do 31. dec. £ t. 1. pridobilo največ članov ali članic. II. nagrada $15.00. III. nagrada $10.00. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni in mladinski oddelek: D.) PRVA skupina druitev, broječa do 100 članov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. E.) DRUGA skupina društev, broječa od 100—200 članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. F.) TRETJA skupina društev, broječa nad 200 članov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODPORNI ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI! t 4* 4-4- 4-* 4- 4- + 4» 4-+ 4-4* 4* * 4» 4» 4- 4» 4» 4-4-4» 4- 4» + * 4» 4-4* 4- * 4-4* 4* 4» 4* 4» 4* 4-4* 4-4-4» 4-4- 4» * 4-4-4» 4- "4MERIKANSK1 SLOVENEC" IN "EDINOSI - ne bi se posadka zedinila s prihajajočo vojsko. Meščanstvo je zasedlo okope okrog mesta, vojaki pa so se postavili na obeh straneh ceste, levo krilo naslonjeno na Saviiuo. Ko je šla ura na poldne, se je vzdignil oblak prahu od Žalca sem; KNJIGE. "Sadno vino ali sadjevec' vprli in so jim pobrali orožje,, katero so jim pa vrnili. V knjU gi boste našli imena, katera bodo enemu ali drugemu zna- kmalo so se začula konjska kopita in žvenketanje orožja Je knjiga, z navodilom, kako na. Ker je zaloga teh knjig in nenadoma sc se pričeli bliščati v solncu šlemi in o- izdelujemo in kako z njim zelo mala ne odlašajte, naro- -------— da dobimo okusno cite jo takoj. Cena knjigi je klepi. Radostno je zavriskala posadka na gradu, ko je zagledala zaželjeno pomoč, in krepko se je odzdravilo iz vrst dohajajočih vojščakov. A kako Kranjci, ki so pričakovali sovražnika za okopi, ko se vzdigne tiho in mirno proti njim z naperjenimi kopji razvrščena za boj vojska Vitovčeva. Nastal je v njih vrstah precejšnji nered, ko so klicali poveljniki prvim oddelkom, da naj obstoje, in zadnjim, da naj i Na glavnem trgu so pekli celega vola, in zastonj se je napil vina, kdor je bil žejen. "Živela kneginja!" je vpila lahkoživa množica. Kdor pa je videl dalje nego ped pred seboj, se je ozrl semtertja na sivi grad nad mestom, ki je tako zaj na giavn0 v,0jsko Vitovčevo in ustavila to ob Savinji, resno gledal doli na lahkomiselno vrvenje, in se ni mogel Medtem so se bila razvrstila kranjska krdela, spredaj kon-ubraniti skrbem za bodočnost. Vitovec je hodil po mestu 1iki> za njimi pešcij in se pomeknila proti mestu. Razloče-in s prijaznim smehljanjem pozdravljal na desno in levo in |vali so se vitezi po okrašenih šlemih in pisanih ščitih in u-poslušal, kaj kriči ljudstvo. Zakričal je tuintam kak vojak: j gledal je Apfaltern svojega starega sovraga, Jošta Soteš-"Zivio Vitovec!" a množica je vpila: "Živela Katarina!" in jkega, in zavrela mu je kri od togote. Vitovec si je grizel ustni in se jaro nasmehnil in hitel proč, j če bo morda drugje začul svojo slavo. j < s pri bi ižno sto slikami, ki vam celih ilustrovanih strani. Knjiga je-kažejo, kako je treba pripra- j sestavljena za vse ljudske ole. uloviti gotove Stvari, jestvine ir Jfbna a dom, pisarne in splošno ra-, t • - bo. Vsebuje stotine novih besedi konzerve. Ker prodajajo to razlap> i2KOvarjav itd., J2 posebnih knjigo po nekaterih krajih encyclopedicnih predmetov Z razla-po $7.00, vam jo mi ponudi- itd- Najnovejša popravljena in po~ mo dokler ne poide zaloga za i ^ana z zarezanim indeksom. Ad> «« . j Priporočamo jo zlasti ^olam, u- samo $5.00. Pišite po njo, do- radom in posameznikom. Cena $110 kler zaloga ne poide. Nobena - gospodinja bi ne smela biti NAZNANILO IN PRIPORO. brez te knjige, ker poleg go-| ČILO. ri navedenega vsebuje tudi' Rojakom po državi Wiscon razne nasvete proti boleznim,, sin in državi Michigan naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Ainerikanski .Slovenec in Edinost," "Ave Maria** in St. Francis Magazine ter vse, kar je v zvezi z imenovanimi listi. Rojake prosimo, da mu gre- (S. 11—2) AGNES SPOLAR, lastnica. Tel. CANAL 2241. &U, W (S. & iiiii!iHiiii)iiiiiiic3iiiiii)iiiiiaiiiiiiiiininiiii