Dopisi. Iz Sarajeva. Ker celi čas, kar sem tukaj nSlov. Gosp." ne samo jaz, ampak večji del slovenskib 7ojako7 6ita in ker vidim, da je malo dopi8O7 iz Bosne, bočem danes nekaj o svečanosti rojstvenega dneva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa omeniti. Dan 4. okt. so nekteri že težko pričakovali, posebno pa tisti, kterim je naznanjeno bilo, da bodo ta dan z svetinjami odlikovani. E svecanosti je morala VI. divizija na veliki ulici zjutraj ob 749 razpostavljena biti in sicer po vrsti od desne strani: 7. in 52. pea. polk., 31. Io^ski bataljon, 47. polk., 27. lo^ski bataljon, godba 52. polka, potem deli drugib oddelkov. Ob 9. uri se prikaže naš vojskovodja general Filipovič in ogle- duje vojake od desne na levo stran. Godba 52. polka za6ne cesarsko bimno gosti, kterim se bobnarji in trobači vseh oddelkov pridružijo. Po ogledatvi se poda višji poveljnik z vsemi oficirji v katoliako cerk^o k božjemu opravilu in ostane do 74H ure; po dokon6anem opravilu in zabvalnej pesmi gredo 78i v greako cerke7, kjer ostanejo pol ure. Po sve6anosti še enkrat ogleda celo vrsto vojakov in ko pride na desno krilo našega 47. polka, obstane, se zabvali poveljniku zavoljo lepega držanja in snažnosti vojako7 in izgovori besede: „47. reservni peš. polk se pokazuje najlepše" in odide domo7 7 konak t j. 7 grad, kder je prej sultano7 namestnik stanoval. Potem nas pelja g. Fml. Szapary iz mesta na prosto ob cesti na Visoko, kder se k delitvi svetinj odlo6eni iz vrst pokli6ejo in se jiui še enkrat pomen s^etinj razloži. Eakor se vidi iz dopisa v 41. stev. ,,Slov. Go8p." so presvitli cesar naš 47. polk z tem odlikovali, da so ve6 vojakov z srebernimi svetinjami prvega iu drugega razreda za njihova hrabra dela pri bojib: pri Maglaju (5. aug.), pri Žepcab (7. aug.) in pri Sarajevu (19. aug.) slavno obdelili in sicer 8 z 7eliko sreberno in 29 malo sreberno avetinjo. Odliko^ani so skoro sami Slovenci namre6: od 37 je 28 Slovencev. Dnes 5. okt. ob pol 12. uri so naši vojaki Hadži - Lojo pripeljali 7 Sarajevo in ga blizu konaka zaprli. Zavoljo rane na desni nogi bode nekaj časa tukaj ostal in ga bodo potem v Be6 odpeljali, kder ga že gotovo nove vislice 6akajo. Zvečer ob 7s*> uri so ga 7 drugo hišo prenesli in sem imel priliko to turako subo nfiguro" videti. M. M.*) Iz Gorenj pri sv. Martinu na Paki. (f P r i dnega mladenca pokopali) smo 30. sept. namreč: Jožefa Eolenca, po domače Matevževega Joža, še le 28 let starega. Bil je ne'zre6eno bistre glave, čednega, tihega in mirnega obnaaanja; nikdar ni koga kaj razžalil ali komu kako žal beaedo rekel. Eletve, klafanja ali grdega nespodobnega govorjenja, kar je splošna navada dandanašnjih mladenčev, tega pri rajnem Jožefu ni bilo. Eedar je slišal grdo in surovo obnašanje drugib mladenčev, je ve6krat rekel: pa6 ne 7edo, kaj je grdo. Eakor je lepo živel krš6an8ko, tako je tudi umrl, apreviden z sv. zakramenti. Bil je 1. 1870 k vojakom vzet in sicer h kanonirjem; služil je ceaarja 3 leta v Dalmaciji in govoril je dalmatinsko-brvatski jezik, kakor bi bil ondi rojen. Zmožen pisave nemške in slovenske je rad prebiral in čital nemške in slovenske knjige in 6asopise; najbolj priljubljen pa mu je bil ,,Slov. Gospodar"; večkrat je rekel: med vsemi 6asopisi mi nSlov. Goap." najbolj dopade. Eo 80 27. sept. popoldne z^onovi njegovo smrt oznanili, so se debele solze ljudem iz oči udirale; slišal sem od *) Prisrčna hvala in pozdrav slovenskiin junakom v Sarajevu! Prosimo za dopise! Ljudje se neznano zanimajo za rojake boreče se za svobodo kristijanov, za povečanje in čast Avstrije. Urednik. vsakega moža ino žene: ob, škoda za Joža Matevževega, da je umrl. Naj po6iva v miru! Iz Jurkloštra. Rožnoven6no nedeljo potegnili 8mo v zvonik poddružnice presv. Trojice nov zvon; prav lepo se vjema z prejinjira, ki itua glas A., novi pa C; k malemu z F prav mili glas daja, med tem ko je prednik njegov, le za centiuieter debel v srednjem svojem obodu, nepiijetno vrešal, ne pel. Novemu zvonu se že na teži pozna, da je za stanovitnost vlit, ker je mnogo debeleji od starega. Vlil uam ga je g. Janez Deucel in 8inova v Mariboru, ae ve da z slovenskim napisom. Ako nam Bog da včakati, mislimo v pribodnjem letu za farne cerkve zvonik dva stara zvona v dva nova preliti in sicer tudi pri g. Dencelnu. Mož zasluži, da mn zaupamo! Cast vsem farauom za njihovo pripomoč, tukaj i v nebesih. Na kvaterno nedeljo, na god faruega patioua našega, sv. Mavricija, so nam pa prečastiti g. Jakob, Nuperior misi|onarjev pri sv. Jožefu uad Celiem (za sveti misijou v lanjskeni postu in za Hubovne vaje v letošnjem postu bvala!) blagoslovili 14postaj novega križevega pota, ki naru ga je naslikal z spretuo roko g. Janez Šubic, prebivajoč sedaj ua Dunaji. Pobožen dub veje iz slik; iz Kristusa tako rekoč svetli se njegova božja narava: uoeucem se vidi, da 80 svetniki; sovražni Judi pa kažejo, kakor da bi živi bli, res rabeljsko avojo divja6uost. G. Janez Subie ima s tem naaim križ. potem zopet veliko zaslugo za 6ast božjo io cei-kveno umetuost. M. V.