462,
7$
# ibAJ
Jflft
ji>t(
7835>
i B' (jaj Prvi strani današnje iz-, <# U e ^obe prinašamo sliko j ^(-Sa uradnega poslopja J.
76& liesot ^ec^no^e v mestu Ely, Min-836«- ]asota- Resolu cija za gradnjo 3°'lC je P°‘^°Pja za glavni urad oVich l0)lvla.»Prejeta nu 14. redni l;ai, fcIlcjji v Indianapolisu, na-;raket jj |e clanstvo potom splošne-Ijosff Jf^asovanja dotični sklep vz-lovi °' Poslopje je bilo dogo-!!# C? d.ecembru 1933, fot-7914, (jo, °tvorjeno pa v januarju
i> ■
f	Iv	*
CWis' *6 ^’tl(lvajset!elnico ustanovit-,bef8tf i^,° Proslavilo društvo št. 83 ^ «t]jCo v ^Periorju, Wyo., z ve-L# »1. ’ se bo vršila na večer Airif1'1 \ niarca v Unijski dvorani. 4a rire<^ltvi bo igrala sloven-mr Vif°dba iz Rock Springsa,
lil B
j?^	.	*
# Žcn,i
r5,gS. g, sk() društvo št. 120 JSKJ 'h8|l)? Hiel IU’ ^*nn-> priredi v pone-
Erc^ StnU^aPrila “Card party” V !Vjr ^nity Center dvoran i.
01^	se bo pričela o polu
H, . zvečer. Vstopnina za ek ( .le iq centov.
&	lh	*
lidi	<i jiZil ^SKj društev v zapad-
° Un n^sylvani j i obljublja čla-! e J^^ženih društev iz last-^ta8ajne P° 25 centov na-čtie r. Vsakega novopridob-jjftjL a člana odraslega ali mla-m ,j^a oddelka. To je seve-nasrada k nagra- J 1'idi du,je Jednota.	j
I ^Ce,p( i
»% .• co ustanovitve bo f j Vll° društvo št. 142 J. S. Anacondi, Mont,, na ^pv0 aprila s primerno za-
.i«11	•
fVj V	*
> : J	Strabane, Pa., bo
j 0 aprila vprizorjena ^'^3° društva št. 149 irfc j„ *a«jmiva’ burka “Neve-fl>iw0k^a-” Po igri bo ples ;	zabava. Prireditev se
^ niJ3, v dvorani društva Po-
* ktl Jama.
IL	*
J d^^tletmco ustanovitve c aPrila obhajala bratil J ^li„i Jednota s sedežem
* iSovp’ I11- Jednota je bila; C i\0v v a s 333 članL Na'
[j r'* konvenciji je bilo B » lr°' °?’ katerih štirje še ' Iv^d« jV^a ^udi Prv' glav_
1 I H' e<^nik in prvi glavni bla-°'Sanizacije.
I Hi«	*
2 1 I >	r
IIM;,, J l-ouis Adamič bo v
IV	' aPi*ila predaval v S. N. U|Sua ®t. Clair Ave. v Cle-^ lipa ’	■— V ponedeljek 9.
I?	Predaval	v	S.
I.	v Lorainu, O.
M|\.	*
r '' v Cl° društvo “Ivan Can-M IfSr <iVe^u!(iu> O., vprizori l^ilJVjp0	aprila zanimivo
Yy\ VC° igro “Hlapci.” Igra iiKJena v avditoriju S.
^ il Pri- i'a St- clair Ave- in
* I	to a ob dveh popoldne.
*■ '!|5;V ,.	*
^ i'i‘i	* 0!^Sek Čitalnice S.
' \ Lorainu’ °” vpriz0‘ \ {ij	d.' •'° 1- aprila zvečer
M il	ai'am0	-•
/ iI h	hln-	i
|i	■*
anski koncert samo-m V CkPe,Vskega zbora “Zar-
N nldu’ °-’ 36 bo vr‘
ijL, ^ yl °mu v nedeljo 15 f<* |'| ^eh "^ert	se	prične c
|il	^:30)	popoldne.
lil,	A
]l j ,
i||^V1 (lo.m v Rock sPriiig'
/K\ 14 ^}1redi veselico nj '° Hasfnri!a- Na Pogrni 'by,0p Pevcev pod vod
e 0a strani)
trn«!
Naslov — Adrtren*
NOVA DOBA
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 38*9)
(NEW ERA)
Bratstvo, poštenost in nesebična
Viubezen članstva do J. S. K. Jed-iidte more isto obdržati na častni višini.
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC LaTIIOLIC UNION
as Second Class Matter April loth, 1926, at The Post Office st Cleveland, ()., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailins at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d. 3 917 Anthorizcd March 15th, 1925.
STEV. 13
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, MARCH 28TH — SREDA, 28. MARCA 1934.
VOL. X. — LETNIK X.
^UšIVENE IN DIUJGE
SLOVENSKE vesti
RAZNO IZ AMERIKE IN ADAMIČEVA KNJIGA
MNOGOŠTE VILNI š t r a j k i vznemirjajo razne kraje Zedinjenih držav. Veliki štrajk v avtomobilski industriji, ki bi se bil imel pričeti pretekli teden, pa je bil k sreči odvrnjen. Predsednik Roosevelt je najprej' izposloval odložitev štraj-ka, nakar je pozval k posvetovanju v Washington zastopnike organiziranih delavcev in zastopnike avtomobilskih družb. Po pardnevnem pogajanju je bil dosežen sporazum in štrajk v avtomobilski industriji, ki bi prizadel okrog 125,000 delavcev, je bil odvrnjen.
Dogovor, ki so ga sprejeli zastopniki delavcev in delodajalcev, določa izrecno, da se morajo delodajalci kolektivno podajati s svobodno izvoljenimi zastopniki organiziranega delavstva. Če je v eni industriji več skupin organiziranega delavstva, naj se vsaka skupina upošteva pri pogajanjih primerno številu članstva, katero nastopa. Zaradi linijskih aktivnosti se ne sme zapostavljati nobenega delavca. Imenovan je poseben odbor NRA, ki bo odločal v vseh spornih zadevah med delavci in delodajalci; določbe tega odbora so končne. Ta adbor sestoji iz treh oseb; ene-^a člana odbora imenuje organizirano delavstvo, drugega delodajalci, tretjega pa vlada.
SENATOR G. P. NYE, progresivni republikanec iz North Dakote, obtožuje vodstvo NRA, da je poverilo večino važnih in dobro plačanih uradov te organizacije zastopnikom kapitalizma.
ZVEZNI DRŽAVNI PRAVD-NIK Cummings je apeliral na pravosodni odsek zveznega senata, naj skuša, omogočiti sprejem gotovih postav, ki bodo dale federalnim oblastim večjo moč za zasledovanje kriminalcev. Pri tej priliki je izjavil, da je v tej deželi več oboroženih zločincev in nižinskih elementov kot je vsega osobja v zvezni armadi in mornarici.
NA KONFERENCI posebnih odborov obeh zbornic zveznega kongresa je prišlo do soglasja glede Vinson-Trammell predloge, ki določa, da ameriška vlada tekom petih let zgradi 102 vojni ladji različnih tipov in 1184 vojaških aeroplanov.
ALFRED E. SMITH, bivši newyorški governer in demokratski predsedniški kandidat leta 1928, je resigniral kot glavni urednik mesečnika New Outlook.
GOVERNER države Nortl Dakote, William H. Langer, j< proglasil moratorij za dolgovi trgovcev in farmerjev. Mora torij za dolgove trgovcev osta ne v veljavi do 15. julija, z;
1	dolgove farmerjev pa za nedo ločen čas. Prisilna prodaja z; iztirjanje dolgov bo v tem časi nemogoča.
PRVI DAN POMLADI je b:
| v državah srednjega zapada pri lično gorak, sledeče dni pa j temperatura močno padla, pc nekod celo na 8 stopinj na ničlo.
PRISTANIŠKO MESTO H J kodate na Japonskem je dne 2\ marca skoro do tal pogorelo, 'požaru je izgubilo življenje < (Dalje na 6. strani)
VRT PRI Hiši
ZAKAJ PTICI POJO
I,
Zemlja rojstva in otroških let vpliva na človeka z nevzdržlji-vo privlačnostjo in niti čas niti daljava ne izbrisuje njenega čara. Naj je človek še tako dolgo romal po svetu in naj bo še tako uspešen v novi domovini, njegove korenine ostanejo še vedno v stari domovini. Ni torej čuda, da toliko priseljencev se vsako leto povrača na obisk v stari kraj, in kdor ne more, pač sanja o tem.
čudno je, da to hrepenenje domačina po stari domovini, radost povratka in ponovnega odkritja starega kraja iz stališča človeka, ki se je prilagodil novemu svetu, in razočaranja, ki so s tem neizogibno v zvezi, niso do prav zadnje dobe tvorila predmet današnje literature in niso navdahnila 'pisateljske strune. Preostalo je za našega rojaka, Louisa Adamiča, da udari pot. In to .je storil s takim uspehom, da njegova knjiga “The Native’s Return” (Povratek rojaka) si je pridobila vsesplošno p r i p o z n a n j e širom Amerike. Vodilni ameriški kri-tikarji jo brez izjeme h,ralijo. Hansen v New York World Telegram jo označuje kot “edino svoje vrste,” Gannett v New York Herald-Tribune piše, da “knjiga globoko vzradostuje dušo.” Providence Journal pra-
tS
vi, da je knjiga “sijajen dokument, ki ima v sebi mnogo smeha in mnogo žalosti, mnogo pravcatega življenja.” John Chamberlain v New York Times piše, da je to “knjiga, kakršne nismo videli poprej, sveža, ostra, mila.” In tako po redu so hvalospevi merodajnih kriti-karjev.
Življenjske izkušnje Adamiča so ga izredno vsposobile k “zopetnemu odkritju” rojstne domovine. Rojen v mali sloven-, ski vasi, sin kmečki, je zapustil rojstni dom in kraj, ko se je izselil v Ameriko v starosti 14 let. Življenje v novem svetu se mu je zdelo polno pustolovnih doživljajev. Da se preživi, je kopal v rovih, nakladal tovore, delal v plavžih, predilnicah, čistil pode in stregel kot natakar. Delal in romal je širom dežele in pri tem strastno čital knjige. Knjige so mu nadomestile šolo, ki je ni imel veliko. Zanimala so ga socialna vprašanja in problemi delavca. Kmalu je poskusil pisateljevati. Revije in časopisi so začeli spre-jemati njegove članke. Priobčil je potem knjigo “Dynamite,” v kateri popisuje delavske boje v Ameriki. Sledila je-knjiga “Laughing in the Jungle,” sa-mo-životopis priseljenca v Ameriki.
Po odsotnosti devetnajstih le1 se je končno povrnil v staro do (Dalje na 6. strani)
Sloveči francoski ornitologist Jacques Delamain, ki se vse svoje življenja bavi s študijami ptičev, trdi, da ptiči v glavnem pojo radi tega, da očarajo svoje “boljše polovice,” zato ker se hočejo izkazati in postaviti in ker radi slišijo svoje lastne glasove.
Ptičev je neštevilno vrst, toda pravih pevcev je med njimi primeroma malo. Kavkan.je, kvakanje, čivkanje in enostavno žvižganje se ne more šteti za petje. Pa tudi ptiči, ki niso zmožni pravega petja, se radi postavljajo s svojimi glasovi, o katerih najbrž sodijo, da so najlepši med vsemi. Mnogi ptičji glasovi izražajo tudi medsebojne pogovore, svarila itd.
Pravi ptiči pevci predstavljajo najvišjo stopnjo ptičje evolucije in bi jih lahko primerjali opernim ali koncertnim pevcem med ljudmi. Vsak normalen človek ima glas, toda le malo je med ljudmi pravih pevcev. Pa tudi najboljši pevci se morajo učiti in svoje glasove kultivirati. Tudi ptiči pevci se vadijo v petju vsako pomlad in z daljšo vajo svojo pevsko umetnost izboljšajo. Zanimivo je, da so tudi med ptiči pevci posamezni pevci boljši od drugih.
Pravi pevci med ptiči so skoro v vseh slučajih sanici. Samice le redko pojo in, če pojo, njihovi glasovi niso niti zdaleč tako melodični, kot glasovi samcev. Samci imajo tudi vselej lepšo perje od samic.
Po razlagi znanstvenikov so se vse ptičje vrste razvile iz reptilov, katerih prvotni dom je bil v morju. V tem so dosegle razne ptičje vrste mnogo višjo stopnjo evolucije kot druge. Ptice, ki so ostale v bližini voda, se niso razvile v petju. Vse povodne ptice imajo večinoma raskave glasove, ki spominjajo na glasove njihovih prednikov reptilov. Tudi ptice, ki se večinoma držijo tal, kot jerebice in slične, niso pevke. Pravi ptičji pevci so tisti, katerih pravi dom je na drevju in grmovju.
Največ ptičjega petja je spomladi, kprila, maja in junija. V tem času samci dvorijo svojim pernatim izvoljenkam in jih zabavajo pri pletenju gnezd. Pozneje, ko se iz jajčec izvalijo mladiči, imata samec in samica dovolj posla s pitanjem istih, torej ne ostaja dosti časa za petje. Kmalu po tem času ptiči premenjajo obleko, to je, izpadati jim začne pestro pomladno perje, ki ga nadomesti bolj preprosto in gorke j e perje za zimo. V času tega levljenja ptiči ne pojejo.
Najboljši evropski pevec je slavec. On zna do 20 kitic, ki jih veže v svoje melodije in po-
(Dalje na 6. strani*
m
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Delavska zbornica v Beogradu je ob priliki svojega zborovanja začetkom marca ugotovila, da je V Jugoslaviji nad 300,000 brezposelnih- profesionalnih in poljedelskih delavcev.
V	Sloveniji prebiva nad 70,000 rodbin brez zemljišč ali pa z malimi zemljišči pod 4 orali. Tudi člani teh rodbin spadajo med žalostno armado brezposelnega delavstva.
VSAK PO SVOJE
Dne 4. marca letos je preteklo 90 let, odkar se je na Muljavi pri Višnji gori rodil slovenski pisatelj Josip Jurčič. Ljubljanska tedenska revija “Življenje in Svet” z dne 4. marca je za priliko 90-letnice vsa posvečena Jurčiču. Ta plodoviti ljudski pisatelj, ki je podaril narodu prvi slovenski roman in dolgo vrsto drugih povesti, je umrl star šele 38 let, leta 1881. Najboljše njegovo delo je vsekakor “Deseti brat.”
V	noči 6. marca so v prostore veletrgovine z lesom Josip Kunstelj in sin na Vrhniki vlomili zlikovci, ki so s ponarejenimi ključi odprli železno blagajno in iz iste pobrali okrog 30,000 dinarjev, okoli 2000 lir in nekaj šilingov.
Lepo urejen vrt pri hiši je v veselje nele domačinom, ki bivajo tam, ampak tudi vsem, ki prihajajo mimo. Našim rojakom je treba priznati, da jim je vrt pri hiši skoro neobhodna potreba. če je le košček praznega sveta pri stanovanju, morda le tako velik, da bi ga pokril z dobro rjuho, ga obsadijo z rastlinami. V večjih vrtovih je prostor za drevesa, lepotične grmiče, trato, razno zelenjavo in cvetlice; mali vrtovi se morajo po navadi omejiti na nekaj cvetlic. Prazen piostor pri hiši, pa naj bo velik ali majhen, je neprimerno lepšifče je obdelan in obse,jan s travo ali raznimi drugimi rastlinami, kot pa če je zavetišče starih škatel j, prahu, papirja in različnih odmečkov. Kct že omenjeno,v. Slovenci smo že po naravi talci, da moramo imeti nekaj zelenega in če mogoče cvetečega pj-i hiši. V katerikoli naselbini te dežele iščete Slovence, jih skoro nikoli ne boste našli v liišii okoli katere *e širi pušča, nastlana z različno ropotijo.
Kjer prostor pripušča, je prijetno imeti pri hiši nekaj dre-1 ves za senco. V različnih kra-J jih uspevajo različna drevesa! in je priporočljivo se po term ravnati pri saditvi dreves. Izmed sadnih dreves se v mestih <e najbolj obnesejo črešnje. Ta drevesa dajejo k po senco in so, kadar cvcto, pravi kras vrta.
Male gredice pri hiši.se navadno obsadijo s cvetlicami ene ali druge vrste. Za senčne prostore je treba izbirati le gotovih vrst cvetlice, ker večina rastlin zahteva sončne prostore. Enoletnih poletnih cvetlic, ki uspevajo skoro povsod, kjer zemlja ni čez mero pusta ali zasenčena, je mnogo, škoda, da je v večini držav srednjega zapada cvetna doba teh cvetlic le kratka, ker so pomladi pozne. Zaradi tega je priporočljivo, ko postane vreme dovolj gorko, posaditi na vrt že nekoliko odrasle rastline, bodisi, da smo jih vzgojili doma v gorkih gredah pod steklom, ali pa smo jih kupili od trgovskih vrtnarjev.
Mnogo je tudi divjih poljskih ali gozdnih cvetlic, ki se prav lepo podajo v prihišnih vrtičih. Treba je samo dobiti seme od njih in jih posejati, ali pa, če so večletne, jih izkopati na polju ali v gozdu in jih posaditi na vrt. Za senčne prostore so po-rabne gozdne cvetlice, za sončne pa poljske. Vse vrtne cvetlice so potomke divjih. Nekatere so seveda nekoliko izboljšane, druge pa ne. Mnoge cvetlice, katere v nekaterih krajih gojijo po vrtovih, smatrajo drugod za plevel in obratno. Tudi vrtič samih divjih cvetlic more ^ biti lep.
V	Mariboru je umrl upokojeni zdravnik dr. Franc Jankovič, star 63 let. Kot^zdravnik je služboval v Ljubljani, na Dunaju, v Konjicah in pozneje v Kozjem. Tam se je začel udejstvovati tudi politično, bil izvoljen v štajerski deželni zbor in postal tudi namestnik deželnega glavarja. Leta 1911 je bil izvoljen v državni zbor na Dunaju. Po prevratu je prišel kot narodni poslanec v Beograd in je bil nekaj časa tudi minister.
Brezposelnost v Sloveniji je zasegla tudi učiteljske vrste, kajti statistika kaže, da je v dravski banovini 752 mladih učiteljev, ki po eno, dve in celo že tri leta čakajo na službo.
Ljubljanski dnevnik “Jutro” z dne 2. marca poroča, da je z odlokom notranjega ministra prepovedano v Jugoslaviji uvažanje in širjenje knjige “The Native’s Return,” ki jo je napisal ameriški pisatelj Louis Adamič. To je bilo vsekakor pričakovati. Knjiga vsebuje precej trpkih resnic na naslov tistih, ki izkoriščajo prosto ljudstvo.
v'v	<	:' y ^ TI t
: ' '
GLAVNI URAD J. S. K. JEDNOTE, ELY, MINNESOTA
V	Gorenji vasi pri šmarjeti na Dolenjskem so se v dimu zadušili trije mali otroci revnega posestnika Franca Vajsa. Oče je bil odšel na dnino, mati pa je bila zaposlena v domačem vinogradu. Dim je nastal, ko so se vnele neke cunje od preveč zakurjene peči.
Vsled družinskih razprtij je vojni invalid Ferdinand Pavel-šek v Trbovljah svoji ženi z britvijo prerezal vrat, nakar je še sebe močno ranil na vratu in skočil iz drugega nadstropja skozi okno in obležal močno poškodovan. Žena je izkrvavela, mož pa se bori s smrtjo v rudniški bolnici.
Lansko leto se je izvozilo iz Jugoslavije 4,260,000 kilogramov tobaka, kar predstavlja vrednost 151 milijonov dinarjev. Osem do deset milijonov kilogramov tobaka se letno porabi doma, ostalo pa se izvozi.
Iz duhtečih južnih gajev prihaja pomlad. Smehljajočih lic, vsa v cvetju in zelenju, nam po dolgi in ostri zimi prinaša new deal. Njen pravilnik o vstajenju in oživljen ju bo, razen pri Zmrznjenih bankah, povsod upoštevan. Ni je še med nami, toda vemo, da prihaja, ker že slišimo njen veseli vrisk in čutimo njen žametno mehki dih. Kraljica vseh kraljic ne bo pozdravljena s topovskimi streli, ampak z živahnimi utripi vzra-doščenih src.
*
Prehlad ali nahod je zelo sitna reč, četudi je posebno v tem času nekaj navadnega in vsakdanjega. Zdravniška veda je v zadnjih letih zelo napredovala, toda zanesljivega zdravila za prehlad še ni iznašla. Vsled tega je v splošnem še vedno resničen tisti star pregovor, ki pravi, da prehlad traja štirinajst dni, če ga zdravimo, in dva tedna, če ga ne zdravimo.
*
Ves svet je nemiren in nezadovoljen. Na Francoskem celo gora pri mestu Roquevilliere ni več zadovoljna s svojim stališčem, ampak se je začela premikati in odpravljati nekam po svetu.
*
Avstrija in Ogrska sta stopili v zvezo z Italijo. Kancelar Dollfuss in ministrski predsednik Goemboes sta najbrž že pozabila, kako zvesta se je Italija izkazala nekdanji trozvezi leta 1915.
*
Mussolini je pretekli teden svečano izjavil, da bodočnost Italije ni na severu, ampak na jugu in vzhodu, v Afriki in Aziji. To se pravi, da v bodoče bodo Italijani skušali z ricinovim oljem civilizirati črnce, Arabce in Kitajce. Pa se nič ne ve, če ne bodo Lahi tisti, ki bodo tekli.
Nič gotovega se ne ve, kaj je pripravilo italijanskega diktatorja, da je obrnil hrbet severu in se usmeril na jug. Morda mu je jugoslovansko grozdje postalo prekislo ali pa so mu kraške skale obležale v želodcu.
*
Pravijo, da polovica sveta ne ve, kaj počne druga polovica. Pa se prvi polovici ni treba nič sramovati zaradi tega, ker druga polovica je prav tako igno-rantna glede prve.
*
Društvo št. 83 JSKJ v Supe-riorju, Wyoming, oglaša društveno veselico, k'i se bo vršila na večer 31. marca. Do tu je vse prav in razumljivo, ne gre mi pa v glavo, zakaj je vstopnina za moške določena na 75 centov, za ženske pa samo 10 centov. Da bi ženske toliko manj cenili od moških, ne verjamem, ker poznam gentleman-stvo rojakov na zapadu. če je pa tam tako veliko pomanjkanje žensk, je pa tudi hudo—ali pa, kakor se vzame.
*
Moderni ženski klobuki za veliko noč so letos skoro vsi zasukani na “mejduš,” kar je za te razburkane čase povsem primerno.
*	\
V	Londonu se je nedavno rodilo dete ženskega spola, ki je drugače čisto normalno, le da ima približno dva palca dolg, nekoliko zakrivljen repek. Deklica se normalno razvija in raste in z njo raste tudi repek, v veliko začudenje zdravnikov.
(Dalje na 2. strani)
A. J. Terbovec:
CVET DIVJINE
Proti koncu marca je bilo, ko sem se vozil od mesta Silver City proti Demingu v New Mexici. Deming je na glavni progi Southern Pacific železnice, Silver City pa konci kratke, rogovilaste stranske proge, ki j se odcepi od glavne v Demingu. Prometa med tema dvema toč-J kama je malo, zato so vlaki vozili v obe smeri le po enkrat na j dan, pa še takrat menda voč-! krat prazni. V edini potniški J kari, ki je bila pripeta za nekaterimi tovornimi vozovi, sva bila na tisti vožnji le dva potnika, jaz in star Mehikanec, ki je dremal v kotu in ni kazal najmanjše volje za razgovor.
Pokrajina, skozi katero smo se vozili, je bila napol puščavska. Peščeni griči, tu in tam porasli z borovci in pritlikavim hrastjem, so se včasi umaknili ozkim dolinicam, kjer je poganjala trava. V kenjonih in ob strugah potokov, katerim se je poznalo, da se večkrat posušijo, so se borile za eksistenco skupine platan in topoli. Platane so pravkar po malem zelenele, to-, poli pa so bile že zavite v sočno mlado listje, ki se je v soncu blestelo kot svila. Po gričih so j se dolgočasili čudno zveriženi kaktusi, suličaste juke in bodeče agave ali stoletne rože.
Na postajici Whitewater smo dobili še enega potnika, ali prav za prav potnico. Vstopila je čedno oblečena, precej zagorela deklica kakšnih osemnaj-j stih let. Ko je zložila svojo prtljago na polico, se je ozrla po kari in, proti meni obrnjena, konštatirala, da drenja pač ne bo na tem vlaku. Nasmejal sem j se ji in ji pritrdil in iz tega j skromnega začetka se je kmalu razvil neženiran razgovor. Na zapadu, posebno po redko na-jseljenih krajih, ni treba vselej o f i c i j e 1 n e g a predstavlj an j a, Ipredno se z:;čne pogovor med dvema nepoznancema.
Tako sem od zgovorne sopotnice kmalu izvedel, da je nameščena kot učiteljica v mestecu Hurley, da je na postaji Whitewater morala premeniti vlak in da se je tam s čakanjem dovolj nadolgočasila in da gre na velikonočne počitnice k staršem, ki imajo precej razsežen ! ranch par milj od Deminga. Bila je zabavna pripovedovalka in tudi ‘hvaležna poslušalka. Tako mi je skoro prehitro potekel drugi del mojega potovanja; vlak je privozil v Deming, ko se je vprav začenjalo večeriti. Znano mi je bilo, da dobim na glavni progi Vlak v zapadno smer šele drugo jutro, zato sem j vprašal zgovorno sopotnico, če; mi more nasvetovati kak pošten hotel v Demingu.
“Ni dosti izbire,” je menila, “toda hotel ‘New Mexico’ bo menda še najboljši.”
Na postaji se je prijazno poslovila, želeča mi srečno pot proti zlati Ca 1 iforni j i, katero bi, kot se je izrazila, tudi ona rada kdaj videla. Pred postajo je gibčno kot veverica skočila na koleselj, katerega je kočija-žil mlad fant, P° vsem videzu njen brat, in rjav konjiček je odpeketal z mlado dvojico po prašni poti iz mesta.
Drugo jutro sem se izluščil iz [ hotela dovolj zgodaj, da ne za-j mudim vlaka, s katerim sem nameraval odpotovati dalje proti zapadu, najprej v Arizono in nato v Californijo. Ko pridem na postajo in vprašam postajnega agenta, da-li • pride “moj” vlak ob času, je mož odločno odmajal z glavo in izjavil, da bo imel vlak najmanj 24 ur zamude. Ko sem ga neverjetno gledal, je uslužno dostavil, da se je nekje na progi vsi e d pomladnega deževja podrl most in da bo vzelo najmanj 24 ur časa za zgradbo provizoričnega mosta-
Rešignirano senl 55 mojo pitij ago odcapljal nazaj v hotel in . se vpisal še za en dan. Potem j sem si skušal slabo voljo in I.
dolgčas pregnati z ogledovanjem mesta. Posebno dosti ni bilo za videti, kajti mesto šteje komaj dobrih tri tisoč prebivalcev, poleg tega pa je bila še nedelja in večina trgovin zaprtih. Dan pa je bil zelo lep in sonce je gorko sijalo. Po telefonskih drogovih so veselo požvižgavali ameriški škrjanci (meadow larks), tu in tam so se iz vrti-čev nasmihali tulipani, kalen-dule in krvaveči srčki. Med cve-tečim južnim grmičjem se je mestoma košatila suličasta ju-ka z že znatno razvitimi cvetnimi stebli. Pomlad je tam zgodnja, ker kraj ni zelo daleč od meje gorke Mehike. Domislil sem se, da je cvetna nedelja in pri tem prišel do zaključka, da tam se narava za to priliko že lahko obleče v primerno svatovsko obleko.
Po kosilu sem postopal pred hotelom, ne vedoč, kaj bi počel. Iz kisle zamišljenosti me naenkrat predrami peket konjskih kopit in takoj nato me znan glas vpraša: “Kaj pa vi tukaj počenjate?”
Bila je moja znanka od prejšnjega dne, oblečena kot cowgirl in koketno sedeča na iskrem brankotu. Na drugem Klpnju pa je jezdil fant kakšnih šestnajstih let v cowboyski obleki.
“Dolgčas prodajam,” odvrnem napol iznenaden in napol v hipni zadregi.
“Kaj ste zamudili vlak?” povpraša moja znanka znova.
Povem ji, v kakšno bedasto zamudo me je spravil tisti podrti železniški most, in pristavim, da me taka smola res malo jezi.
“Ali znate jezditi?” hoče na-lo izvedeti zgovorna devojka.
“Včasi sem znal in morda bi še, dasi že več let nisem imel prilike ^edeti na konju,” odvrnem in skušam uganiti, kam meri njeno vprašanje.
“To je lepo,” se zasmeje deklica, “tu, zasedite kar konja mojega brata; fant želi na vsak način ostati v mestu, kjer je našel nekaj svojih prijateljev. Skoro bi se bila že sporekla zato. Saj se ne boste branili po-,jezditi na sprehod z menoj?”
Vprašajoče sem pogledal fanta, ki pa je v tem že skočil s konja in mi ga izročil z besedami : “V resnici mi boste napravili uslugo; ostal bi rad nekaj ur v mestu in mi vsaj na konja ne bo treba paziti.”
Margie, kot je bilo deklici ime, kar sem pozneje izvedel, je bila v svojem “cowgirl” kostumu očarljivo lepa. Sedela je na konju kot sama Artemis, grška boginja divje narave in lova, dasi je bila oblečena po nekoliko drugačni modi kot njena namišljena imenjakinja na Olimpu. Izpod širokega rjavega klobuka so silili bujni črni lasje, rdeča pentlja pod vratom l je žarela kot mak in se poredno poigravala z mehkimi pomladnimi vetriči. Skozi zagorelo polt ponosnega obraza je deklici udarjala zdrava rdečica.
Zložno sva prijezdila na ranch njenega očeta, ki se je razprostiral v vznožju Red Mountains, katerih rdečkasti vrhovi so naju pozdravljali iz daljave. Veliko, toda že bolj starinsko hišo so senčile košate platane. V malem vrtu so cvetele pozne breskve, mandelji pa so bili že ocveteli. Po dvorišču so se hudovali purani, ko-kodajsale so kokoši in grulili so golobi. Nekoliko proč se je paslo kakega pol ducata lepih rjavih konj. Ti zapadni konjiči so bolj male rasti in drobnih kosti, pa zelo iskri in trpežni. Pozna se jim, da imajo v žilah arabsko kri. Saj je znano, da so Španci pred stoletji pripeljali v x\ovi Svet več arabskih koni in nekaj potomcev istih je po-uom podivjalo. Divji in udoma- i .eni konji zapada, posebno ju-3rozapada, so po večini potomci lekdanjih plemenitih arabskih vonj.
Pred hišo sva razjahala in Vlargie me je predstavila očetu
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
*ly. Minnesota
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan. 111.
Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. . 0 Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland Tajnik: ANTON ZBAŠNIK. Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, lly.	Mtnn
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely. Minn.
Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH. 818 Chestnut St., Pittsburgh Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC. 6117 St. Clair * " Cleveland, O.
b) Nadzora] odsek:
Predsednik: JOHN KUMČSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.	n
1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave Cleveland, o.
2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh.
3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center	St.,
4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	 .
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH. 1078 Liberty Ave., Barberton. O.
1. porotnik: JOHN SCHUTTE* 4751 Baldwin	Ct.. Denver,	Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union	Ave.,	Brooklyn.	N. *■
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely. Minn
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Boi 221, Strabane. Pa.______________________
Jcdnotino uradno glasilo:
NOVA DOBA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O- ______________
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O.
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center	St.,
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.	 -
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicag^J^.
'	m
Va* stvari, tikajoč« b« nrndnih nadev, naj s« pošiljajo na irlavn«lf» dcnarn« poiiljatve pa na glavnega blagajnika. Vat pritotb« in priniv« D,,orolo^ filovi na predsednika porotnega odbora. Prošnja ta sprejem novih Čl»noV'. ra Eviftanj« uavarovalnina in bolniška spričevala naj s« poSiljajo n* vr cdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*PrerneI?lnd» slovov naj s« pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ava., cl# *«• Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugosIov*n* n0tii. varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svoj*® j^or Jednota je zastopana skoro v vpaki večji slovenski naselbini v Amerik** naJ hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ■ niern*n*’ piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega por«jeBl1 neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota BP tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v m skem oddelku do 18. leta. Pristopnina ca oba oddelka ja proBtfc.
Premoženje znaša nad $1,500,000.00.
Odrasli oddelek ja nad 104% solventen, mladinski nad 2.000
le
S! V
<l)[r
*111,
IZ GLAVNEGA URADA J. S. K. JED
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s prve strani)
Po daljšem posvetovanju so se zdravniki zedinili, da repek z operacijo odstranijo. To je prav. še repatih žensk bi bilo
- treba! Nekatere ženske so že _ brez tega od vraga.
*
Listi poročajo, da italijanski _ diktator Mussolini dela načrte '. za 60 let naprej, če načrti ne " bodo uspeli, se mu ne bo treba zagovarjati, kajti čez 60 let ne bo po Mussoliniju niti po meni _ ne čevljev ne dret.
!, *
Jajca so prvi predpogoj za _ dobro letino pirhov, zato imajo ? navadno ob velikonočnem času najboljšo ceno. Dobre jajča-
- rice so torej posebno v tem času zelo upoštevane. Neki farmer
• v clevelandski okolici se pona-j ša, da ima tako izborno pasmo . kokoši, da vedno ležejo jajca; prenehajo le tiste, katere povozijo avtomobilisti.
*
Vsi tipični velikonočni simboli so okrogli: kolači, potice, klobase, pirhi itd. Nič se ne bo to-i! rej čuditi, če bo za te praznike i tudi kateri izmed nas okrogel., . |Tako je bilo lani, predlanskim in še preje. Razlika bo letos le ta, da če bomo okrogli, bomo ' j okrogli legalno, i j	*
V letu je mnogo praznikov, j toda za moj okus je med vsemi J najlepši praznik pomladi. Za
! ta praznik se spodobijo čestitke, če se sploh kdaj. Torej, pri-1 jatelji, dovolite, da vam v tej i1 sezoni voščim mnogo lepih pir-i hov in veselo pomlad!
A. J. T. -------o-------
i
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
1 j (Nadaljevanje s prve strani) t stvom Mr. F. Plemela, šaljiva j pošta in vsakovrstna druga za-:bava.
' «
i
; llmrl je po desetmesečni bolezni rojak Frank Barle v Wau-keganu, 111., star 62 let in'dolgoletni član društva št. 94 J. S. K. J. Pokojnik, ki je bil . lastnik mlekarije, je bival v A-meriki 36 let; rojen je bil v j Medvodah na Gorenjskem. Zapušča soprogo, tri sinove in tri hčere.
r
V Davisu, W. Va., je umrla Mary Jeran, stara 63 let, rojena v Veliki dolini na Dolenjskem, članica društva št. 106
. JSKJ. Zapušča pet sinov in dve hčeri.
V Clevelandu, ()., je bila preteklo soboto ubita od avtomobila Ana Gerbec, rojena Jančar,
. stara 154 let, članica društva št. 103 JSKJ. Pokojnica je bila doma iz Šmihela pri Zužember-i ku in je bivala v Ameriki 39 j let. Zapušča bolnega soproga, enega sina, štiri brate in dve sestri. — Preteklo nedeljo zvečer je bila v Clevelandu do smrti povožena od avtomobila ro-[jakinja Mary Kovačič, stara 53 let. Neprevidnega voznika so prijeli in ga obtožili uboja. Pokojnica zapušča soproga.
-------o-------
ZA MLADE KADILCE  _______________
Sloviti berlinski zdravnik profesor Bergmann je bil nekoč v družbi, ki se je prepirala o prednostih in škodljivosti kaje-! n ja. Po dolgi debati so se pri-j atelj i in nasprotniki tobaka ze- J. dinili, da kajenje pač ne škodi, če ga človek goji zmerno. Toda potem so se sprli spet nad vprašanjem, v kateri starostni dobi sme človek pričeti s kajo. Daj bi preprečila neplodno debatiranje, se je gostiteljica obrnila do molčečega profesorja Bergman-na, češ: “Tu imamo vendar najboljšo avtoriteto, da nam odlo-jči to vprašanje! Kdaj menite, : gospod profesor’ sme mladi člo- i J vek pričeti s kajenjem?”
In Bergmann je odgovoril la- i ikonsko: “Tedaj, ko si svoj to- ; bak lahko sam plača!”	h
VAŽNO ZA ČLANE, KI ŽIVIJO V MILWAUKEE IN
ALLIS, WIS.	a	t,r
V Milwaukee, Wis., imamo društvo št. 225, kateri ^ nica je sestra Pauline Vogrich, 636 S. 5th St., Milwaukee^), Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldne v	^ (
Side Turner dvorani.	^
Sporočeno je bilo glavnemu uradu, da se v mestih	^
kee in West Allis še vedno nahaja gotovo število članov* k potnih listih in še niso prestopili k društvu št. 225.	^
Pravila predpisujejo, da mora vsak član spada1*	^\)°
bližjemu društvu, torej je dolžnost vseh tistih članov, j0pij*t\j( v omenjenih dveh mestih in v bližnji okolici, da takoj PI”e^jt,jsi11 J fo,. | k društvu št. 225, sicer jim preti nevarnost, da bodo v	^4.
točke 455 suspendirani in da v smislu podtočke “g”> toC	,	'
za slučaj bolezni ne bodo prejeli nobene bolniške podp°re' (0ft!
Vsakega člana, ki še ni prestopil k društvu št. 225) J p0 j! dolžnost, da nemudoma piše svojemu sedanjemu ^rU jjc^T prestopni list in da se na ta način izogne neljubim p°s^‘ q¥ r ki bi znale nastati, akt> bi s prestopom še nadalje odlaša	1 j
nem so naprošeni tudi tajniki društev, ki imajo kakega c omenjenih dveh mestih, da svoje člane na to opozorijo zadostijo določbam, ki so navedene v točki 455 Je pravil.
ito
%,
0] s
Oi, H f % \\
H
e
>e
Pa
'ed
ari
llo,
'Ur
1.0(
•c,
Z bratskim pozdravom,
ANTON ZBAŠNIK, glavni
lepšega kot pestro tej, ali kot veliki cvetn1 \ juk in agav! Marsik® e^e < uižni ženski danasnJ^ bilo dobro svetovati- c p](t^; me za vzgled takole ^egf juko ali agavo. Ne P‘l ftr se na može, kot rast i pi davke. Jaz ne bi dar, da me preživU^^u | dokler sem sama 7,t močna ter zmožna in ’ lala sem se za U^G vzdržujem sama, dasi si niso revni. Ranch ^ lejo prinaša pi.*iHc»0 jC j hodke. če to moje se<' ^ d od pove, lotila se boni ^ gega, a visela ne bo«1 mur!”	BIH
Poslušal sem	g|
nečenjem in občudo'1*1 ^ jeP res, boginja divje nf1!^je ^JI in čudovitejša kot J1 e\&' ^ davna Grška kdaj pO*1 zardelih lic so se zrca. ^ }t južna živahnost in P1. <j ka čudovita domači10 je izredno krasno . ji'J i J enotno lepoto, in vengpf$''*' mogel vsega tega ■	^
pravo zvezo.	0\ei$
Sedel sem na Pese -e like juke in Margie ■ j, j
mojemu vzgledu.	y	I
“V deželi, odk.odel ^ bajam, je razširjell‘ ge \ , j popevka, katere hipu domislil.” se c / j je bila deklica util>n ^ t«'.J kod si dekle ti dom^^e beden ne pozna,’
tl 55tl **	1
(Dalje na
“TVo^a "Doba”
  ^
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7Xc letno; za nečlana $1.50; ta inozemstvo tt.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY .
Subscription for members $.72 per yeat; non-members $1.50 Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
VOL. X.	<*|fl^>83	NO.	13
Pomladni glasi
Polagoma in boječe se oglaša pomlad, kot bi se bala, da jo ostra zima, ki je tako brezobzirno gospodarila dolge mesece, požene nazaj pod šušteče palme gorkega juga. Zgodnji robini in mehke južne sapice so njeni glasniki. Sonce, ki vsaki dan dalje in bolj direktno ogreva zemljo, ji pot pripravlja. S takim zaveznikom mora zmagati in bo zmagala. V nekaj dneh ali tednih bo med nami vsa sladka in duhteča.
Vsako živo bitje se veseli pomladi, kajti pomlad pomeni prebujenje, vstajenje in obnovljeno življenjsko aktivnost. Pomlad nam osvobodi dušo in telo. Dolge zimske mesece smo bili prisiljeni tičati v mračnih, zaduhlih sobah ali pa se v težke obleke zaviti boriti s strupeno burjo po cestah in ulicah. Pomlad nam na stežaj odpre najlepšo umetniško razstavo pod soncem, oživljeno naravo. V srce nam pričara optimizem, na obraz smehljaj sreče in v očeh nam razžari iskre obnovljenega veselja do življenja.
Življenje je v burnih pomladnih vetrih in v božajočih sapicah, v gorkih sončnih žarkih in v pomladnem deževju, v šumenju kalnih vod in v žvrgolenju ptic. Tisočero življenje kipi iz brstečega popja na drevju in grmovju, iz zelenečih livad in iz cvetnih čaš prvih pomladanskih cvetlic. Vsa skrivnost in lepota življenja pa je v življenju samem.
V gospodarskem življenju dežele se sicer pomlad še ne smeje v vsem svojem razkošju, toda vzbudila je vendar že mnogo znakov zdravega gospodarskega okrevanja. Daleč smo še od takozvanih normalnih ali dobrih časov, toda nihče ne more zanikati, da bi se ne bile splošne gospodarske razmere obrnile temeljito na bolje.. Pomislimo samo na razmere pred enim letom in jih primerjajmo z današnjimi razmerami. In te današnje razmere so le priprava za nadaljni razvoj na bolje. Pomladni čas ni čas stalnosti, ampak doba neprestanega izpreminjanja in razvoja. Prvo pomladno zelenje včasi opari pozna slana ,toda življenjske sile pomladi pričarajo v nekaj tednih novo zelenje iz vej in korenin. Tudi v našem gospodarskem življenju so na delu močne sile pomladnega življenja, ki bodo ob svojem času gotovo popravile škodo morebitnih zablod in napak.
Depresija je bila huda izkušnja za vse bratske podporne organizacije in pri tem seveda tudi J. S. K. Jednota ni bila izvzeta. Par let so bile razmere take, da smo bili prisiljeni na defenzivo: braniti to, kar imamo. Dobri sreči, previdnemu vodstvu in čudoviti vztrajnosti članstva se moramo zahvaliti, da smo odbili ljute napade depresije z malimi izgubami. Zastava JSKJ vihra na naši trdnjavi bolj ponosno kot kdaj prej. Res so bile v dolgotrajni borbi z depresijo naše sile močno izčrpane in res je tudi da se nas je za nekaj časa polastila nekaka malodušnost. Nismo si upali preko ograj! naše trdnjave, češ, držimo to, kar imamo.
Toda zaslišali so se pomladni glasi, in naše članstvo, zdravo in polno življenja, ni moglo vzdržati dalje za ograjo. Skupine in posamezniki so se korajžno podali v svet, da razširijo našo posest. Poročila o prvih uspehih so zelo ugodna, kar bo nedvomno navdušilo nadaljne skupine in posameznike, da poskusijo svojo srečo in dvignejo zastavo JSKJ še višje. Število omahljivcev in pesimistov se mora topiti, kot pomladanski sneg pod toplimi sončnimi žarki, vpričo poročil o lepih uspehih, ki so jih že dosegla posamezna društva; pri pridobivanju novih članov za odrasli in mladinski odde-' lek. Neizpodbitni dokazi zdrave pomladanske aktivnosti so! že tu, in to je šele začetek. Preveč zdravega življenja je v nas. da hi ostali pri tem. Z vso gotovostjo lahko pričakujemo, da ne bo nobeno drevo v prostranem vrtu J. S. K. Jednote zadremalo, ampak da bo vsako v dihu pomladi pognalo novo zelenje in cvetje. Ta drevesa so društva JSKJ, ki so v zimi depresije spala, toda ob vrisku pomladi se prebujajo in se venčajo s cvetjem uspehov.
Zelo razveseljivo dejstvo je tudi, da so se klicu pomladi .začela živahno odzivati tudi naša angleško poslujoča društva. Nekatera so že v kampanjski areni, druga pa se pripravljajo, da skočijo vanjo in se poskusijo v plemeniti tekmi.
Dalje je zelo razveseljivo, vedno večje zanimanje naših mladih čanov za našo organizacijo, lo se deloma vidi iz dopisov članov mladinskega oddelka, še bolj pa iz dopisov in člankov tistih mladih članov ki dopisujejo v angleško sekcijo Nove Dobe. Mnogi teh člankov so zanimivi in mnogi so v lesnici polivale in priznanja vredni. Iz tega lahko sklepamo, da začenja tudi mladina priznavati JS'KJ za dobro organizacijo in da jo začenja ljubiti.
Bratje in sesti e ,to so pomladni glasi! Razveseljivi so in lepi, kot je lepa sama pomlad. Pozdravljena pomlad in pozdravljeni vsi, ki hodijo njena pota!
v.'	.....: ir	.	.-.m/?.	’	■	...-V".	•
lin materi, povedala kje in kako isva se sešla in da je brat ostal v mestu. Mr. O’Black, tako je bilo gospodarju ime, je bil mož že bolj v letih, visokorasel in [močno zarjavel, njegova nekoliko mlajša soproga pa je bila drobna ženica španskega tipa. Ko je deklica povedala, da želiva jezditi malo po ranchu in okolici, sta oba pritrdila, da je to dobra ideja in da je dan kot nalašč za sprehod. Jaz sem seveda iz vsega srca soglašal, in kdo bi ne na mojem mestu!
Ježa po obširnem ranchu je bila nad vse zanimiva. Drevesa so bila zavita v sveže pomladno zelenje in trate ob malem potoku, ki je namakal precej široko dolino, sočno zelene. Tam v daljavi se je paslo okrog tisoč glav goveje živine, katere pa nisva hotela vznemirjati. Ovce, je dejala Margie, se pasejo višje v gorovju.
Prijezdila sva do gričevja, ki je bilo videti precej peščeno in suho. Tam sva razjahala in pustila konjiča, da se malo popaseta. Nato sva splezala na grič, po katerem so bili raztreseni različnih oblik kaktusi, velike .juke in nekaj agav.
“Veste,” je dejala Margie, ■‘.jaz ljubim te puščavske rast-ki si brez pomoči od koderkoli ustvarjajo eksistenco v najbolj trdih okoliščinah. In vse imajo trne in bodice, da se uspešno branijo vseh sovražnikov. Pri vsem tem pa so čudovito krasne v cvetju. Kaj je
ENGLISH SECTION OF V
Qjjici&l Organ o/ the
South Slavonic Catholic Union.
CURRENT THOUGHT Necessary Information
>e a salesman goes out to make a sale, let us say an °bile, he is prepared to bring out all the good qualities Product he represents. Me is also prepared to answer ssible questions that might be asked of the construction, Wechanism and how his machine compares with that
i? »rt«.
°°> must our members be prepared when they make con-^ Prospective candidates for membership to our SSCU. vshe*nn,st be acquainted with the benefits offered by our ’ h°W our insurance compares with that of the insurance 0^; how our SSCU operates.
■	as an organization is by no means a complex one
w *rd to comprehend. A reading of our constitution and
XXr'll •	•	•
^	11 mform every member minutely of the manner in
in °Ur organization operates.
national drive for new members we must keep in mind
'ilClPal benefits that our SSCU has to offer to the prospec-
atl(licUite, which are as follows:
to.	DEATH	BENEFITS
“a
Uj „ AA”, or ordinary life insurance. Certificates range Dv i to $2,000 death benefits, which have a reserve and bi lle at the end of three years after being issued.
‘tin	*
ig “ > or 20-year payment life insurance. Certificates l 'om $250 to $2,000 death benefits, which have a reserve •?e tne end of two years and a loan value at the end of «iu^ears after being issued; “and such reserve, in case of 1	• eilt of assessments, may be used for automatic ex-
\ Srance.”
.je f > or 20-year endowment life insurance. Certificates ^lo/°m $250 to $2,000 death benefits, which have a reserve
11	value at the end of two years after being issued.
|L .	SICK	BENEFITS
i]ft. tll0n carries two classes of sick benefit insurance:
’0 c a sick benefit.
er,ts a day sick benefit.
OCCIDENT AND INDEMNITY INSURANCE slos carries accident insurance ranging from $25.00 for b°thS °f the small or fourth finger up to $800.00 for the loss
*	1;^ eSs above the knees. For the loss of the entire leg above »i. ee our Union will pav $400.00 to the member carrying ’’“'■ance, etc.
J1lon pays indemnity benefits to members in cases of ;0j. i0,11. For example, if a ’member is operated on intestines
•	rertioval of appendix, he or she will receive $65.00 ^benefit.
irfi icar|C°st to members for carrying accident and indemnity or Ce is but TEN CENTS a month.
lefji ^lore detailed reference of accident and indemnity ^li;sjirnembers should turn to pages 142, 143, 144 and 145 1 Action) of the constitution and by-laws. ernl) i	DISABILITY	BENEFIT
V	eJ;s °f the SSCU may insure themselves against disabil-,^V ch our Union pays $10.00 a month.
of the SSCU have an option of carrying all the types Vnce= or> it’ they prefer, only death benefits; or death sick benefits; death, sick, accident and indem-■e*it ^S’ ^ost the members are insured for death, sick, a«d indemnity, and disability benefits.
;fthe
tf,H
JJ-
n**
,
\0&'
k<K
,«0»<
'0*
idiO'
H
€
$
goU’
k ^ stop’
sin1;
<e
5«
AMPLIFVING THE VOiCE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
v qV A#
a • J
not"11
j"
jv
leste,
ri d si < W *
9
»• . 5f
eL de
11V
&
11
,pf
f
•V
,e’t/
iefl*
Prom the S. S. C. U. Home Office
lQN, MEMBERS RESIDING IN MILWAUKEE AND WEST ALLIS, WIS.
, *4 Jje a SSCU subordinate lodge in Milwaukee, Wis., num-which Mrs. Pauline Vogrich, 636 S. 5th St., Mil-'etH0 Is’’ *s secretary. The lodge meets every third Sunday ^	^	p.	m.	in the South Side Turner Hall.
Office has heeen advised that there are still 'in j l*lember residents in Milwaukee and West Allis who M | ? failed to transfer their membership from their
to LodSe No- 22S*
to the By-Laws, each and every member is re-\ ^»g to a lodge nearest to his residence; therefore, 0	^	every member who resides in the above named
80 ^ar fa*^ed to transfer to Lodge No. 225, to ^ V c ^ Write to the secretary of his present lodge for a to Lodge No. 225; otherwise the member stands S, a ^e*ng suspended as provided in Section 455 of the %fjts the event of sickness would not be entitled to
%	of 8 su^ord*nate lodges having members residing in
^ ^iWaukee and West Allis are duty bound to en-“ ^''‘sions of Section 455 in all cases where the mem-comply with the requirements of the By-Laws as
%
8.
5es to
set forth.
ANTON ZBAŠNIK, Supreme Secretary.
Note
/ ih.C°Wh eek’s issue, under >y4 e °f “Briefs,” it was
\ bfotwe°Usly that the ‘gi!’.V	COmP°Sed	a
• t/	be	staged by the
li* tr’ ■'Vjk^is	^rii 28. The au-
l'iiC 1 '> ,ay is Martin Von-> I U‘(l	by	Philip	P^l-
Canada and United States
The Dominion of Canada is larger than the United States. The area of the United States is about 3,026,790 square miles; that of Alaska, 590,885, making a total area of 3,617,675 square miles. Canada has an area of 3,729,665 square miles, or 111,990 square miles more than the United States proper and Alaska combined.
Pittsburgher on Parade
Western Pennsylvania Anxiously Anticipates Pittsburgher Spring Frolic
Pittsburgh, Pa.—On the highways and byways of every SSCU town in western Pennsylvania gossip holds sway concerning the coming Pittsburgher Spring Dance. No doubt this enthusiasm emanated from the feverishly busy membership which is not leaving a single stone unturned in its preparations to make this, their first social venture since their recent activity of reorganization, one replete with every minute detail leading to a grand elaboration.
Since the beginningof the year a new spirit seized the membership, a new zeal to regain for Pittsburgher the pre-eminence it once maintained in the SSCU. It started out in January when a fully determined set of officers voted to make a go of it. The members did not wait long to pounce upon this enthusiasm and since, on Feb. 8, a gigantic Pep Rally was eclipsed with an astounding success. This Pep Rally did more to further the SSCU endeavor in Pittsburgh than did any other affair held by its members; it collaborated a more firm membership and it brought home to many the vital need of their support for their Slovene institution, the SSCU.
The orchestra which the Pittsburghers have engaged for the evening’s feature entertainment is one which has of late gained a prominence among the music lovers of Pittsburgh. It is a group of musicians who have become renowned for their rendition of numbers in three styles. It is declared all around the city that their waltzes smack of Wayne King; their fox-trots are as supreme as those of Guy Lombardo, and their jim-jack-jazz is executed in such a way as only Cab Calloway knows how. This DOES seem incredible, yet we leave it to your own judgment.
Ladies and gentlemen, we are proud to present on Saturday night, April 21, at the Slovene Auditorium, 57th and Butler Streets, Johnny Balkovec and his Moonlight Serenaders.
It is also with great pleasure that we tell you that Johnny Balkovec is none other than the son of Mr. John Balkovec Sr., second Supreme Trustee of SSCU.
So, come on, and let us all get set in a real peppy manner, as we must uphold the SSCU traditions; and we must make it an hilarious and joyous evening (April 21), that it may long linger in our cherished recollections.
I’ll be seein’ ya.
You’re all invited.
Jos. (Peppy) Sprohar,
No. 196, SSCU. -------o-------
SOLDER
. There are several dozen formulas for solders available in Henley’s 20th Century Book of Formulas. Common soft solder is made from various combinations of tin, lead and bismuth. Thirty-seven parts of lead and 63 parts of tin melted together make a good solder for average purposes.
4
-------o-------
Good Reason
Car Salesman : Yes, sir, this car is absolutely the very last word.
Customer: Good! I’ll take it. My wife loves the last world.
Picture of our new home office building is published on the first page of this issue of Nova Doba. Although the building has been in use since January of this year, and formally dedicated on Jan. 27, a satisfactory picture of the SSCU headquarters could not be obtained until recently. As shown on the cut, the exterior of the SSCU home office consists of large blocks of stone, which creates a structure of beauty. Inside, the offices are modern in every detail.
Louis Adamic, writer of the “Native’s Return,” will lecture in Cleveland on Tuesday, April 3, in the Slovene National Home on St. Clair Ave. Admission is free, as announced by the sponsors. On Monday, April 9, Mr. Adamic will lecture in the Slovene National Home of Lorain, O. Louis Adamic is on a national lecture tour, and most of the proceeds derived from the lectures go into the treasury of the Foreign Language Information Service, an organization which is trying to build up a fund with which to send out other lecturers among the immigrants.
K. S. K. J. (Grand Carnio-lian Slovenian Catholic Union) will observe its 40th anniversary on April 1, 1934. A special issue of the KSKJ’s official organ, Glasilo, will be published on April 3, to comniemorate the founding of the society. Eight delegates representing a membership of 333 attended the first KSKJ convention, out of which four delegates are still living, as are the first supreme president and first supreme treasurer.
“Triumvirate of SSCU English-Conducted Lodges” is the
name selected for the three English SSCU units of Cleveland, O., in their joint sponsorship of the “Acquaintance Night” to be held Wednesday. J April 11, in the Slovene Work-jingmen’s Home on Waterloo Rd. Members and friends of the SSCU are cordially invited to attend. Admission is only 10 cents. A list of speakers and several vaudeville acts have been secured for the “Acquaintance Night.” Dr. A. L. Garbas, doctor of dentistry, will be chairman of the program.
Importation and sale of Louis Adamic’s “The Native’s Re turn” has been prohibited in Jugoslavia, as ordered by the Minister of Interior, and so reported recently by Jutro, newspaper daily of Ljubljana. Although the book portrays vividly the beauties of Jugoslavia, the nature and customs of the people, yet it also brings out the deplorable condition suffered by Jugoslavs, most of which is due to the tyrannical officials in charge of the government. “The Native’s Return” has steadily been the best seller in the non-ficion field in the United States. The ban on the book by the Jugoslav government should help the sale of “The Native’s Return” throughout the world.
Rubbed It In!
Policeman (to pedestrian just - struck by hit-and-skip driver) : Did you get his number? ,
Victim: No, but I’d recognize his laugh anywhere.
Pathfinders
Gowanda, N. Y.—Arrowhead Lodge, No. 184, SSCU, how are you coming along in your membership campaign? Better not let any grass grow under your feet, because we are out to beat you. This week we intended to announce some of the new members which we have procured since March 1; but inasmuch as the Nova Doba will run a special membership campaign appeal on April 4, we will withhold the information until then. We hope to surprise you. We also wish you success in your efforts.
Pathfinders, be sure to read the April 4 edition. As you know, this membership campaign will last an indefinite time; however, we Have set July as the date on which we shall have a bigger organization than the Arrowhead Lodge. Get at least one new member by the next meeting. Have you noticed the new spirit displayed by the Pathfinders the last few months? And especially since we accepted the Arrowhead challenge. Just take, for example, the big turnout at our March meeting, which showed the largest attendance of any organization meeting in the local Slovene Hall.
Please take note that our April meeting will be held on Thursday evening, April 19, instead of April 17. However, all future monthly meetings will be held on the usual third Tuesday of the month. After our April meeting Helene Strauss, Elizabeth Schultz and Frances Strauss will have charge of the party and refreshments. Don’t forget that the Moonlight Serenaders, an eight-piece orchestra, will furnish the music for the occasion. Start now and invite your friends to attend this party, because we want to make it a big night.
In connection with our Anniversary Dance on April 28, I should have done something, too, about writing a play; but I sort of pawned my part on to Mary and Martin Vončina. These two, with the assistance and suggestions of Louise and Philip Palcic, should have been given the credit for writing the play, and not as it was erroneously reported in last week’s Nova Doba. Mary and Martin, we are sorry that this happened. Watch future announcements regarding the entertainment for that evening. Talk about this Anniversary Dance because that will bring us success in a large measure.
Note to Little Stan: I was very glad to read that you would attend our Third Anniversary Dance on April 28, if I send you an airplane. Just to show you how accommodating I am, I have started to collect some old boxes and wine barrels, and with this material I intend to make an airplane for you. For the motor I intend to dismantle my bicycle and reassemble it so that if you pump fast enough you can make the propeller revolve sufficiently to carry you to good old Go-wandy. If I don’t get the plane completed in time for the dance, I am almost tempted to come to Ely with my old gray mare; but she ain’t what she used to be. This horse, Nancy, is the leading character in the play to be presented on the night of the dance, and so we must take good care of her. She has rheumatism in her right hind leg, but this usually improves as Spring approaches;
Protest
East Palestine, O.—Bonds issued by cities, school districts, counties, etc., have always been considered by all as a safe form of investment. But the passage of the Federal Municipal Bankruptcy Bill would impair very much the safety of investment in bonds of the above-mentioned type. Fraternal organizations are the largest ov/ners of such bonds. Therefore, the passage of this bill would be a direct blow to them.
Every fraternal organization in this country should do its utmost in preventing the enaction of this law. The protest of every individual helps. The entire membership of the SSCU should and will lend a voice in this nation-wide protest. Most all members are aware of the power of the voter. And don’t forget, senators do not pass over lightly what the voters of their respective states have to say.
So, members of the SSCU, blend your voices with those of members of other fraternities—and certainly the voice of millions must be heard.
Joe Golicic, No. 41, SSCU.
Colo. Sunshine Speaks
Denver, Colo.—I have just finished my funny story and sent it in to the Bachelors; I enjoyed writing it and had more fun than writing any letter. Just try it and see for yourself; it will be the funniest few minutes you ever experienced while writing.
In perusing the various articles, what did I find but a splendid one from the lodge in Aspen, Colo. It is really interesting to read from all these surrounding lodges located in some of the most beautiful spots of the Rockies. I have visited Aspen a few years ago, and I can say that it was a great silver town at ‘that time. I hope the town will regain some of its prominence. You can expect a lot of Denver folks for visitors.
I also noticed an article from a lodge in Salida, Colo., which is located on one of the highest mountains. This lodge has a Lone Weasel up there. He found a shadow, and he sure is having some fun with him. All I have to say is that it takes a weasel to play with a shadow; and you have to be very slick, especially when you can pull a fast one over on the shadow. We are all waiting in suspense to know how the Lone Weasel pulled this fast one.
And that campaign for new members; we sure are keeping it in mind. And believe you me, the members are busy as bees talking to prospective candidates, for they are after the lodge prize besides the awards offered by our Union. Moreover, the winner of the membership campaign prize offered by our lodge entitles him or her to free admission to all our entertainments, trips, etc. Hence, the reason why all of our members are so eager to enroll new members.
A word to Little Stan: You big sweet little stiff, you shouldn’t use that Winchell stuff on JUST ME, because JUST ME is just me; and just me would rather you act like Gable, for that would suit me fine. In a whispering tone I am saying to you : Pay a little more attention to her at the next meeting for just me. O. K? Fine. Until then keep Smiling with Colorado Sunshine.
F\ J. Smole, Sec’y, No. 201, SSCU.
Just Jesting
and so I might be seeing youse guys anyway.
Pathfinders, there will be a dance at the Slovene Hall on April 7, which should also receive your support. An out-of-town orchestra will furnish the music for the occasion.
Ernest Palcic Jr., Sec’y,
No. 222, SSCU.
Springdale, Pa.—The struggling clerks of Ye Ole Country Store (the Bachelors) present their last plea to the SSCU members for more funny stories. To date, our contest has not proved so successful and from the publication of this article you have only two more days to submit your entries. Please co-operate with us and help us make this contest a great success. There is still a lot of room in our picture album for the photographs of our SSCU friends. Where can you find a better place for your treasured photographs? This is one book we will always be proud of and will never fail to protect.
A photograph of two or more persons will be accepted, but please state the position of the contributor. We are sorry for not mentioning this before, as we believe this may be one of the reasons for the shortage of stories. Again we urge the members to co-operate with us.
The two-dollar bill, which we are offering as the prize to the winner of this Funny Story Contest, is greatly in need of a new companion. We have kept this bill for a'long time and it is aching to get back into circulation. (We hope President Roosevelt doesn’t read this, as he may arrest us for hoarding.) For the last time, we urge cooperation from our fellow members and a new boss for the two-dollar bill.
Speaking of hoarding money reminds us of the Scotch. The only difference between a Scotchman and a canoe is that a canoe will tip. Also, the only difference betwixt the Scotchman in question and a coconut is that you can get a drink out of a coconut.
Folks, getting out this article is no picnic. If we print jokes, people say we are silly; if we don’t, they say we are too serious; if we clip things from other papers, we are too lazy to write them ourselves; if we stick close to the job all the time, we ought to be out hunting up news; if we go out and try to hustle, we ought to be in the store; if we don’t print contributions, we don’t appreciate true genius; and if we do print them, the article is filled with junk. If we make a change in the other fellow’s write-ups, we are too critical; if we don’t, we are asleep. Now, like as not, some guy will say wq swiped this from some magazine. Well, WE DID,!
Boost your lodge and help out fellow members.
The Bachelors, Stanley Progar, Charles Figile,
George Trempus,
No. 203, SSCU.
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L'. Mihelie
“How often I saw you in my dreams; now you are before my eyes in reality; it seems to me as if an old dear friend were extending his arm to me.” And as if he were trying to calm his heart which beat tur-bulently in his bosom, he crossed his hands on the chest and looked on.
The fields are almost cleared.
A light breeze sways the grass on the meadow which extends far up to the castle. There, beneath the castle he sees the lord’s cattle on the meadow; the herder, as he reclines on the ground; and the dog, which like a good shepherd dog runs around the horny animals, and barks and turns them back, now this and now that stray animal. On the neighboring fields he sees workers cutting corn stalks and carrying them on a stack. It seems to Kvas— we already know that the reader recognized him—it seems to him that he sees there the tall figure of lord Benjamin, standing in the midst of his servants and serfs. Then he recalled how he parted from this man, and from this place where he was happy, happier than in any other place in the distant world.
At that time he never thought that he would ever return—invited and awaited! He could never have even imagined that he would some day be the owner of the small castle which he sees on the east side.
Out of these thought he was awakened by the shouting which was coming from behind the bushes: “Hey! I tell you, hey, you old goat!”
He turned and recognized the known picture from former days—Krjavelj.
The man looked older, and dressed in more shabby and seedy clothes than before, but of the same puffed-up face and small, lively eyes. He pulled a spotted goat, tied with a thick rope around her neck. In his left hand he held a club, and since the goat refused to follow him, he stopped every so often, beat her up unmercifully, and then again pulled her behind himself, heaping maledictions upon the dumb animal.
In such a manner Krjavelj pulled the goat to the place where Kvas stood.
“What is the reason for beating the animal?” asked Kvas.
“Wha-at?” shouted Krjavelj, walking past him with his goat. “She lost herself. I did not see her for two days. 1 was watching her, and repairing my shoe, and all at once she disappeared as if the devil took her. How I suffered on account of her! I could not sleep for two days, and if I dozed away, 1 dreamed of nothing else but goat. I could neither eat sour milk nor bread, and all I did is look for her everywhere I could think of; through the woods, and fields; called and shouted myself hoarse, ‘Here, Spotty here.!’ But do you think that she heard me? I cried and shec tears just like I do whenever I recall my late mother or my Urška. Do you think that goat has any sympathy for a human being? No, not even if he were skinned alive would she have any sympathy! Just wait, I will give it to you yet!” And in truth Krjavelj turned and began to lay it on thick on the poor goat for punishment, because she caused him so much worry and trouble.
“Stop beating the poor animal!” ordered Kvas. “The animal has no understanding!” “Wha-at!” shouted Krjavelj. “If you are siding with my goat, which before God and the people is u sinful animal, you are no better than her!”
Kvas smiled at the old man’s anger.
“Can you tell me if there is anything new at the Slemeni-ce? How is uncle Dolef?” he asked him in order to change the conversation, and at the same time learn something.
“Dolef? Did you know him? To be sure, he was a gentleman, too, when he was young like you. Dolef is already where there are no flies—as the Tenth Brother used to say before he died—three feet under the sod.
— But you said before that a goat has no understanding!”
“He died, you say? Is that true?” asked Kvas surprised.
“The Tenth Brother? Why, yes!”
“Dolef?”
“Also Dolef. By Obrščak he soused himself with gin last winter, and then got stuck in the snow behind the hog pen. The moon gave him the light, and the pigs entertained him with their grunting on his last I hour. May God forgive them.1 Obrščak slaughtered them already, and I got a couple of sausages from them. — Dolef froze to death.”
At the mention of the tragic end of Dolef, whom God gave a great intellect and many other talents, Kvas became serious and pensive.
In his jabbering Krjavelj also mentioned the Tenth Brother. This switched Kvas’! thoughts from the unfortunate , Dolef to Martinek, and eager; to learn in what memory is his! late cousin, he inquired: “Is it long already since the Tenth Brother died?”
“Let him be dead!” murmured Krjavelj. “He had money; stayed by me, and I nursed him in his sickness. But do you think that he left me anything? Nothing! But 1 know who is to blame for that.” “Who?”
%
“Here, at the Slemenice, was at that time a certain cheat and braggard for a teacher, you know one of those who teach reading and writing, and I do not know what else. Well, this rascal was by Martinek when he was dying, and advised him not to leave me anything. I know that he did this, even though I begged him to mention me in the last will which he wrote for Martinek. If 1 could only lay my hands on him ‘ again, I would break every!. bone in him, throw him in the water, and even bawl him out, j‘ so that he would remember me the rest of his days.”
“Would you recognize him, Jt if he should come to you now, i Krjavelj ?”
“Sure! Just like a wooden I nickel, I would recognize him. < He is just like you, only he does | ■ not have such a wolfish beard like you. Some say that Marian, who moved to the castle j Savnik about two hours from here, and married Dr. Vencelj’sl daughter—that he gave him j the castle Polesek for nothing,1 mind you, for nothing! But Ij do not believe this, because I know too well that Marian is! not so crazy as to give away property like that. Especially to such a good-for-nothing like this one. If he really has too ! much, why does not he give to me or to someone else?”
“But, Krjavelj, are you sure that the teacher is really such a good-for-nothing as you say?” “Sure, that I know! But who are you, and from where do you come that you know me by my name?” asked Krjavelj eagerly.
“I came from Vienna.” “What! Am I known there,
, loo? I am going to tell this by
- Bučar tonight. But it is pos-: sible that they know me there,
too! They probably heard in s’ Vienna that I am that Krjavelj who was a sailor, and cut the
What Now?
Slovenec, No. 114
_____
Ely, Minn.—The next regular meeting of Slovenec Lodge, No. 114, SSCU, will be held Sunday afternoon, April 15, starting at 12:30 p. m., and all members are invited to attend.
A social hour will follow the meeting, with lunch and beer following. Members, let’s get together for an enjoyable afternoon!
J. J. Boldin, Sec’y. -------o-------
Come Up and Have a Dance
Center, Pa.—Let us acquaint , you with some good news. First we must abandon all other dates for April 28, 1934, and turn our attention toward a big ( affair. Our almanac tells us we 1 will have nice weather through . the day and the moon and , Milky Way will be out that ( night. Won’t you and your ] chum be one of the cavalcade , that night?
For you, husbands, let your , wives give you a curtain lecture , on this great event and let your . attention be guided by them. ( Yes, this will be an active, adventurous night. Come and fill the Slovene Hall to the exit. Come in your limousine, in an airplane, or on a steed, as there is sufficient parking space.
With this hall in the midst of . the hamlet, everyone in Center should be there. For you who ’ do not know how to dance, come regardless, for the steps are easy to follow. We must thank the Bohemians for originating the polkas. Both for the j young and the old dancing is a good hobby. We can assure you that you will not have to look at the corners of the hall, but instead find yourselves dancing on the floor.
Refreshments will be served in the basement. As members of this great fraternity, we believe that we should help our neighboring Center Ramblers Lodge, which is holding this dance. Yes, Lodge No. 33, SSCU, will have many of its members present at this dance. Keep up your spirit, Center Ramblers. Get your 25-cent tickets from one of the Center Rambler members immediately.
Vic and Ver Kacin,
No. 33, SSCU.
devil himself in two. Is it not so? Mh, mh, God knows if the emperor knows about me, too? How does the emperor look anyway? Did you ever talk with him?”
Lovre smiled. That Krjavelj could be happy of his glory— j though imaginary—this he did 1 j not know.
“But what is your name, mister? I like to know, so that I can tell to others,” asked Krja-! velj.
j “I am Lovre Kvas, and that j Polesek is mine.”
Krjavelj looked at him dum-jfounded; he stopped with his ■goat, placed his large hand on jKvas’ shoulder, and then all j happy arid overjoyed exclaimed, “What, is it really i you ? But, yes, yes, it is you! i! Why, I am more glad to see you ' than if I would see my late r Urška, whom I really loved : once. God give you health! By >; devil, I always talked good ) about you, and praised you wherever I came.”
;1 “But did you not talk differ-i ently a while ago, before you ’ | knew me?”
3 “What? I talk bad about ) you? That is not true. Who f says so? You can ask anyone j and everyone will tell you thal I praised you always. Is it nol itrue that you will permit me to ,1 gather pitch in your woods? It y will not be for nothing. I will i- fix y'our shoes for if, even new soles I will put on, or sew on a patch, because I know how. Look how well I fixed my own.” (To Be Continued)
Ely, Minn.—Come on, boys, pull out your tuxedos and take your best girl to the big Easter Monday Ball, which is being sponsored by the C. and M. Rangers, on April 2, at the Washington Auditorium. The music is to be furnished by Matty’s Revellers of Virginia. Oh, boy, what an orchestra! If you’ve never danced to their music before, here’s your chance. What’s more, you don’t have to be a Henry Ford or a John D. Rockefeller to attend, for the admission is to be reasonable.
This invitation includes all people from the range as well as all the home-town folks. So, crank up the old Ford and come to Ely for a good time. Don’t let the heat or the cold keep you away. Those who are especially interested in dancing will be favored, for we begin at 9 and shuffle until ? ? ?
Let’s all get together for a good time. The greater the crowd, the merrier the entertainment. We’ll wind up the old constitutions and let ’em
go!
Anna Nosan, No. 1, SSCU.
-o-
Enroll New Members
Gowanda, N. Y.—We should all work together to make things a success. I didn’t realize what co-operation meant to a lodge until the last few meetings. Let’s keep it up, members, and see if we can have even better meetings.
Our last meeting turned out to be a great success. There were over half of the members present. All ready with plenty cf vim and vigor to take their parts on committees for our Third Anniversary Dance that is to be held by the Pathfinders on April ,28. Although all of the plans have not been completed, we have chosen Helene Strauss, one of our most active members, as head of the dec-crating committee. Come on, girls, let us all help Helene make the hall look nice. Louis Andolsek and Ernest Palcic, who are just a couple of our most efficient officers, will se-1 cure the orchestra. Louis says; that we are going to have a good orchestra, if he and Ernest have to go out of the state to get one.
New members were initiated at this meeting any many candidates proposed for membership. To these I wish to say that they will never regret joining the Pathfinders. If we keep i up the pace for securing new members, we sure will beat the j Arrowheads. Let’s hope we do.
The subject of a softball team for both the boys and girls was brought up by one of the members. It was finally decided that they might organize a team, let’s see all of the good j athletes turn out and make the 1 team a success, so that we will be able to participate in the league games; perhaps with some other SSCU lodges.
The boys are ahead in the! ticket selling contest. Come on, girls, I’m sure we can beat them if we try a little harder. Let us | keep in mind the three prizes offered to the members selling the greatest number of tickets.
Various card games were played after the meeting. Luncheon was served by the girls. Then all went home with smiles on their laces, saying: “Let’s hope we have iX& good a time at our next meeting. Members, don’t forget our next meeting comes on the 19th ol April instead ol the 12th. I’ve heard rumor*5 that there will be an orchestra anti dancing after the next meeting. Hope to see you all on the third Tuesday of
j April. Anna Krašovec,
I	No.	222, SSCU.
Carnival Dance
Walsenburg, Colo. — Hello, everybody! What happened to the young American Boosters? Nothing. Were we asleep? Well, you know, it was Lent, but we have been planning a lot regardless. What? Well, that is a secret now, but we will let you in on the plans the next time.
Walsenburg weather is just fine. Colorado Sunshine, how is Denver?
We heard from our neighboring lodge in St. Louis. We can’t let the cat out of the bag this time, but here is the mouse. We are extending a special invitation to all neighboring lodges to come and see us sometime.
When? Saturday night, April 14, at 9 o’clock.
Where? Walsenburg Pavilion.
Why? To attend the biggest and best carnival dance of the season. Come on, let us all go and have a good time together.
Mary R. Dolenc, Sec’y,
No. 216, SSCU. ------o-------
Trade Recovery
A canvass of views and buying plans during the first week of January showed that retail-jers throughout the country are convinced that trade recovery is well on the way. The reasons assigned for a universal feeling of confidence in placing forward orders above any pre-spring period for at least four ! years give an insight into the working of NRA codes of fair competition.
Proprietors of independent stores in all branches assigned jas a primary reason the fact I that it is no longer necessary to | pit one manufacturer against I another on the score of price j alone. That is owing to the uni-iformity of working and output I conditions demanded by the I codes. All buyers interviewed by the New York Times said the effect of the retail code, forbidding sales belong invoice j costs, creates an unprecedented degree of confidence.
Confidence in improved sales was shared equally by executives of department stores, specialty shops, and chain merchandising establishments. They pointed out that more than 75 per cent of the lines carried by the three classifications now are covered by the regulations of the various manufacturer codes.
In the house furnishings field, the expectation is that j trade will benefit by a large' wave of replacement buying of many items the purchase of which was deferred throughout the depression for a reason which never heretofore prevailed. They refer to the end of the practice of doubling-up of families in apartments, made possible by re-employment of millions of heads of families. This condition alone they say gives a tremendous start to consumer buying.
Dun and Bradstreet’s survey : showed “most stores have revised their early buying budgets upward, some as much as 20 per cent, and are building up their inventories with much of the freedom which characterized 1929.” The marked significance of all explanations advanced for continued progress toward better times is that both purposes of the National Industrial Recovery Act are emphasized: Re-employment and stabilization of the na-nation's business.
TOKYO
According to the latest census the population of Greater Tokyo is 5,311,000, making it the third largest city in the world. Ten years ago it was sixth; being surpassed by London, New York, Berlin, Paris and Chicago.
I
Gopher News Casting
By Little Stan
Ely, Minn.—Here I am, sitting by the old typewriter, and listening to the NBC Breakfast Clubbers playing the good old Spring Song, as the snow falls thick and fast just outside my doorstep!
Just like me to start talking about the weather first! But there really is so much to tell you that Little Stan will try to stop his nonsense, and continue his news casting. The Gopher gals came through with victory No. 2 as they trimmed the Italian gals by a score of 10 to 6 in a rather slow game. The reason it was so slow was because the girls agreed not to pull any hair, as there was still much snow left on the ground, and they had to have-something to keep their ears warm! Mary Kuzma led the scoring attack, scoring 7 of the 10 points made by the Gopher gals.
Tsk, tsk! The Gophers are also planning a new membership campaign and will try to give the Arrowheads some competition in this heated contest. The Gopher boys were saying that we should have many more girls, and here’s your chance to get them, boys and girls!
Gopher show% “Pack Up Your Troubles,” goes over with a bang. The Opera House Theater commends the Gophers on their salesmanship, as the manager informs Little Stan that the Gophers brought the best business in a long time. It filled the Gopher treasury, too!
Work on that Gopher play is progressing slowly, but surely, and it promises to be great.
Forest and Lakes lodge sponsors a successful dance at the Washington Auditorium, with Rudy Krize at the musical helm. Rangers are sponsoring an Easter Monday ball at the Washington Auditorium, with Mattie and his Revellers furnishing the music. Little Stan will be there with bells on!
Gopher meeting on April 12. Come up prepared for the best time you will have had in the longest time!
The Shepell Sisters and the Harmonica Twisters will be in Hibbing, Minn., on Saturday, April 7, to be the guests of the Slovene American Club, where they will entertain at the club’s dance. Little Stan may be there, too, that is, if nothing else comes up! So, Hibbing, open up, ’cause here we come! O. K., Mr. Stark!
Everybody keep their eyes open April 28, the day of the gigantic “G” dance, which will be held on that date in the Washington Auditorium. Mattie and his Revellers from Virginia will furnish the splendid music for this big occasion. Everybody keep them thar eyes peeled on “G” day, April 28! Little Stan will tell you more about this later.
And now we’ll take our magic carpet and scurry through different parts of the j country— We come to Milwaukee, where Little Stan stops to tell Betty Boop that those handkerchiefs and song sheets are appreciated very much. Thanks, Bett! We stop in Chicago, where we say “Hello” to Lilly Chelesnik and Antoinette. We then scurry to Ernie Palcic and see that his preparations for that third anniversary are j progressing rapidly. If I had the wings of an angel, I’d be j there, too! WTe scurry back to j the cracker barrel and say tsk, tsk! as we salute each other. We grin as we pass Louis Kolar and Cleveland, as a sudden gust of wind sweeps us to Sa-1 i cl a, and from there to Golobrado Sunshine, where we settle | awhile and get acquainted. We then take another scoot as we come to Mullan, Idaho, and smile our Easter greetings upon
Pathfinder Bugle
Gowanda, N. Y.—-AH thJ present went away 1'i°rn,jj], meeting and card party full tummy.
Plans for the Path held Anniversary Dance to be ApriL 28 should alone 1 the success of the ve” 8f With the passing of Eas „j0 the ladies will be ‘‘aching#-go places and wear the,ir1 .{ spring togs; not to men w gentlemen. What a c these people will have to their new wares at the versary Dance!	,	(
What do you think new spring baby bonnets• is our opinion:
Oh, for the big, blue eyes'! a baby stare,	^
And a permanent 'va
golden hair;
A full frock of dainty ^ u And a rounded figure ab°
f00t two- * «11 But alas, we’re not ai
that way,	.	toth*
So we will have to stic
old beret,	r|,jt
Or our swagger hat, oi
smart,	...
’Cause we just can’t P
ingenuous part.
Never mind, gals, don
any tears. We’ll Se
SPORT FLASHES fj(jt King of swat clous ^ homer at St. Peterburtj , March 17. It won’t be l011^ before our local Babe ^-Batchen) and Lefty jji-(Johnny to you) will sw ^ to action. Not forget« ^ old reliable (Tony St*r either, or Tommy ®
Sammy Samson, Frank ^
and others too niinie1^^ mention. With all fresh talent we sh°u ^0ut' quite a showing. Ho"' fellows? It’s up to
SOCIAL HIGHLlG^lv. Mrs. Anthony Ste,n|‘ .Jt1 a busy P. M. Among t ^ noon callers at her c ^ new green and white on March 15 were: Klancer, Mrs. Rudy Mrs. Charles Sternis*1^ Joseph Jelnik and *iel ^ little son, who has re®c ^ yt ripe old age of abou and 2 months.	u
BITS OF WlS^o “I believe anyone vrt ^ must think of the ne* they would of suicide- sp0 people don’t think. eitJl, Mrs. Franklin D. R°°s recent Washington on the cause and P1 eV'e stF war. Then it is time " thinking, isn’t it? . e ci,Lr Well, we reached t # our first edition *■ ju Bugle). Join us month from today > ^\o^J Ben Bernie—Bon Cne , of a tweet tweet a11	^$
dreams. We presun1 L,0t asleep, by the time >
E. M. S« S# No- ^
LANCUAO^
The number 0 , $ Kb spoken in the according to the f . e* ‘« emy. It is not al" gyste ,i determine when R ^ j speech should he c sepai’ate language a dialect.	Jfk
______________^	V
-----------------------v"/
the happy couple' eet ^
| ifornia! fs our ne*|l6 wre turn toward ,^e land of the ski ^ 1 / Minnesota! ^erfve ^ carpet seems to	^
as we go down, , ujtiP.j jt and with a sudden ^ U> / the floor and w»l	J
all a Happy ^ustl 'j’j time on, or I s^oUii J yf1', Easter Monday ^‘l p
Stanley^, %
J
H,
U
Vi *oje
;tag( :°Plih Me Tl
,111« to-“in
divj
S : iene<
His Ko;
Ho;
b, sr
S
Hi:
!n !iinr; % fieri;
ž
Ki
;ili
!3*ig;
tia
eri;
!v«tov
HitS
Wo
Kcl(
lsk;
lo y
tS
St]
«i!i
tii'
Sa, % o
'žia.
^li 'Hoi ‘k* “eri % h.
to**
Han
Pa
ha-
So j
N,
Hifj
Hi
oc
?°d
"Hi
»"la
'S ,, “>6 »'*• Ho Na
M?’
rf!
k .lo S S
Ho
‘9
% ?!* 5i . V 1
>1;
h
I?
N
)>>
those m tl>e with»
inderS e he ill3U'e ;„t# .ter a11 ng"t0 ir ne'f ion &
3sh°*
A#
of tli*
?Hcje
the
Ja sN' Rogel->:
^AŠA VELIKANOČ
j Vs>, ki ste bili odtrgani od r°dne grude, od svoje ® očetnjave in od svojih i{e Src: v* vs*> ki ste prišli in 6 ^i pognani čez modro-' 0 lužo v zakajene in tem-,®varniške prostore, v hlad-div-Crne Podzemeljske rove,
Je ‘n strašeče gozdove, ali ieneni Velikanoč žarek zaže-'«isk& Upanja’ ogenj zaduše-^ sreča v nesreči?
I0o. * Je nas in koliko nas je , ’ °liko jih bo doživelo, da
0 jasno in razodeto: Koli-kh, ^ trpeli in koliko smo
“»ariji ? tr
t*j2e lna®e ^^van.!e na .ji je zgodba davnih dni, la zapisane zgodovine.
°’ *rud znoJ
t;ej2 2tlen> zakovan v ledovje ^eri?ega in Prevelikega ite v. ega dela, ki gi-e in po-Iti.ci' a telesa mnogobrojnih
kii^° kakor goreče baklje: jeVaj. 1 So nas, da smo razsvetlil ^ Pot napredka, zažigali
*Nšk da S° greli mogočno
etov ° Vo^0, ki Je osvajala at ^s11,1 ^Us^ness • • • Zažigali ^ d ’ln sWo videli samega se i in h.v er ni ugasnila naša lu< itlf, KdSe Oljenje.
°11 ieisk°]nas je P°znai kdo na % *’ da bi nam povedal, di j ^ .ni samega sebe, da b. L WnZnal> da sm° ustvarjali ^ i l]j V° obljubljene dežele. ll0(. 'tu?, °. Sar>n, a z nami je bila i ^ Yj Iftam as^na samopomoč. Gor-Gr;,lipa ’da nas je zapustila ta, Pja .? sm° mi zapustili njo.
It ^se 1Jv°’ ^a je vedno potreba, ^is]°^a^a raz°detja. Mi smo ^a razodetja ne bo, %.-'1 Pedali naši zapozneli v J1:.«* razodetje pride še-'Vi °trocih in potomcih, ijiu ° to razodetje našli na k.8!'obeh.
Vlirv
'lu> da je noč najbolj '%; 1)le^ prihodom dneva.
da je v največji \' 1 'n sili pomoč naj-
helj' !Gm besedam nismo več Hiof ° srno ze videli, da na-eka I'1 na®e življenje drsi z j ^aterega smo dosegli v '• Živeli smo v razpolo-
:hf Se pomikamo v v°-
' Hit ' IZ katere ne priha-1 °dnievi naše preteklo-
•4.V
a Vsakemu človeku je od-tdn v življenju, da vidi But VlSko Se^e in sv°je življenje,
So fJVd* ,Je ^U(li odločeno naro-ve' sa>^ p0J?leda v ogledalo in
V J J	-I
J *a sebe.
'»>i.Ni,w01jndi’ki so nam po-*' 't(l10	navzgor,	da tam pri-
J Has° ta2fcrleda, kjer gledajo iec!/l\ j v* smo vredni samega iti1*1/PViij ^am° ljudi, ki so se po-rai1’ ji* s0 ‘a učenike in voditelje, lllC'	^l'i' ^ukega, kot je za-
° v besedah: Blagor .-*e	na duhu . . . Med nami
s'°\iiiPl^ti ^ t’ katerim je žlica uče-K ^ a^a v ustih, sedaj pa ,S0 i-S z ostalo učenostjo. > 0(jJlldi, katerim je prišlo ij »as ^amc učenosti, sedaj potijo s svojo neum-
.^o, smo jih j''1
1S/^i .smo’ da pri njih
k *>0^ , s^ozi dolgo pepelnič-V 0 Srnrti zadnjega Slo-
t % |e drugače. In to 81av.Seč samoljubnim uče-
C* Co iPreko noči nas je
‘bHag,. J-0ba’ ki nam je pri-^elikonoč, katero so ji! ^ §-r'°.g°kateri na tej ve-lIUi ameriški zemlji. reet'/r<)i sl v ^elikenoči je ob-v'A0rnctra slovenskega • ?lor’ki, svetloba te
1 ° ’iorv!1 '^e Posvetil^ tudi v
F'Covi”o. ■.
RvN^.i'1 našo Velikonoč nam lla^ L°uis Adamič.
nesreč
v,	ižo-.T .Ie v Zedinjenih dr-
ecl’^ J V ° °»eK življenje okrog q" l*5j	v raznih nesrečah.
I ^ ^°dii takih nesreč 0 domovih.
ev
jve
ue>
3utfiv*
m«1
to
tui-b'
day1
’t sh(l a1oiiJ'
m
,niS)
■nisl
en gate r0uS
vo#
ibo*1
iltl :> fr •>
Nahajanje in bruhanje
(Za N. D,—V. J. V.)
Vsakdo, ki čita to povest, mi mora brezpogojno pritrditi, da je nje ime salamensko neumno, nesmiselno, |smešno in Nabito; da ime te povesti sploh ni slovensko, dasiravno je pisana v slovenščini; da niti čitatelji, niti jaz ne vemo, kdo je bil oni Slovenec, ki je brezdvomno živel v srednjem veku — in ki je na podlagi nemških besed “sich befin-den” in “ausbrechen,” skoval besedi “nahajati” in “izbruhati” — in da je nepobitno istinito, da je število ljudi, ki se še dandanašnji poslužujejo teh spake-drank, tako neznatno, da jih je skrajno težavno našteti na prste obeh rok.
Ko sem bil še mlad, oziroma nekako pred štiridesetimi leti, sestal sem se v Zadru s tovarišem Zvonimirom Vitanovičem, ki je tedaj maturiral na zagrebškem gimnaziju in dospel z drugimi maturanti kot izletnik v Zadar. Njegov oče, tedajni profesor na zagrebškem gimnazij u, je bil istodobno tudi sodelujoči član Jugoslovanske Akademije. Pa je moral Zvonimir po omenjenem izletu na Jadran, pomagati svojemu očetu . urejevati
I mnogoštevilne starinske rokopise, katere so sodelujoči člani akademije nabrali po vseh krajih Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne, Dalmacije in Bolgarske. Bil je tora j nekak tajnik svojega očeta, za kar je dobival stan 'in hrano v očetovi hiši na Primorski ulici in poleg tega tudi toliko plače, kolikor denarja je ravno potreboval za svoja razvedrila na Iliči itd.
In ko sem ga dve leti kasneje obiskal, pa ko sva pregledovala starinske rokopise, kateri so bili skrbno odbrani in razdeljeni po geografičnih, starostnih in dialektičnih skupin j ah, dal mi je či-tati neko staro slovensko pismo, i katero je dobil od nekje na Do- ! lenjskem. Pismo je bilo pisano U v maju 1841 nekje v Minnesoti [k in naslovljeno “bratu Janezu,” s kateremu je brat iz Amerike po- s pisal ono, kar je doživel na potu P v Ameriko.	v
In ta nepoznani, davni slovenski Američan, je pisal bratu Ja- ) nezu na Slovenskem sledeče:	i	£
Prelableu moj brat Janez:	|t
Po tolkem času primem za /n - ! ro in Ti pišem, da se že nahajam v A meriki. Na potu od do- \ ma do tukaj, smo sc nahajali ce- \ lih JtS dni, in samo na morju smo se nahajali 29 dni. Barka je bi- ( la zelo velika; prav od spredaj barke sc nahaja tramova špica; ^ na ti špici se nahajajo vrvi, ki so ^ pritrjene n.u arbolo, katera se s nahaja na sprednjem delu bar- j ke. In na ar boli se nahajajo po* , čezni tramovi med katerimi se nahajajo močne platnene rjuhe, • v katere piha sapa, kadar se na ha j a v lujtu, katerega se polno I nahaja nad morjem. Takoj za I arbolo se nahaja rajfenk, iz Zča-terefja bruha dim, kajti v barki,u },rav na dnu, se nahaja stroj, j. pod katerim se nahaja noč in dan j ( ogenj, lci goni velika kolesa, /ca-1 ■ tera se nahajajo ob straneh bar- j ke in ki veslajo noč in dan, da I gre tako barka zmerom naprej dokler se nahaja na potu. Kraj dimnika se nahajajo polni sodi| vode, katero rabijo za gašenje, kadar izbruhne ogenj, ki po navadi bruha iz železnih odprtin, kadar se ga preveč nahaja pod\ domfom. Za rajfenkom se nahaja še ena arbola in na ti arboli se ■nahajajo dve rjuhi. In za to arbolo se nahaja pisana zastava, tako da druge burke, ki se naha-\ ja jo na morju, vedo kakšni ljud-\ je sc nahajajo na naši barki.
Na barki se nahajajo dvojne sorte marinarji; eni se nahajajo na palubi in drugi se nahajajo spodaj kjer bruha ogenj; ti slednji skrbe za večno bruhanje <>g-■ n ja pod domfom tako, da nakla-: dajo na ogenj gorim in pihajo' , med kolesa, da domf boljše hm-• i //rt, kajti če domf preneha brit-'hati, potem se barka ustavi, na
nost, da se kaj hitro udomači povsod in prevzame nase navade dotičnega kraja in naroda. Kljub temu pa se naš narod trdno drži svojih slabosti, prinešenih iz starega kraja. Ena teh naših slabosti je pomanjkljivost takozvane ’’fair play” in odpuščanja, potem ako smo od koga premagani v besednih argumentih, v drugi tekmi za kako prvenstvo ali pri kakem delu, in se drugi izkaže bolj sposobnega, bolj prebrisanega ali pa tudi bolj zvitega kot mi. Radi bi pozneje segli nasprotniku v roke. Vidimo po-rebo to narediti. Vidimo, da ko tega ne storimo, da bo ali že trpi naselbina, narodna ustanova, društvo ali Jednota. Vidimo, da vsed naše nepripravljenosti se sprijazniti in popustiti, ni takega napredka in složnega dela, kot je to bilo pred-r.o je nastal spor ali jeza. Seveda, včasih se nam zgodijo krivice, katere se težko popravijo. Včasih je to tudi nemogoče. Z lažjo in zvijačo nam kdo vzame dobro ime, katerega ne moremo tako kmalu nazaj dobiti. Večina sporov in nesporazumov pa je takega značaja, pri katerem je le potrebno, da si nasprotni stranki se-eta v roke in vse je zopet do-ro. To se bi tudi naredilo, oda imamo pa tisti bedasti ponos in pojmovanje, da le tisti je mož, ki ostane pri besedi, in baba, ako se poda in odpusti. Ker pa vse preveč radi držimo na tako možatost, ostanemo še nadalje sovražniki, pa magari dosmrtni sovražniki, pa čeravno pri tem trpi na ugledu, na napredku in tudi drugače naselbina, narodne ustanove, podporna društva ali Jednota. Zelo bi bilo želeti, da bi se naš narod tudi v tej smeri bolj ame-rikaniziral. Imamo tudi radi navado tolči po človeku, kadar .ie na tleh, ali takrat, kadar I imamo mi boljše pripomočke za to storiti, kot na S nasprotnik, ali takrat, kadar se nasprotnik ne more braniti ali nima tako dobrih pripomočkov za braniti se kot mi. Amerikanec, pristni Amerikanec ne dela tega. Amerikanec zelo dosti da na takozvani fair play. Pri njem velja pravilo, da se ne sme udariti po človeku, ako pade premagan na tla. Ne rabiti kola, ako ga nasprotnik nima. Pravi Amerikanec se ne bo zasmehiji-vo ali zaničljivo obnašal na-l pram premaganemu.
Fair play ne dopušča se iznebiti nasprotnika potom zvijače, potom robatosti, laži in potom drugih takih sredstev. Da, kljub temu, da ima tudi ameriški narod slabosti, pa moramo priznati, da se po navadi ravna v sporih, ki so več ali manj privatnega značaja, po takozvanem fair play, in nam bi zelo mnogo koristilo, ako bi sc tudi mi tako bolj ravnali kot se ravnamo. Ako bi se ravnali tako in se v tem oziru bolj amerikanizirali kot smo se, bi odpadle v veliki večini vse zgage, ki smo jih imeli med seboj bodisi v naselbinah, pri društvih ali pri podpornih organizacijah.
Anton Okolish, predsednik gl. porotnega odbora JSKJ.
DOPISI
Strabane Pa.
IZ TAJNIŠKEGA URADA
Izveze jskj društev v
ZAPADNI PENNSYLVANIJI. —Odbor Zveze JSKJ društev za zapadno Pennsylvanijo je sklenil, da se pri naši Zvezi vodi kampanjo za pridobivanje novih članov kar naprej. Dalje je odbor sklenil, da bo deležen posebne nagrade v znesku 25 centov vsak, ki dobi novega člana za odrasli oddelek. Torej, da bo vsak razumel: Zveza J, S. K. J. društev v zapadni Perni-jsylvaniji plača iz zvezine blagajne 25 centov za vsakega no-
vopridobljenega člana odraslega ali mladinskega oddelka.
Razume se, da se te nagrade plačujejo le članom društev, ki spadajo k naši Zvezi. Bratje in sestre, na delo! J. S. K. Jednota vodi živahno kampanjo. Z vašim sodelovanjem bo kampanja uspešna. Ne pozabite, da vam za vaš trud Jednota nudi lepe nagrade, poleg tega pa doda še Zveza svoje nagrade k temu. Kampanja se torej tudi finančno izplača. Glavni tajnik vodi v glasilu seznam društev, ki so zainteresirana v kampanji. Glejte, da bo vaše društvo na prvem mestu! — Za Zvezo JSKJ društev v zapadni Pennsylvaniji:
John Zigman, tajnik.
Cleveland, O. i
Pred par tedni sem se oglasil £ v našem glasilu z vabilom na ] veselico društva sv. Janeza i Krstnika, št. 37 JSKJ. Danes pa t naj nekoliko napišem o poteku ] in uspehu veselice. Za razmere, ] v kakršnih živimo danes, je bila ,i udeležba povoljna. Vse eno pa i; moram reči, da za društvo št.11 37 JSKJ je bila v primeri z dru- ; štvenim članstvom premajhna. J če bi se bilo članstvo našega i, društva zavedalo, v kak dober in plemenit namen je bila veselica prirejena, bi bila udeležba od našega članstva gotovo boljša. Zelo hvalevredna pa je bila udeležba od strani prijateljev našega društva, bodisi nečlanov ali članov drugih društev JSKJ. Zunaj se je prodalo okoli 190 vstopnic, če bi se bilo udeležilo vsaj 300 članov od 480 članov, ki jih šteje društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, bi bila j dvorana polna in uspeh veselice bi bil še boljši.
Priznanje gre tistim članom našega društva, ki so se veselice udeležili in po svojih zmožnostih pripomogli k uspehu iste. Lepa hvala vsem! Posebej pa naj bo izrečena zahvala našemu članu L. J., Pircu, urednikuj Ameriške Domovine, ki je za to svrho daroval 25 galon ohij-čana in ga je bil pripravljen še j dali, če bi ga primanjkalo. Pred nekaj meseci je društvu daroval 20 dolarjev in dal brezplačno tudi tiskovine, ki so se tikale omenjene reči. Torej, lepa hvala, in se še priporočamo! Naše društvo ni priredilo nobene veselice že zadnja tri leta, ker je pač upoštevalo slabe delavske i razmere. Razmere se polagoma izboljšujejo, kot kaže, in tako se je društvo opogumilo, da je priredilo veselico 3. marca, ki je bila, kot že omenjeno, povoljno obiskana. Mislim, daj društvo zdaj ne bo čakalo zopet tri leta, da priredi kakšno zabavo, posebno, če se bodo razmere stalno izboljševale. Člani in članice, ki niso bili navzoči na zadnji veselici, naj storijo dober sklep, da se gotovo udeležijo prihodnje veselice, kadar j« bo društvo priredilo. Uspeh zadnje veselice jel bil za te razmere prav lep, kajti prinesla je okrog $145.00 društveni blagajni. Natančne vsote ne morem povedati, ker uradniške knjige, to je knjige tajnika in blagajnika, še niso bile popolnoma zaključene glede ti zadeve.
člani in članice, ki še niso plačali vstopnic za veselico, so vljudno vabljeni, da to storijo v najkrajšem času, da bo mogoče tajniku račune zaključiti. Vsak naj stori svojo člansko dolžnost, ker tajnik ima že itak dovolj dela in ni umestno, da mu ga še povečujemo s prepočasnim plačevanjem naših obveznosti na-pram društvu.
Podpisani sem bil na veselici vzel delo v zadnjih prostorih, namreč delo natakarja, katerega se vsak otepa. Skušal sem biti kos svoji nalogi. Če sem bil, vedo tisti, ki so bili deležni moje postrežbe. Upam vsaj, da sc bili člani in drugi posetniki veselice s postrežbo zadovoljni. Da so bili zadovoljni v splošnem in dobrega razpoloženja, se je dalo sklepati iz njihovih
veselih obrazov. Vsaj tako je i; bilo videti tam od zadaj, kjer sem bil zaposlen. Kako je bilo z v dvorani, ne vem, ker nisem p imel časa iti pogledat. Vseka- "V kor se je vse dobro izšlo in lah- n ko rečemo, da je bila veselica k dober uspeh.	1;
V imenu članstva našega dru- r štva in v imenu' društvenega ž odbora naj bo izrečena lepa h hvala vsem posetnikom veseli- r. ce. Upamo, da nas posetijo tudi k prihodnjič, kadar naše društvo b priredi kaj sličnega.	S
Veselilo nas je, ko smo videli, o da so se naše prireditve udele- n žili kar štirje glavni odborniki n JSKJ. Videli smo na veselici n sobrata Johna Kumšeta, pred- n sednika glavnega nadzornega č odbora, ki je prišel iz Loraina š in pripeljal še nekaj tovarišije p s seboj. Navzoči so bili tudi so- J brat J. N. Rogelj, prvi glavni 1. nadzornik JSKJ, sobrat A. k J. Terbovec, urednik-upravnik g Nove Dobe, in sobrat L. M. Ko- n lar, drugi glavni podpredsed- n ! nik JSKJ. Prav lepa hvala vsem s tza naklonjenost in poset, in se!j Iše priporočamo. — Bratski po-iv Izdrav!	č
John Branisel, c član nadzornega odbora dru- 7 štva št. 37 JSKJ.	r
— i«
Cleveland, O. c
Kot predsednik od ustanovit- i' ve Federacije ohijskih društev a JSKJ, se tem potoni zahvalju- 1 jem vsem, ki so se zanimali za • to dobro stvar. Jaz vem, da so nekateri proti Federaciji v 1 Ohio. Vprašanje pride, kje se je ustanovila Federacija, ali se! je najprej v državi Ohio, ali se niso ustanovile Federacije JSKJ j društev prej v Pennsylvaniji in > i Minnesoti. Zakaj je bilo toliko i kritike čez Federacijo ohijskih ] društev? Ali nimamo tistih pri- j vilegijev člani v Ohio, kot člani <• drugod? Ker je bil in je namen i Federacije v Ohio, da dela v1’; korist in za večjo JSKJ in za : j člane. To je dokaz, da se zanima članstvo v državi Ohio, kar ) j se je pokazalo na proslavi 35- | letnice naše Jednote, katero I smo proslavili v sosedni našel- ; bini Barberton. Jako slabi časi ' so po vsej Ameriki, ali ohijskan Federacija in člani ter drugo j; občinstvo so imeli lep večer. Po-; i leg tega je prišlo $80.18 v bla- ]
■ gajno Federacije. Ali ni to le- ]
1 i P°?
Naj mi bo dovoljeno, da se
■ zahvalim vsem skupaj, posebno društvu sv. Martina, št. .44 JSKJ, katero je prevzelo na svoje rame delo in ga izvršilo v takem lepem tonu, da jaz ni-Žem pričakoval tako lepega ve- , čera. Od več strani sem slišal \ to in ono. Zato je Federacija , imela pred seboj kaj in kako , bi mi napravili najboljšo pro- , slavo. Brat Virant je nasvetoval, da bi bilo dobro prirediti ( kako malo igro in petje. In se je pripustilo sobratoma Virantu in Balantu in društvu št. 44 JSKJ. V Barbertonu so pokazali, da so jako sposobni in j podučeni v petju in v igri. In temu društvu se zahvalim. Daj pa ne bi me kdo za besedo prijel, da jaz nisem Videl vse igre | in da nisem bil stalno pri igri, I sem pa tam stopil, in ni bilo drugega govorjenja, kako je Ibilo lepo petje in igra in še bomo prišli v Barberton. Seveda zame je bilo pa tudi dobro tam pri bari. In ne samo zame. Da ne bo kdo mislil, da sem bil sam, je bilo nas polno. Saj država Ohio je ena najboljših, posebno če ima bartenderja, ki se piše Hiti. Mi pa smo Barberton, Girard, Collinwood, Cleveland in drugi.
Naj mi bo dovoljeno, da se zahvalim vsem, ki so se udeležili proslave. Posebno se zahvalim sobratu Antonu Okoli-i shu, predsedniku porotnega odbora JSKJ/ Mi ni mogoče, da ; bi popisal vse njegovo delo, kar ga je storil za proslavo, ker bi vzelo preveč prostora v Novi ! Dobi. Lahko rečem, da so člani društva št. 44 lahko ponosni, 'ko imajo tako poštenega in de-
fei'6
Ple.V
11»'
^ 'A;
P1
‘V
!SCV
ni«1
kar morajo vsi ljudje, ki se na- n hajajo na njej, kuriti, dokler se p zopet ogenj ne nahaja pod dom- v fom in sicer tak ogenj, da napra- d vi dovolj bruhanja.	r
Krog palube se nahaja ogra- p ja, da ljudje ki se nahajajo na E barki, ne popadajo v morje, n Krog barke se nahaja vse polno p velikih rib, katere Matjažev Mi- s ha, ki se nahaja z menoj na bar- s ki, vedno gleda in pri tem drži n velik nož v roki. On pravi, da če k bi ravno padel v morje, in če bi b ga riba požrla, ji bo z nožem n prerezal trebuh, ko se bo nahajal k v njenem želodcu.	n
Na barki se nahaja mnogo pe- \ t šlcota, katerega jemo s slanim Ja mesom , ki se nahaja v velikih j ž sodih, ln v tem mesu se nahaja- n jo veliki in mali beli črvi, ki pa d niso 'škodljivi, ako se jih ne je; 1. in te črve ljudje rabijo za lov s rna ribe, katere se nahajajo v s. morju.	n
Dne 17. februarja smo zagle- v dali suho zemljo, ki se je naha- k jala daleč pred nami. In še ti- p s ti dan smo se nahajali v Amcri- n . ki in sicer v malem mestu, ki se j k naha ja ob veliki reki blizu me- jn sta Najorka, ki se tudi nahaja v j č Ameriki. Potem smo zapustili j s . barko in so nas odvedli v veliko \c . hišo, kjer smo jedli gulaš, lcate- r rega se nahaja dovolj v Ameri-; ž . ki. Potem so nas poslali naprej j . in potovali smo še 9 dni skozi t i gozde, katerih se tukaj zelo veli- r . ko nahaja. Vozili smo se memo r | rek in velikih jezer in sedaj se l l nahajam tukaj, kjer se nahajajo I i tudi drugi naši ljudje, dasiravno r . jih ni mnogo. Za jesti se naha- 1 . ja tukaj prav dosti. Ti bom več- c ; krat pisal, dokler se bom tukaj j1 . nahajal. Pa te lepo pozdravim, r in pozdravi vso žlahto in znance, s
> ki se še doma. nahajajo,	,1
t	Tvoj '	j*
i	Jože.”	1
> Izboren rokopis — izborno pi- 1 . sanje. — In hvala bogu, da sej1 . “nahaja” ta rokopis na pravem
, j in varnem mestu, kjer je na raz-,1 . j polago vsem slovenskim litera- * j j torn, kateri so še pri življenju in 1 i I kateri tuintam “izbruhavajo” j1 ’ svoje proizvode, ki se v tem smi- ( . slu in potem načinu perijodično j * i pojavljajo v naši ameriško-slo- 1 venski javnosti.
In da mi Zvonimir Vitanovičj* j ne bi dal čitati zgoraj navedene- j1 ga starinskega rokopisa, bi se:1 tudi jaz ne “nahajal” v naši re-J1 publiki. . .	;
--------o--------------- i	■
Prava amerikanizacija
_______
“Ti vedno poudarjaš, kako pošten je slovenski narod, pa j sem ravno danes imel priliko se j prepričati, da temu ni tako. Pred menoj sta bila dva Slo- . venca (povedal mi je imena), katera sta imela medsebojni spor, in dognalo se je tekom obravnave, da sta oba lagala,! čeravno sta bila pod prisego j govoriti samo čisto resnico in nič drugega. Nisem mislil, daj J znajo tudi vaši ljudje tako lagati.” Tako mi je govoričil tu-! kajšnji sodnik in me hotel malo I “včipniti.” Odgovoril sem mu, j Ida je takemu obnašanju ljudi I kriv dosti tudi tukajšnji sod-nijski sistem. Obravnave tukaj j so vse premalo resne. Včasi so 'liste podobne gledališkim pred-'I stavam. Prisega je večkrat podobna mešetariji.	Sodnijski
’ uradnik čita prisego z vso mogočo brzino in večkrat niti ne ’ pogleda prisegalca, da-li ta dr-; ^ ži roko kvišku primerno ali pa
■ kaže “fige,” medtem ko se de-3 la j o prisege v starem kraju z ' vso mogočo resnostjo. Prižge > se sveče, na mizo se postavi
■ i križ, opozori se prisegalca na
■ i kazen, katera ga bo zadela, ako
ne govori resnice.	Prisegalec
e mora ponavljati besede prisege, o “Ti delaš krivico mojima roja-o j koma,” sem rekel sodniku. “Nji-
- ju obnašanje na sodniji ni bilo '- nič več in nič manj kot živ do-
- kaz, da sta se rojaka temelji-0 j to amerikanizirala.” Odgovori-
lo se 'mi je, da se tudi tukaj ’-ilahko kaznuje krivoprisežnike. a Naš narod ima v resnici last-
iavnega glavnega odbornika. Naj mi bo dovoljeno tudi, da se zahvalim našemu glavnemu predsedniku Paulu Bartelu iz Waukegana, ki nas je posetil na naši prireditvi. Prva stvar, ko je nastopil z govorom, je bila, da nam je sporočil, da se ravno vrača z letne seje, da je že 14 dni na poti in da je jako hripav. Ali, ko je začel govoriti o naši Jednoti, mu je šlo jako gladko. Jaz nisem opazil v besedah, da mu kaj škoduje. Seveda, če se človek zanima za organizacijo in če mu je v resnici pri srcu Jednota, se kar malo potrpi. In to je naredil naš glavni predsednik in nato nam je raztolmačil v lepih in čistih besedah, kako obstoji naša JSKJ, da ima svoje lastno poslopje, katero dela čast naši Jednoti in celi Ameriki. Nadalje je govoril 1. nadzornik Janko N. Rogelj, ki je apeliral, da gremo na agitacijo, posebno za mladinski oddelek. Ako se je naredila kaka pomota od moje strani, naj se mi oprosti, nisem je naredil namenoma. Hvala vsem, ki so na en ali drugi način pomagali v prid ohijske Federacije in v prid JSKJ. Dne 7. aprila se bo vršila seja Federacije ohijskih društev. Kje in lob katerem času, boste čitali v dopisu tajnika Federacije. Apeliram na vsa društva v Ohio, da se udeležijo seje. —- Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam JSKJ,!
John Zalar, prejšnji predsednik Federacije.
Ely, Minn.
Članice društva Marije Čistega Spočetja, št. 120 J. S. K. J. vljudno vabijo članice vseh el.v-ških društev na “card party,” katero naše društvo priredi v ponedeljek 2. aprila o polu o-smih (7:30) zvečer v Community Center dvorani. Vstopnina za osebo bo le 10 centov. Poskrbljeno bo za nekaj zabave in za izboren prigrizek. Članice društva št:, 120 JSKJ so prošene, da za tisti večer povabijo vse svoje prijateljice, da se udeležijo omenjene prireditve. Vsaka naj potem sporoči naši podpredsednici F r a n c e s Pengal, koliko jih pride, da bomo vedele za koliko oseb vsega pripraviti. Na svidenje 2. aprila! — Za društvo št. 120 JSKJ: Rose Svetich, tajnica.
Anaconda, Mont.
Vsem članom in članicam društva “Slovenec,” št. 142 JSKJ, naznanjam tem potom, da je bilo na redni seji 15. marca sklenjeno nekoliko proslaviti desetletnico ustanovitve društva. To se bo zgodilo po zaključku prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 19. aprila zvečer. V ta namen bomo člani odraslega oddelka plačali po 25 centov v pokritje stroškov, ki bodo nastali sto prireditvijo.
Člani so vabljeni, da pripeljejo na prihodnjo sejo kaj novih kandidatov za društvo. Za zabavo po seji pa naj povabijo j svoje prijatelje, člani so prošeni, da se prihodnje,seje udeležijo polnoštevilno, točno ob polu sedmih (7:30) zvečer, da se društvene reči uredijo malo prej in da potem pričnemo z zabavo. — Za društvo “Slovenec,” št. 142 JSKJ :
Frank Petrovčič, predsednik.
Waukegan, 111.
Članstvu JSKJ, kakor tudi o-stalim rojakom in rojakinjam sporočam žalostno novico, da je dne 12. marca po daljši bolezni za vedno zatisnil oči tukajšni rojak in sobrat Frank Barle. Pokojnik je bil rojen v Št. Vidu pri Cerknici. V Ameriko je prišel pred 36 leti. Pokojni Frank Barle je bil 21 let član društva sv. Roka, št. 94 JSKJ, ki bo dobrega in zvestega člana elo pogrešalo. Spadal je tudi k društvu sv. Jožefa KSKJ in k samostojnemu društvu Vit. sv. Jurija. Vsa imenovana društva so se korporativno udele-<Da 1 je uu 6. struni)
v:
,lH
C0
a«'
t0 i!1
Rado Murnik:
NA BLEDU
(Nadaljevan)«)
“Potrpežljivost je vseh ženskih kreposti smetana! ITm, pa tisti pes, tisti mops, kaj? Zvest mops! Brigita je izkusila že toliko človeške nezvestobe, zato časti stanovitnega mopsa bolj, kakor neumni stari Eg‘ipčani svoje svete krokodile, ibise, bike in mačke. Naklonila mu je mastno pokojnino z naslovom in značajem višjega salonskega mopsa, dala se je z njim v naročju .'•likati in obeta, da ga da napažati; potemtakem bi se kuža lahko klasično veselil s Horacijem: Non omnis moriar — ne preminem ves! Poglej, Igor, tamle vesla pa Osojnikova Minka z Janezkom na Jezero!”
Skoraj potem je “na Jezeru” trepetaje zapel mali zvon; tiho in otožno je plul njegov glas nad vodami kakor molitev umirajočega v smrtnem strahu.
Po večerji sem odšel kmalu domov, ker sem se bal, da bi Janko opazil mojo zamišljenost in jo porabil za sijajne dovtipe. Na terasi je svirala zdraviliška godba vsem Anam in Anicam za jutrišnji god. Venomer sem moral misliti na Olgo; zdelo se mi je, da hodi zmeraj poleg mene! Čutil sem veselje, potem otožnost in — zagoneten strah! Zakaj ?
Ali sem ljubil Olgo že sedaj? Poznal sem jo komaj en teden. Ah — dozdevalo se mi je, da jo poznam že od nekdaj, od veko-
maj !
14
Dež je šumel po jezeru, bobnal po strešnih skodlah in trkal na nahukla okna. Po ulicah je veter lovil dim in razpete dežnike redkih pasantov. Prej tako živobarvano jezero se je okalilo od velike nejevolje nad slabim vremenom in kuhalo jezo, da so vzkipevali tisočeri mehurci. Veseli beli lesket svetišča na otoku je utonil pod dežnimi strunami.
Otožnost je mežala izza sajastih oblakov. Težko smo čakali pošte in časnikov. Domači so mlatili žitq na skednju, jaz pa prazno slamo v dnevniku.
Šahat nisem šel več. Hudo sem pogrešal Olgo, hrepenel sem po njenem glasu. Ustanovili smo kegljaško bratovščino, ali Olge ni bilo poleg. Najslabeje je kegljal svetnik Oven; bistro je gledal v dež in vzdihoval milo: “O, da bi bila to bakarska vodica !”
Naposled se je vendar izvedrilo. Lepota in radost sta zopet sijali v jasni sinjini, radost in lepota sta lili zemljanom v dušo. Jezero se je zopet ljubo nasmehnilo kakor krasno veselo oko in radovalo se je vse naokoli.iri smehljalo: osveženo zelenje, oprana pota, novo pobeljene veleplanine; srečen nasmeh je poigraval tudi na vedrih obrazih. Iznova so oživele promenade, hladoviti drevoredi, tuintam že pomalem orumeneli. Vsak čas so prihajali novi gostje, kolesarji in hribolazi. Zopet je bilo vroče in svetnik Oven se je hladil po oazah.
Naša kegljaška bratovščine se je premenila v turistovsko. Najprvo smo hodili po blejski okolici in se zabavali neskrbno in razposajeno kakor izpuščeni šolarčki. Pozneje smo lazili po soln-čnih višavah in mračnih tesneh, po ozkih dragah in širnih dobravah. Obiskali smo srebrno openjeno Radovino; demonsko lepo Bohinjsko jezero; bobneča slapa kraljeve Savice in drzo-vitega skakalca Peričr.ika; divje veličastni Martulikov jarek pri Kranjski gori; sanjava Klanska dvojčka in Rateče, kranjsko Sibirijo; Koprivnik in Gorjuše, koder je kaplanoval Vodnik, in Vrbo, Prešernovo vas domačo . . . Povsodi smo se težko ločili!
Prekmalu so minuli ti lepi dnevi! Zlasti proti koncu mojega dopusta se mi je zdelo, da beži čas posebno hitro. Že so šumele Čebele po dehteči ajdi. V kratkem bo treba nazaj v dunajsko uradno kletko! Kako neprijetna mi je bila ta misel! Navadil sem se Bleda tako, da se mi je zdel Dunaj že nekaj čisto tujega.
Pri Osojnikovih so bili zopet veseli! Sosedov Jaka je srečno prebil krizo. Ko se je ves znojen prebudil po dolgem trdnem spanju, je čutil, da mu je čudovito odleglo, “kakor bi odrezal. Sopel je laglje, počasneje in glpblje; niso ga več bolele ne prsi ne glava; kašelj ga ni več tako mučil. Ponehala je mrzlica in zopet mu je dišala jed. Ozka lica so mu bila še vedno bleda; shujšan je bil in slab. Sestra Liza je rekla, da je tak, kakor bi biL že dva dni ležal v grobu. Kmalu pa se je ojačil toliko, da je mogel na vrt.
Doktor Zalokar je rekel, da je nevarnost sicer minula, da pa je treba še paziti in se varovati prehlajenja. Mojega Janka so gledali in častili ko poluboga. Minka je bila zopet vesela in živahna; lica so ji cvetela, hodila je zopet prožno in ponosno. Glasno se je smejala in pela ves dan!
Da ljubim Olgo, sem spoznal že zdavnaj. Veselil sem se tega čustva, kakor da sem našel nekaj novega, nekaj izredno lepega in dragocenega! Radost pa mi je grenila misel, da bom moral kmalu odtod. Ta neprijetna misel se je vračala vedno iznova kakor nadležna muha. Sklenil sem, da razodenem Olgi o prvi priliki, kaj veli mojega srca glas!
(Dalje prihodnjič)
“Sicer pa,” povzamem, “kdo ve, če nisva še nekoliko sorodne krvi. Ime Oblak je navadno in razširjeno v naših krajih, Ircev Q’Blackov pa ni v južni Evropi.”
“Vse je lahko, vse je lahko,” se razvname deklica; “morda sem vam prav vsled tega nekako posebno zaupala, ko sem vas prvič ugledala. Morda sva res nekoliko sorojaka. če je tako, potem sva pa res lahko prav dobra prijatelja.”
Podala mi je roko in srečen, prav slovenski, smehljaj ji je razžaril obraz.
Hip nato je ugledala na strmini nekaj, kar je bilo po njenem mnenju cvet kaktusa. Re,-, sva našla na velikem bodečem kaktusu par žarno rdečih cvetov. Margie je z dolgim rezilom nožička izrezala izmed bodic dva cveta. Enega je pripela sebi, drugega pa je izročila meni, češ, da mi ga poklanja kot sorojaku.
In zvonko se je zasmejala, ko sem dejal, da bom ta cvet varno spravil, kot spomin na najčudovitejšo kaktejo, ki sem jo srečal kdaj v življenju.
Drugi dan sem odpotoval in nikoli več me ni pot prinesla v tiste kraje. Vendar pa se še včasi, posebno, kadar se govori-o velikonočnih počitnicah, domislim na cvet kakteje v državi New - Mexico. Ni morda tudi brez vzroka, da si je država New Mexico izbrala kaktus ali kaktejo za svojo državno cvetko. New Mexico ,ie posebnega tipa dežela in kakteja je prav posebne vrste cvetka.
CVET DIVJINE
(Nadaljevanje z 2. strani) pesem. In vi ste taka čudovita deklica, da jo nobeden ne pozna in ne razume!”
“Pa odkod ste vi doma, če smem vprašati?” povzame deklica.
“Iz srednje, ali prav za prav iz južne Evrope,” odvrnem. (Jugoslavije nisem mogel navesti, ker takrat je še ni bilo.)
“Tako!” se zavzame Margie, “tudi moj sta-ri oče je bil doma iz južne Evrope, pa seveda ne vem, iz katerega kraja, ker ga nisem poznala. V zlatem navalu leta 1848 ali 1849 je bil prišel za zlatom v.Californijo. Poročil se je z neko indijansko deklico. Delal je nekaj let in
je bil menda še precej uspešen. Potem pa je na nekak način ponesrečil, kar v takratnih neurejenih razmerah ni bilo nič čudnega. Moja stara mati je nato pobrala, kar je bilo gotovine, vzela malega sinčka—mojega očeta—in se preselila v ta kraj. Na sinovo ime je kupila ta ranch. Moj oče je poročil seno-rito, ki se je s svojimi starši priselila v. ta kraj iz Mehike. Zdaj pa naj uganem kaj sem in odkod sem doma! Mojo divjost in odločnost sem morala pač podedovati po mojih prednikih. Kaj morem zato, da sem taka!”
Zasmejala se je in jaz z njo.
“Le kar taka ostanite, kot ste,” pravim. “Če bi bilo več takih, bi bilo življenja na svetu lepše.”
Lansko leto v septembru sem moje enotedenske počitnice porabil za poset svetovne razstave v Chicagu. Vročega popoldne sem počival na klopici visokega hodnika, kjer je bilo nekoliko sence. Zložno sem vlekel cigaro, razmišljal o nenavadni vročini in gledal vrvenje na razstavnem prostoru. Par klopi pred menoj je sedela ženska srednjih let, ki je istotako počivala. Obraza jej nisem videl in se tudi nisem zanimal.
Videl sem, da je ženska nekaj šarila po svoji ročni torbici, nakar je vstala in se odpravila naprej. S krila ji je pri tem padla na tla neka koverta, česar pa ženska ni opazila.
“Lady,” sem zaklical za njo, “ali niste nekaj izgubili?” Ženska se obrne, pobere ko-verto in se glasno zavzame: “Well, ta bi bila pa lepa, da bi izgubila moj povratni vozni listek,! Hvala lepa, da ste me opozorili! Hoditi peš v Califor-nijo bi bilo nekoliko predaleč.” “Tako,” pripomnim jaz, “iz Californije ste prišli pogledat razstavo? To je lepo. Pa kako je še kaj Californija in sploh moj dragi zlati zapad, katerega ne morem pozabiti?”
“Vseh vrst, ali pa, kakor se vzame!” odvrne ženska s smehom. “Pa ste tudi vi kdaj živeli na zapadu?”
“Živel sem tam in mnogo sem ga prepotoval pred leti,” odvrnem. “Prav za prav sem prepotoval 33 držav-naše Unije, toda zapad mi je ostal najbolj globoko v srcu.”
Ženska me bistro pogleda, približa se za korak, nakar pravi z negotovim glasom: “Oprostite, zdi se mi, kot bi vas bila že nekoč videla. Ali ie mogoče?”
Stal sem za trenutek pred njo in ugibal, kje sem videl ta ponosni zarjaveli obraz, te žive črne oči in ta prijazen nasmeh. Naenkrat se mi posveti:
“če niste Miss Margie O’Black iz New Mexice, potem pa menda tudi jaz nisem to, kar sem !” “Seveda sqm,” se zasmeje veselo, “in vi ste tisti potnik, ki je bil na našem ranchu ob času mojih velikonočnih počitnic. Imena si pa nisem zapomnila, vi imate boljši spomin.”
Kot stara znanca sva si stisnila roki, nakar sva brez vsakega posebnega dogovarjanja sedla na klopico, kot da se to sa-
mo ob sebi razume. Opazil sem, :la je Margie še vedno prožna kot grška boginja divje narave, lica so ji še vedno lepa, le nekoliko bolj zarjavela kot pred leti, a oči so še vedno iste, polne zagonetnega ognja, ki je lasten prelestnim seno r it a m juga. “Kako, da se nekatere ženske nikoli ne postarajo,” sem ugibal na lihem. Na glas pa sem vprašal:
“Kaj pa počenjate v Califor-niji, ste li tudi tam učiteljica?”
“Ne, zlato iščem,” se zasmeje.
Ko pa vidi, da jo nekako ne-vrjetno gledam, nadaljuje:
“Par let je že, kar sem izgubila učiteljsko službo. Saj Vejte, depresija! Ni bilo denarja za plačevanje učiteljic, pa je bilo treba iti. Na domu, kjer gospodari brat, nisem hotela ostati, dasi bi bila lahko. Sem še vedno tistih nazorov, da ne maram, da bi me kdo drug vzdrževal. Imela sem nekaj prihrankov in podala sem se v Californijo. čitala sem, da se je mnogo ljudi lotilo iskanja zlata v pesku rek, ki je včasi vseboval mnogo te dragocene kovine, zdaj pa je po večini izčrpan. V žilah imam menda nekaj zlatoiskalske krvi po mojem starem očetu, pa sem se lotila tega posla. Trdo delo je to in večkrat se niti malo ne izplača. Včasi mi ves dan d^la ni prinesel niti 25 centov vrednosti. Včasi sem zaslužila komaj dolar ali dva. Včasi pa sem zaslužila tudi po pet, deset in več dolarjev. V splošnem v’/e to sem imela srečo. Napravila sem za življenje in si še prilično vsotico prihranila.
“Pred nekaj tedni sem si vzela počitnice in prišla pogledat svetovno razstavo. In ni mi žal. škoda le, da bo veljavnost povratnega voznega listka kmalu pri koncu. Jutri že odpotujem, ker hočem spotoma obiskati še mojega brata v New Mexici in še v nekaterih drugih krajih bi se rada oglasila.”
“Pa kako živite, vam li vaše novo delo ugaja?” ji sežem v besedo.
“Seveda mi ugaja,” odvrne živahno, “še prav zelo mi ugaja. Res je delo trdo, toda človek se privadi. Pa nobenega bossa! Mislim, da ostanem pri tem delu, dokler bo kaj zlatih zrn v pesku Californije. Kadar se mi zdi, si pa vzamem počitnice. Moj ‘revir’ je ob vodah v okrožju Sacramenta. Menda je tudi moj ded tam lazil za zlatom. Stanujem v malem mestecu par milj od mojih ‘zlatih polj.’ Na delo in od dela jezdim konjička. Z avtomobilom ne moreš povsod, pa tudi preveč stane; gasolin je drag. Konjiček se pa sam pase, ko jaz izpiram pesek. Zdaj ga ima v oskrbi star prospektor, ki me je učil, kako se izpira zlato, življenje na prostem, v svobodi, to je zame!
“Lepi kraji s0 v Californiji. Tudi kaktusi, Juke in agave ra-sto tam, karme posebno spominja na moj rojstni kraj. Na vrtu pri moji hišici imam velik kaktus, ki je bil ves v cvetju, ko sem odhajala v Chicago. Najlepši njegov cvet dobite, če me kdaj obiščete. I'1 še morda lep zlat nuget za spomin. Ali pa vas naučim izpirati zlato in sploh ne boste hoteli več za stalno nazaj v puhlo ’n rneh-kužno mestno civilizacijo!”
Poslovila sva se.
In tako pride, da včasi sanjam o velikonočnih in drugih počitnicah, o cvetju kaktej, o n u geti h in boginJah divje nara-VjG, ki v objemu jus’d ost<ij<ijo večno mlade- Ampak vse ostane samo pri sanjah . . .
Spomini mladosti, materinščina, domačini, domači običaji so prišli k njemu nazaj in ga pridržali z neodoljivo silo. Osupnjen je bil, ko je odkril med navadnim kmečkim ljudstvom bogato zalogo kulture, nakopičene skozi stoletja, študiral je njihove narodne pesmi, pravljice, starodavne običaje, nazira-nja na svet in jih opisal kot “ni-kak Evropejec ali tukaj rojeni Amerikanec ne bi bil to mogel storiti,” da rabimo besede v oceni Henry Seidel Canby-a v I Saturday Review of Literature. Bister opazovatelj, .kot se je I Adamič izkazal, on se ni le omenil na rojstno vas. Prepotoval j je vso Jugoslavijo. Videl je čar I Primorja in mogočnost planin, pa tudi borbo za obstanek v oddaljenih vaseh stran od struje moderne civilizacije. Srečal je raznovrstne ljudi—kmete, delavce, učitelje, pisatelje, pesnike, umetnike, revolucijonarje in razne vladajoče dostojanstvenike, vštevši kralja samega.
; Narisal je vrsto izrednih opisov pomembnih oseb in njihovega ozadja in dostikrat bistro in neusmiljeno kritiziral socialne, politične in gospodarske razmere v stari domovini.
Povrnil se je zopet “domov” v Ameriko “s čustvom, da je to dežela, kamor on zares spada.” Ali zopetno odkritje stare domovine ni bilo zastonj. Dalo je njemu, njegovim rojakom in vsem ameriškim čitateljem priliko za globlje spoznavanje bogate dedščine in tradicije, ki jo priseljenec prinaša s seboj. Sedaj potuje Adamič po Ameriki in predava pred tujerodnimi organizacijami o svojih izkušnjah in opazovanjih. *)
Da-li čitatelj soglaša z nekaterimi nazori pisatelja ali ne, on pridobi prav sigurno boljši vpogled v človeške probleme oddaljenih krajev, ki so toliko prispevali k ustvarjenju Amerike, toliko s tem, da so nam p< -slali ljudi in kulturno bogastvo starejših civilizacij, čitatel j bo gotovo soglašal z Adamičem, da “mnogo energije naših priseljencev je vledinjeno v veli-kanstvo današnje Amerike” in da ta energija, čim se popolnoma osvobodi, bo ogromna sila pri ustvarjanju ameriške kulture.
številni drugi. Precej cenjeni pevci so takozvani pojoči vrabci (song sparrows), katerih je več vrst. Nekateri so po perju in petju nekoliko podobni evropskim strnadom.
Izmed vseh živali imajo ptiči najvišjo krvno toploto, zato so tudi tako živahni, neugnani in vedno aktivni.
Ameriške lovske postave ščitijo vse ptice pevke. Pa tudi lovci v splošnem so tako dobri športniki, da jih ne streljajo. V Evropi, ki se šteje za bolj civilizirano od Amerike, v splošnem ptiči pevci niso deležni take protekcije. V nekaterih krajih, kot na primer v Italiji, jih ob času selitev lovijo in pobijajo na debelo.
V splošnem naši pernati pevci zaslužijo vso zaščito, katero jim moremo dati. Nobena vrsta ne povzroča znatne škode, v zatiranju škodljivih mrčesov pa so ptiči naravnost nenadomestljivi. Pri tem koristnem delu pa nas še razveseljujejo s svojim petjem.
------o-------
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
dobil J. J. Block, glavni tel j neke pohištvene tvi Clevelandu, ki se .je P° mesečnem potovanju P° pi vrnil domov.
AVSTRIJA bo 1. aPril8i nehala biti ustavna > ^^j}. in se bo spremenila v.faSpj-no državo po vzoru ItaliJe' ^ celar Dollfuss bo namreč ^ deljo 1. aprila proglas' . “ustavo.” Za proklamacjJ diktatorju Dollfus.su vsi “ustave” je res prvi aPrl primernejši datum!
dop i s i
(Nadaljevanje z 5.	je
žila njegovega P°®reb?h’e(jili''
je vršil po cerkvenih o četrtek 15. marca dop° ^ Pokojni Frank Barle ^ star 62 let. Tukaj zaP^jj lujočo soprogo, tri sin°V^ hčere. Naj mu bo kih * ^ riška gruda, sorodnikom > di izrečeno iskreno soz*.
Za društvo št. 94 JSK • ^ Joseph Petrovčič^______________
j. p
ZA POTOVANJE V STA
14. aprila ILE DE FRANCE.n 21. aprila BREMEN na Breme 21. aprila. CHAMPLAIN ^
25. aprila MANHATTAN na he,bo',r'
25. nprtla BERF.NGAP1A na 28. aprila PARIS na Havre 28. aprila REX na Genovo b0urll
3. maja AQU1TANIA na Che 5. maja ILE DE FRANCE "a 9. maja BREMEN na Ui eme> c 9. maja WASHINGTON na i? rboUr-12. moja BERENGAR1A n8.,,vre 12. maja CHAMPLAIN na
15. im-, ja EUROPA na Brirnc.
19. tnaja PARIS na Havre 1». maja SATURNIA na T,'strherb°l'r‘
26. maja BERENGARIA «» ~ H»v'
2G. maja ILE DE FRANCE re
2. i Lini ia CHAMPLAIN na n 2. junija VULCANIA na T"sl 9. junija PARIS na Havre H»vr J
16. junija ILE DE FRANCE ^ggfll j
Pišite po naš celot?*1 parnikov in cenik kart za parnike.	siI)m
Cene za denarne P°s, »jj jj
Za	$ 3.00	110	DinIZa	*	■'•.5	\
Za	n.00	200	Din	Za	U
, Za	10.00	410	Din	/m	“.»s	J.) v
Za	11.90	500	Din	Za	1*1
Za	20.00	MO	Din	Za
Pošiljamo tudi v ameriš^' s0 vK
Zaradi nestalnosti kui clnei$ dene cene podvržene spi P ali doli.
Notarski PoS*‘^ngod_ A ko rabits pooblastilo, j ■ r javo ali akc imate kak brI1itP
starim krajem, se vselej 0	^
LEO ZAKRAJSfV,
General Travel Servic- n, V 302 E. 72nd St., NeW .
Interesenta opozarjamo na
»d toej?
do najvecj«
DRUŠTV;
in posantf^
izdeluje lično moc^* venska unij^aj^
Ameriška
6117 ST. C L A I K -1J0 CLEVELAND. 0^
(Nadaljevanje s prve strani)
krog 1000 oseb in uničenih je bilo nad 26,000 poslopij. Škoda se ceni nad tri milijone dolarjev.
V NEVADI .je dne 21. marca po daljši bolezni umrl tamkaj-šni governer Fred B. Balzar.
*) Organizacije, ki želijo slišati Adamiča, naj se obrnejo na Foreign Language Information Service, 222 — 4th Ave., New York City. On bo od 21. do 30. marca v Pittsburghu, od 1. do 11. aprila v Clevelandu, od 13. do 18. aprila v Detroitu, od 20. do 30. aprila v Chicagu.—FLIS.
ZAKAJ PTIČI POJO
ADAMIČEVA KNJIGA
(Nadaljevanje s X. strani.)
movino, da obišče svojce v Sloveniji. Sprenil.ia^a -ie nieJ?o-va mlada žena, tukaj rojena Američanka. Prv°tno je mislil, da ostane v rojstnem kiaju par dni, ali mesto Pai' dni je ostal deset mesecev v staii domovini.
‘NadaHpvanJe s Drve strani) navija. Med dobre evropske pevce spada tudi poljski škrjanec, ki gostoli visoko v zraku. Dobri pevci so dalje v razširjeni vrsti drozdov. Kanarček, katerega dom je na Kanarskih otokih, je bil od tam zanešen v Evropo, odkoder se je razširil po vsem svetu. Njegovo petje sicer ni zelo umetno, toda ker je skoro vedno razpoložen za petje in se dobro počuti v kletki, si je znal pridobiti in obdržati sloves. Drugi ptiči pevci navadno ne živijo dolgo v ujetništvu.
V Zedinjenih državah je najboljši krilati pevec mockingbird, ki upravičeno uživa skoro prav tak ugled kot slavec v Evropi. Mockingbird, ki je znatno večji od slavca, živi le v bolj južnih državah. V državi Ohio ga je le redko videti. Ta pevec, prav kot slavec, prepoje včasi vse noči. Njegova pevska zakladnica je prav tako bogata kot slavčeva. Poleg tega ima ‘dobro glavo” in mnogokrat povzame note drugih krilatih pevcev, ki mu ugajajo, ter jih vpleta v svoje popevke.
Daljni sorodniki evropskega slavca so razni ameriški drozdi (thrush). Tej družini pripada znani oznanjevalec pomladi, robin, dalje oriol, bobolink in
TROJČKE je porodila Mrs. Julia Amburgey, stara 46 let, v Whitesburgu, Kentucky. Prej je trikrat porodila dvojčke. Vseh otrok <je v družini 22.
V GOROVJU Argentine so pretekli teden našli ponesrečeni potniški aeroplan San Jose, last Pan-American Grace Line, ki je bil pogrešan od 16. julija 1932. V razbitem aeroplanu so našli trupla 9 ponesrečencev, od katerih sta bila pilot in pomožni pilot Američana.
NT(
dn
šila
Ver
! (
čile
Vsi
tar
leži
\
frii
He!
14.
vt;
V
»e
*ob,
K
I
toos v A apr;
P
aprj
H
H
o
Na HOLANDSKEM je u-mrla kraljica-mati Ema, mati sedanje kraljice Wilhelmine. Stara je bila 75 let.
JAPONSKA skuša izposlovati od Zedinjenih držav priznanje njene vazalne države Man-čuko, ukinjenje ameriških mornariških in letalskih baz na Filipinih in dovoljenje, da.se smejo Japonci priseljevati v Zedinjene države na podlagi kvote, kakršna velja za druge države inozemstva.
VSA EVROPA je do zob o-borožena, vojaške vežbe so nekaj vsakdanjega in povsod se govori, da je vojna v doglednem času neizogibna. Take vtise je
Vt
‘%
H
S
Klili
Sl
'lav,
ljCo
'N
1'Ce
%
D
i
!
--------------—— ZA VELIKONOČ —~^ £ |
N.Icdar ni spomin na domovino in na Bvojce tako jasen 1T1	8 \t |
velikonočnem času. Pa tudi naši v Velikinoči	ne»trpno čakajo P	p°s'	v*1
rike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih	pa razveseli denfir	0 dn
Mi izvršujemo denarne poSiljatve najceneje, točno in zanesljiv	.f
kurzu. V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO	l00	£jr
Za	$	2.75............. 100	Din	Za	$	9.25.............. 20"	Lir
Za	5.05............. 200	Din	Za	17.90.............. 50j	jjf
Za	7.35............. 300	Din	Za	44.00............... 0®	rjf	« j
Za 11.95................ 500 Din Za 87.50......................... ul	r	I
Za 23.25................1,000 Din Za 17 4.00...........-................•'
Ker se cene sedaj hitro menjajo so navedene cene podvržene sP
čili doli
ZA IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH:	g
Za	izplačilo	$ 5.00	morate	poslati.................
Za	izplačilo	10.00	morate	poslati.................   16.O®
Za	izplačilo	15.00	morate	poslati..................  ol.OO
Za	izplačilo	20.00	morate	poslati..................
Za	izplačilo	10.00	morate	poslati.................. r i.bO
Za-	izplačilo	50.00	morate	poslati.................. } ’	,
Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarji*1 ^	j
Nujna nakazila izvršujemo po Cable letter za pristojbino Kadar ste namenjeni v stari kraj; Kadar želite dobiti ko® kraja; Kadar imate kak drug opravek s starim krajem — nem interesu, da se- vedno obrnete na nas za pojasnila in posreči
SLOVENIC PUBLISHING CO-
(C,L AS NARODA — TRAVEL BUREAU)
216 W. 18th St., New York, N. Y.
( (
hi
V
%
5y
Jti
s
*6
V SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NEPOZABNE S' IN DOBRE MATERE
MARY LIKAR
. ROJ. VERČIČ
Minila so že leta tri, odkar med nami vc-5 Te ni.
Prehitro ci odšla od nas, zamrl na veke Tvoj je glas, a Tvoj spomin ves lep živi, med nami bo do konca dni.
Žalujoii estali: Blaž Likar, soprog; Marlin in John. Franccs in Ivana, hčere.
Claridge, Pa., meseca marca 1934.
OPP°'
&
sill»
. 'M