St. 59.
Vin ti, Tirol.
tteM v Trstu v sredo 23, i* 1883-
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

■ EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in «ab«l« o poludne. Gena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld.. za Četrt leta % pld. SO kr. — Posamezne Sc-vilke §e dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trst« po K kr.. v Sorioi in v AjdtvSSinl po O kr. — h'arovn\ne, reklamacije in innerate prejema Opraviiiitve »vi« Z)Rti 5.«
Vsi dopisi se poSiljajo Uridniitv« »vit Torrente« »Nuova Tipografla;* vsak mora biti frankiran. Rokopisi urez posebne vrodnosti se ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) S9 zaraSunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Židovstvo v Trstu.
Uže nekoliko let sem traja močna agitacija proti židovstvu v obče ; ta agitacija pa je posebno razširjena po Rusiji in po Nemčiji; v Avstriji takraj Litave še prav malo, toliko bolj pa v ogerskej polovici države. Na Ruskem «0 se godila in se Se gode preganjanja Židov, in da ni država sama polegla vmes, gotovo bi bilo rusko ljudstvo prognalo iz Rusije vse Žide. — No, na Ruskem, rekajo ljudje, posebno Židje in požideni njih privrženci, kriva je tega proganjanja velika surovost in fanatizem ruskega ljudstva. Ako bi tudi veljalo to gledć ruskega ljudstva, ne moglo bi veljati gledć nemškega, ker
£rav židovski listi so uže davno pro-licali nemški narod za prvega nositelja evropske civilizacije in ves svet priznava, da so Nemci res na visokej stopinji omike in občnega napredka. Zakaj pa je na NemSkem tako sovraštvo, tak napor proti Židom ? Znano je, da mnogo nemških učenjakov piše in javno govori proti židovstvu in celo dokazujejo na podlagi Talmuda in drugih verskih knjig židovskih, daje židovstvo v največjem nasprotju z občno moralo in z onimi načeli, na katerih sloni ne le krščanstvo, temuč sploh vsa moderna, da celd brezbožna filozofija, katera se vendar ne more oddaliti od krščanskega načela, da
Sred Bogom smo vsi ljudje enaki ter a smo vsi ustvarjeni po njegovej podobi. Učenjaki pa so židovskim rabinom do pičice dokazali, da židovska vera od nekedaj uči, da Izraelsko ljudstvo je izvoljeno ljudstvo in da vsled tega stoji v človečanskem obziru nad drugimi ljudstvi, katera ima torej vso
PodUstek.
Kontovelj-Mokolđn-Prosek.
(Zgodovinska črtica spisal M. Sila.)
(Dalje.)
V »Danici« pravi g. M., daje biln cerkvica zidana, potem ko je bil po Benečanih razdejan kontoveljsko-proseški erad Monkolan t. j. po dr. Kandlerju 1. 1369. Oni g r;i d se je z val Mocholan, Mohulan, zdaj in u pravijo (razvalini) Mokl&n, nikakor ne »Moncohin«, kakor bi to radi Imeli talijanski novejši pisatelji, če&, to je popačeno od nadošlih Slovanov iz talijanske besede »monte collano« (bregoviti? hrib) Ako tudi ne priznava kdo izpeljave od »mogile« torej: grad »mogilan«, pa se da tudi iz druzega korena tolmačiti. Cerkvica ialvinjske M. B. stoji na trdem kraškem svetu, a koj kakih deset korakov dalje je brdni svet, ki drži mokroto, iu zato je v žlebu mej imenovano cerkvico in Konto-veljem in Moklanom mnogo izvirkov in dva velika kala imenovana »Mlaka«. Na desnej proti Grijanu se izceja po žlebu naprej pri »studencih« potok »Lokavec« (Lukavec). a na levej, proti Barkovljam potok »Lab rži n« (tal j. Labrosinj. No, Mlaka in Lokavec ne potrebujeta tolmačenja, pač pa »LAbržin«. Kaj bi to pomenilo? Da bi to ime talijanskoga korena bilo od »labbro« — ustnici, ne moremo priznavali, veliko pametnejši se nam dozdeva izpeljava oil • labur«, kar je starosl. beli škrat '(nemšk. elf), ker teče potok po brdem svetu in iz
pravico rabiti in izkoristiti sebi v korist in prilog. Židovski Talmud stavi vsa druga ljudstva skoraj da ne v eno vrsto se živalstvom in Talmud je prva verska podlaga židovskega ljudstva. Tako dokazujejo nemški učenjaki in te dokaze podpirajo « citati iz »Talmuda« in drugih verskih knjig židovskih. Iz teh citatov je razvidno, daje Židu dopuščeno nežidu storiti največjo krivico, ne da bi si s tem obtežil vest, da celo priseči sme po krivem, ako priča proti nežidu, s kratka, pravičnemu in vestnemu mu je biti le proti soverniku ; proti drugoverniku inu tega ni treba. Tako javno dokazujejo učeni možje in nastal je celo hud prepir zarad tega v javnih listih mej židovskimi rabini in raznimi nemškimi učenjaki, katerim pa rabini niso mogli dokazati, da Talmud res ne uči teh nečlovečanskih načel.
V dunajskem listu »Tribiine« dohajajo uže dolgo časa temeljiti članki imenitnega profesora Rohling-a, kateri sploh dokazujejo, da je židovska morala nevarna človeškemu društvu, kakor je zdaj sestavljeno in da po-sledek te morale so sedanje manj ali več žalostne socijalne razmero v Evropi. Na Ogerskem ima pa takozvani »antisemitizem« še globokeje korenine ; tam so poslanci v parlamentu stavili predloge, naj se Židom omejć državljanske pravice, tu in tam se je cel<5 ljudstvo vzdignolo proti Židom, vse polno protižidovskih listov in sploh obširna antisemitska literatura dela na Ogerskem izdatno gibanje proti Židom in kot najlepša ilustracija razdraženosti oger-skega ljudstva proti židom služi naj nam pravda zarad umora Ester Soly-mosi, ki se prav zdaj razvija pred sod-nijo v Nyiregihazi, katera pravda pa
»školjpv« belega apnenika krafikeea nad njim se odvezne kaka bela stena ter se kot »labnr« (bela prikazen) v potoku beli. Ako ni morda popačeno ime mesto »NA-brežini, ali pa »Laverčina od besede »la-verca«. kar pomenja od vode izprani žleb. (Glasnik IV. str. 148.;. Mogoče torej, da i beseda MnkolAn je od mok-rega brdnega sveta dobil ime, In stoji tu v sredi kakor nek mohur ali mehfir. V listini 1. 1381 je pisano castrum Mochnlan. (Ceaca s. c. str. 106.) Kako se s časoma besede popačijo, služi nam v zerled Mohulanu sorodno ime vasi »Mavhinja« na Krasu devinskem. V nphnikih devinskega gradii je pisano tudi Malchigna = Malkinja, kar ni drugo kot p'-emeščeno »Mlakinja«. kajti vas stoji v malej rodovitej kotlini, in ima cerkev posvečeno sv. Miklavžu, ki je patron proti vodnim nevarnostim. (Glej Glas 1874 1.26.. kder p. S. Kocijančič tolmači plagoliŠki napis na žnpnej cerkvi v Dornbergn, in napis na altarju sv. Nikolaja: »S. ^ikolae. ab inundantia imbrium proteze nos,« (S. N. povodnje varuj naB). in pravi, da so stari Slovani sv. N. v vodnih nevarnostih na kopnem in na morju v pomoč klicali, kakor se ta vera odzivlje v narodnih pesmih bodisi srbskih (Vuk Stefanovlč III 1) ali bolgarskih (Mlladinovoi bolg. narod. p. str. 25—28.), župnik openski. pod katerega je spadala vsa zgornja okolica (razen Prošeka in Bazovice) je moral ob določenih dnevih iti mašavat tudi v kapelico M. B. Kontoveljske (»in via prope Contouelo«, tako je pisano v župnijskih pismih.) Zlasti je znamenito, da so dne 6. decembra mo-
ob enem dokaže, ali se v resnici židje pri svojih cerkvenih obredih poslužujejo človeških žertev, to je krščanske krvi. Učenjaki so tudi v tem obziru dokazovali, da so židje, posebno v srednjem veku, mnogokrat umorili kacega kristijana, da so se potem njega krvi posluževa i pri svojih cerkvenih obredih in antisemiti trač, da se take žrtve pri konservativnih ali ortodoksnih Židih na Ogerskem še vedno ponavljajo.
Naravno je torej, da ves svet zdaj obrača svojo pozornost na Ogersko. Ali kar se vrši pred sodnijo v Nyi-reg^hazi, mej omenjenim procesom, to zopet kaže v svojej nagosti naj-žalostnejo korupcijo, ki človeka sili k razmišljevanju in preiskovanju uzrokov žalostnega stanja na Ogrskem. Naj bodo zdaj toženi židje obsojeni, ali oproščeni, ogrsko ljudstvo, to se vidi iz vsega, bode hotelo srdu do Židov dati kak otdušek in ogerska vlada uže zdaj misli na to, kako hitro zamaši ta otdušek. Ali pikrost ostane in ogrskih socijalnih žalostnih razmer ne pre-drugači nobena še tako energična posiljena naredba. Ni še davno temu, kar je nek ogrski državni pravdnik sam javno tožil, kako žalostne so socijalne razmere na Ogrskem, da so vsi prvi magnatje ogrski v rokah Židov, in da so sploh na Ogrskem nastale nezdravo razmere. Takraj Litave razmere sicer še niso tako žalostne, kakor onkraj; ali tudi na našej strani države so se židje pod ustavoversko dobo tako dobro ugnjezdili, da so imeli v rokah javno menenje in vse kar se tega drži in sedanja vlada ima gotovo prav teško nalogo, da našo polovico države izvije iz onih rok, ki so ustvarile Cha-brusa. Ali prav iz toga hudega boja se vidi, da so bili ustavoverci popol-
rali iti v procesiji s križem iz Kontovelja v cerkvico M. B pri cesti, ter je župnik oni dan (sv. Miklavža) mafieval za družbenike bratovfičine sv. Roka. Sv. Nikolaj pa je posebni zavetnik mornarjev. Ni čudo torej, da so Kontoveljci, kot ribiči imevali tudi veliko zaupanje do tega svetišča, in da se j« slovez o njem daleč po Istri raznesel. Se cel6 pripovedujejo, da ko je neki božje-potnik v Trsatu rekel, daje iz Kontovelja, mu začudeni odvrnejo: Ej! da bi vi vedeli, kako imenitno božjo pot imate pri vas, nikoli ne bi sem hodili, in toliko ljudi bi k vam bitelo, da bi se jajce komaj za 10 801dov dobivalo.
Cerkvica je majhna, kakih 20—21 stopinj s presbiterjem vred doka, 14 stopinj Široka. Zidan je presbiterij v gotiškem slogu; v nj*m je majhen kamenit altar z lepim dvestopinji visokim kamenitim kipom Matere božje. Ob stenah presbiterja so na presno naslikane podobe treh aposteljnov : Jarneja, Janeza in Jakoba. Zgor na stropju pa so v po8ainnih predelih mej izboktie-nimi rebri obročne zvezde naslikani sym-boli (podobe) 4 evangelistov, — Mati Božja — in nad lampico Sv. Spasitelj (bizantinski IzveličarJ, sv. Mihael, sv. Anton opat, sv. Gregor papež in še tri dru^e slike škofov in papež-v — menda cerkveni učeniki. No kde pa so glagoljski napisi? Ej da bi prav v oči bodli, menda bi jih Mil davno uže izbrisali, kajti v tej zadevi Talijanom ni nič vere. Na plašču srednje onih treh slik aposteljnov (sv. Janezu ev.^ je vse načrkano, in čez črke je bila slika narejena, tako da je treba dobro oči na-
noma v rokah Židov, ker v prvej vrsti jim je šlo za to, da se materijalno okoristijo in s pomočjo materijalne sile podjarmijo avstrijske narode ; to pa je Čisto židovsko načelo. Ni pa treba misliti, da smo se uže otresli neopravičenega vpliva Židov ; še vedno imajo oni veliko govoriti, osobito v finančnih zadevah, in sedanja vlada mora, k ljubu svojega konservativnega nagiba, s tem Činiteljem računiti in tudi računi, kakor je to opazovalcem jasno. Reči se more torej, da imajo vso največje evropske države svoje židovsko prašanje. A to prašanje ni le verskega značaja, ono je temveč pravo socijalno prašanje, ker židom gre za to, da jim Gojim (kristjan^ postane sužen in, kakor pišejo učenjaki, posreči se jim to tem lažje, ker niso v zadregi za sredstva, kako doseči ta cilj. — Če je res, kar trde učenjaki, potem imajo židje lehko reč, kar nasproti »Gojimu« ima molčati njihova vest. A mi se ne postavljamo na to stališče ; mi puščamo iz oči vse te prepire in se postavljamo na stališče Kristovo, ki je učil, da imamo ljubiti tudi svoje sovražnike. Nočemo, da se nam očita, da dražimo ljudstvo na Žide ter da delamo proti verskej toleranci; pri vsem tem pa nočemo in ne smemo molčati k vedenju in postopanju Židov v socijalnom pogledu. Pustimo torej versko stališče; ker mnogi, posebno tržaški židje, so gled6 verskih zadev indiferentni in iz njih vrst se posebno tukaj najbolj re-krutirajo takozvani »liberi pensatori« ali brezverneži; a da bi Žid, ko je slekel Mojzesovo vero, slekel tudi brezmejno samopridnost, drznost itd., o tem ie pač tako redko slišati, kakor o belih vranih, in to je tisto, kar mi povdaijamo in grajamo. Žid je bil od
peti, da se napisi zagledajo, a še bolj da se pročitajo. Napisi so pa od zgor počenši ti le:
I. 1580 pisah Jurič.
II. 1584 miseca pervara d. 1.
III.	... to pisah jakp m... orl (?)
IV.	ucrtio 1544,
V. 1599 to pisa pop Matij Mohovič.
VI. let 1490 (?)... kpr ... (nerazločno).
Vil. pis. 1566.. .
VIII.	(z latinico) 1540 P. M. D.
IX.	(z latinico) 15-1. H. S.-32 (glagol.) jenaru.
X, nerazločno jako majhno glagolsko pismo.
Na sliki sv. Jarneja pa je mnogo novejših imen pisanih z latinico in samo en glagoljski napis sem zapazil:
XI. 1591 to pisa jadre od Rovina.
In prav ta številka je z latinskimi Števi napisana v spodnjem kotu pod sliko sv. Jakoba:
1591 Ludovico compacaro.
S početka, ko so se začeli zanimati za to kapelico, niso bili našli razen le na oknu v presbiterijn vdolbeno številko 1627, ter pok. dr. Buttazzoni je mislil, da je gotovo to zaznamovano leto zidanja, a ugovarjal mu je dr. Loser, da je leto, kedaj je b'lo okno narejeno, na oknu vdolbeno, in prav je imel. Iz zgornjih glagolskih napisov pa je dovolj jasno, da je cerkvica uze stala s početka šestnajstega veka.
(Dalje prihodnjič.)
EDINOST.
nekdaj le trgovec, barantač, za poljedelstvo in pozitivno delo se ni nikoli brigal ; on je le posnemal trota, dobro opazoval in izkoristil položaj človeškega društva in tako nahajamo Žida, ortodoksnega ali brezvernega vedno le na tistej strani, kder se nahaja moč ; mi jih vidimo v Nemčiji Nemce, v Ogerskej liude Madjare, v Hrvatskej dobre Hrvate, v Srbiji navduSene Srbe, v Trstu pa so večinoma na strani Lahonov in prav tako v Gorici. Da pa so židje v Trstu in drugod na strani one stranke, katera ima v rokah administracijo, to pa ni nobena politika prepričanja, ampak je čisto in nago koristolovje.
V Trstu so na priliko po napakah, katere smo mi grajali uže mnogokrat in tudi v zadnjej številki, priSli na krmilo ljudje, katere je srce vodilo vedno v Italijo; teh ljudi so se oklenoli tudi židje in pri vsakem volilnem boju so Židje trošili in delali, da je zmagala ta stranka. — Sčasoma pa so Židje tej stranki postali tako potrebni, da brez njih sploh ne more več obstati; a židje sami so ta položaj dobro izkoristili, ker vsa važna mesta so posedli polagoma njihovi ljudje in razširili svoj upliv ne le na banke in druge finančne zavode, temuč tudi javna uprava v Trstu je bila in je še vedno manj ali več v njih rokah in vsem lahonskim društvom so zdaj židje na čelu. — La-honi »puro sangue« to stvar sami prav dobro vidijo in v redakcijah nekaterih iredentarskih listov se najbolj zabavlja na Žide, toda tega srda si možje ne upajo kazati javno; tu in tam je uže listu »L'indipendente« ušla kaka pikra beseda proti Židom, a precej drugi dan se je ta list uŽe skesal in poboljšal. — Na tihem je v Trstu vse hudo na žide; a ker so židje pri skledi uže preveč uplivni postali, ne upa se nobeden javno nasprotovati jim. Le par listov je v Trstu ki od nekaj Časa sem mečejo tleče bombe v židovsk tabor; eden teh listov je »Triester Tagblatt«, drugi je »La JStaffetta«; prvi ni antisemitski list in zasleduje s tem, da hoče napraviti mej nemškimi ni italijanskimi Židi raspor in dve posebni židski verski občini v Trstu, le ta namen, da žide razdeli tudi v dva politična tabora, kar pa se mu teško posreči, ako vlada sama ne pokaže večje cneržije. Židje postanejo vsi prav dobri Avstrijci tistikrat, kadar bode tuk. vlada tako močna, da bode imela najzanesljivejšo zaslombo v mestnem zboiu in bodo iz vseh mestnih in drugih javnih zavodov odstranjeni ljudje Avstriji nasprotne stranke. Kder bode polno korito, tam bodo tudi židje im to po vseh skušnjah, o katerih smo uže poprej govorili.
Drug list, »Staffetta», to je od-
člankov se navadno v «Tribune» skoraj vsaki dan čita. — Vidi se iz vsega, da imajo židje tukaj veliko moč in da to moč izkoristujejo na vse mogoče načine; vidi se, da so Židje javno menenje v Trstu kar v najem vzeli, ker vsi, tudi najhujši Lahoni, daj<5 prav «Staffetti« na tihem, in skrivnih čita-teljev ima ta list vse polno; a javno se tega nobeden ne upa priznavati in malo jih je, kateri ne bi javno obso-jevali tega lista. — To je ekla-tenten dokaz, da je pri nas v Trstu javno menenje ponarejeno in da javno menenje ni vsakikrat tudi izraz resnice in pravice. Da je treba upora proti takej korupciji, da je treba ustavljati se nadvladi kaste, katere geslo je le izkoristenje svojega bližnjega, to je naravno; ta boj se je tudi uže začel in je, kakor smo uže rekli, bolj soci-jalnega, nego pa verskega lica.— Toda pozabiti nam pri vsem tem ni treba, da so židje prav tako ljudje, kakor mi, da je treba pobijati le njihove cilje, a daleč od nas naj bode boj surove sile. Upirajmo se temveč neopravičenemu uplivu s postavnimi sredstvi in z uma svitlim mečem.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je izrekel zahvalo poveljniku tretjega vojaškega oddelka, generalu Kuhnu, ker se je na popotovanju po Štajerskem in Kranjskem prepričal, da so vojaki dobro izvežbani, da je mej njimi lep red in pravi vojaški duh.
Dalmatinski deželni zbor se je 21. t. m. s trikratnim živioklicem na cesarja nenadoma zaprl, govori se, da na cesarjev ukaz. — Deželni namestnik, baron Jovanovič, pa je odpotoval na odpust v Karlove vare.
»Triesterca« je prinesla te dni telegram, da je bil razpuščen dalmatinski dež. zbor, katera vest pa ni resnična.
V češkem dclelnem zboru je 23. t. m. podal Rieger in 71 tovarišev predlogo, naj se izvoli petnajst poslancev v komisijo, da preskrbi priprave za predrugačbe deželnozborskega volilnega reda; pri tem naj bi se volilna pravica gledć prebivalstva in davkov enakomerno razdelila, volilni okraji pa naj bi se tako omejili, da dobosti obe narodnosti enake pravice. Komisija naj bi tudi vzela v preudarek razdelitev nefidejkomisaričnega velicega posestva v več volilnih okrajev in razšiijenje volilne pravice na petakarje. To je ve-levažna predloga in mi se nadejamo, da uverjeni smo, da se tudi v prihodnjem zasedanji kranjskega deželnega zbora podadć enake predloge, kolikor, so v soglasji z razmerami kranjske dežele.
Trgovinski minister baron Pino
___0 ____T ______________„ __ (|_ __ je zadnji ponedelek iz Angleškega na
ločno antisemitski list in je začel, po-1 Dunaj prišel.
sebno v zadnjem času, žide tako napadati, da so ti s& svojim uplivom zaceli na vso moč delati proti temu listu, ter cel<5 streči mu po živenju. Še le te dni mu je odpovedala tiskarna, kder se je list dosedaj tiskal in to komaj nekoliko ur poprej, nego je imel biti tiskan list,—in znano je, da nobena druga tiskarna v Trstu ne bi bila sprejela tega lista pod streho, če ga ni sprejela ona, v katerej se tiska naš list, in še celo na to tiskarno, ki vendar ne živi v zraku, v katerem žive vitezi od Chabrusa, skušalo se je upli-vati z denarjem, da pahne ubozega pregnanca skoz svoje duri. Toda «Staffetta» je vsaj za zdaj našla Sa-maritanca in je včeraj k ljubu vsej zaroti izšla; a komaj je dan zagledala, ko je bila zaplenjena, ker je prinesla dva članka proti Židom, kakoršnjih
Omenili smo uže zadnjič, da dunajski mestni svht neče praznovati z ljudsko veselico dvestoletnice otetja mesta Dunaja od turške sile. To je pa DunajČanom samim bilo preveč, hudo se tegotć ter zahtevajo, naj se ljudska veselica napravi. Demokratično društvo je v zadnjej seji izreklo, da je vedenje dunajskega mestnega sveta nesramno ter sklenolo to le resolucijo: «Z ozirom na to, da sklepi občinskega sveta o obhajanju dvestoletnice niso le nečastni mestu, temuč tudi škodljivi interesom prebivalstva, obsoja jih društvo z vso odločnostjo.» Dunajski mestni svet jo v letu 1683 pomagal pri otetji Dunaja, dunajski mestni sv&t v letu 1883 pa Dunaj smeši, sramoti in mu škodo dela.
Dunajskemu mestnemu svetu je vlada ukazala, naj poskrbi za potrebne
bolnišnice, ako bi utegnola kolera nastati, a mestni svet se temu ukazu ustavlja.
Porotna obravnava v Ngiregijghazi se menda vendar bliža koncu, ker jo končano zaslišavanje prič, ki je tra-jalo^več tednov. Ogerska si v tej pravdi ni pridobila dobrega imena, ker svet je strmel nad nepopisljivo spri-denostjo, ki se je odkrila v nižjih in višjih ogerskih krogih.
Ministru Kalaju so na popotovanji po Bosni večkrat vrgli na voz kolekovane, pa nepopisane papirnate pole. On si ni mogel razjasniti, kak pomen bi to imelo. Ko so mu v ne-kej občini zopet tako polo podali, povabil je zadevajočega k sebi ter ga vprašal, kaj pomenja nepopisana pola, ta pa je odgovoril: «Ta gospod, ki poleg tebe sedi (uradnik iz Sarajeva,) povć ti to. Ker pa uradnik tega ni vedel, in so silili v kmeta, odgovoril je: Vsem, ki znajo pisati, bilo je prepovedano, podajati pritožbe ministru; ker pa imamo vzrok za marsikatero pritožbo in sami ne znamo pisati, zato tebi, gospod, podajemo te prazne pole, in če hočeš vedeti, kaj hočemo, pra-šaj nas sam.»
Vnanje dežele.
Naš in nemški cesar, kakor se poroča, snideta se 2. avgusta v Gostinskih toplicah.
Ruski car je 22. t. m. sprejel deputacijo avstrijsko-ogerskih naseljencev v Moskvi, katera mu je poklonila adreso vsled kronanja.
Judovska komisija v Peterburgu je poslala posebnega poslanca na Nemško, Francosko in Angleško, da se natanko pouči o državljanskih pravnih razmerah j udov v teh državah.
V	Uralu in sicer v Vspenskej gori so zadnjič zadeli na zelo bogate zlate lile. V enem dnevu so dobili 22 zlatih gruč, štiri največje so skupaj vagale nad 5 funtov. Jako zanimivo
f»a je še to, da imajo posebno krista-izacijsko obliko, ena izmej njih je piramidalni oktaeder in se je podarila rudarskemu muzeju.
črnogorskega kneza hči Zorka se poroči 11. avgusta s Karagiorgijem.
Srbska velika skupščina se skliče meseca oktobra.
Italijanska vlada je odpravila kvarenteno na ladije iz avstrijskih luk.
Na Grškem se je sestavilo novo ministerstvo.
V	francoskem senatu je minister zunanjih zadev odgovoril na Broglijevo interpelacijo, da Francoska ni napovedala vojne anamskemu cesarstvu, ali zaprla bi luke, ako bi katera država hotela dajati njemu orožje in strelivo. Tudi cesar Tu-Duc Francozkej ni napovedal vojne. Francoska hoče skrbeti za varnost in Čast svojih posestev v Tonkinu in ubraniti, da ne bodo kitajske in anainitske drhali delale silo francoskim narodnjakom. A vso zadeve, besede cesarja Tu-Duc, Kitaja in kitajskega poslanca so take, da moramo smatrati, da smo v vojni z Ana-miti. Za zdaj je potreba zatreti le uporna gibanja. Nas ne briga dosti, ali se bomo vojevali le z neredno drhaljo, ali z vlado, katera to drhal plačuje, mi hočemo maščevati zasra-movauje našega orožja, mrtve naše vojake in sramoto, katera se je nam
Kolera v Egiptu ponehuje v onih krajih, kder se ie najprej pričela. Najhujše razsaja v Kahiri, kder zadnje dni vsak dan od 200 do 400 in več osob umre.
Za kolero je v Egiptu umrlo po uredskih poročilih iz Kahire od 21. do 23. zjutraj v mestih: Kahira 38\T Mansurah 33, Šerbin 1, Samamoud 17, Mehala el Kebir 26, Tantah 5, Šibin el Kom 93, Kobar 22, Ghizeh 33, Sonfia 7, Toukh 1, Damiette 4r Ziftrah 11, Menzales 8, Mitgani 10 in Dagodous 10. — V Kahiri se je sestavila posebna zdravstvena komisija. Prebivalci tistih krajev, v katerih kolera najhujše razsaja, preselili so se v Turah i njih hiše požgale. Po ulicah v Kahiri žgo vsak večer smolnate sodet da s tem razkužujejo mesto.
Dopisi.
zgodila.
V	mestu lioubaix na Francoskem je bila 20. t. m. zopet rabuka, vendar so žandarji zbrano množico razkropili.
Španski kralj odpotuje meseca septembra na Dunaj in v Berolin, kder so bo mudil mesec dni.
V	angleške] poslanskej zbornici je Gladstone rekel, da vlada ne predloži zbornici pogodbe o druzem sueškem prokopu.
TržaSka okolica, 23. julija.
(O rainih stvareh). G. g. župnik M. Sila je poročal v podlistku 58 št. »Edinosti« v svojej zgodovinskej črtici o Visentine-jevej cesti. Res je, kakor je pisal č. g. župnik, da ljudje pravijo, da so delalci omenjene ceste upiti mesto »živijo Cesar« »živijo Visentini«. A dovoljeno naj bode i meni o tem več spregovoriti, namreč o starem ljudskem poročanju. Stari ljudje pravijo, da je bila na čast otvorjenja dela »Visentinijeve« ceste dana delalcem velika pojedina. Ljudje pravijo tudi, da so isti dan spekli celega vola, a v volovo truplo so stavili tele, i zopet v teletovo kokoš, in v kokoš jajce. Na mestu pa, kder se je cesta začela delati, videti je še dan as cesarski grb, kojega so tudi pri otvorjenja dela postavili. Pod grbom je pa v kamen urezano dela začenše leto in ime podjetnika dela J. Visentini-ja. I to vse v latinskih pismenkah. Ker je pa podjetnik dela pod grb postavil svoje, mesto carjevo ime> ustavila je tedajŠna vlada delo. I to ljudsko staro poročanje utegne biti resnično.
V uedeljo 22. julija popoludne je pre-vrnol močan vihar, ki je vstal, majhen čol-niček pred Barkovljami. V njem so bili trije mladeniči iz mesta, koji so se vsi s pomočjo ribiča V. Sternaia iz Barkovelj rešili na suho. V 57 št. »Edinosti« Čitamo v dopisu iz Škorklje, da je hodil v Rojan-skej procesiji za baldatiinom dobro poznani »gouverner« »Dreja«. Kdo je pa »mežnarfl« takrat, ko je bilo v cerkvi toliko posla, prašal bode kateri? Nadalje Čitamo v 56 Št. »Edinosti« v dopisu iz Ro-jana, da »Dreja« premalo za snago klancev in potov skrbi. Tukaj p.i treba »Ro-janskago gouvernerja« celo moško zagovarjati. Kajti moremo si misliti, da človek, ki vrhu županove še »mežnarjevo« in Čevljarsko službo opravlja, ne more vsemu kuj in se tudi v maršičem spozabi. Gostilna »Al Cervo« v Trstu je večkrat v listu »Edinosti« narodnjakom priporočena in je tudi vse hvale vredna. Tam se gotovo tudi večinoma Tržaška slovanska gospoda zbira. Ali želeti je, da bi bil na onej gostilni eraven laškega in nemškega, tudi slovenski nadpisl Jaz mislim, da to ne bi Čisto nič škodilo in pametni Italijani morajo biti tudi toliko pravični, da ne bi se spotikali ob tem. Sicer pa vso čast gostilni in rodoljubne) gospi lastnici.
las Dutovljan, 15. julija.
Minolo sredo nas je tukaj ustrašil plat zvona, ki je naznanjal požar. 0„rnja. dar se posebno v našej občini pogostokrat spreminja v šibo in tepe večidel ubožniše kmete. — Zdaj je tu letni čas, ko pride navadno toliko silnega, nakopičenega dela, pa vendar veselega, ker se domov spravljajo pridelki, i ko se žanje, seje, orje in kosi, žito mlati itd., tako, da bi trebalo človeka na desetih krajih ob enem. Učitelji naj bi zdaj nehali z šolo kakih štirnajst dni, da bi roditelji deco lažje porabili za silno, pa vendar njej primerno delo. Dobro bi tudi bilo, da bi se na Krasu sedaj sklepalo šolsko leto, potem pa poprej začelo. Pri nas je premnogo šolske dece za učitelja, treba bi bilo tudi učiteljice! Tudi kaka viša šola bi se tukaj pristovala.
Naše županstvo, oziroma občinsko starešinstvo, snuje užu več časa načrte o razdelitvi občinskih pašnikov mej posamezne občinarje, pa ne gre mu od rok, ker se stavijo zapreke od neke stran L Naša porezna občina obstaje iz treh vasi, prvi korak naj bi bil ta: vsakej vasi naj bi ae posebe odločilo skupaj pašnike v primernem kraju, primerne vrednosti, ni-Kar žepa za tilak, potem še le naprej.
Čudno se mi zdi, da nihče ne na-glaša tukaj potrebe kakega narodnega društva, bralnice ali kaj enacega, mislim, da bi nam pomoglo k boljšej yz.aiea*~ nosti, ker bi preganjalo ono mržnjo, kt je ima sosed do soseda, vas do vasi,, sebično, suhoparno živenje, ter prevzemalo mesto plitvim igračam itd.
EDINOST.
Svilarstvo se je tu še precej dobro obneslo, cene pa so bile nizke, da človeku jemljejo veselje do tega zabavnega dela. Gosenice nam uže več let zelo škodujejo, ne bo jih tako precej konec, ker človeška bran pri navadnih gosenicah skoraj nič ne izda. One znesejo svojo zalego po skrivnih, nedoseglivih koteh in špraleb.
Od kar je tukaj postaja c. kr. žendar-jev, nič več se pri nas ne sliši o tatvini.
Duhovnika smo vdobili v osobi Ant. Kranjc-a, prav milosrčnega gospoda, vrednega potomca pokojnega gospoda J. B. Hvala za to našemu Županstvu in vsem onim, koji so kaj k temu pripomogli. Zdravi!
iz Pod v rad« 19. julija.
Svobodi me, da jezik prenesramni Izrujem mu iz otvoranih ust. Da starem, kakor zmijo, govnoslovca, Ki skruni rodoljubovo poštenje. —
Pokdjen bodi tnoj prijatelj dragi! Ne vidiš-li, da sva brez vae družine?
Tugomer.
Nekoliko let uže opazujemo v našem okraji, posebno v tej občini, da se na vse strani ruši ona edinost, ono prijateljstvo, ki bi tako blagodejno vplivalo na vse od-nošaje. a bistro oko vidi še določneje. Vidi, da se pri nas ne ruši ie edinost, nego da se uprav po določenem načrtu hujska in draži, da se sumniči in obre-kuje na način, katerega imenovati »nesramnost« bilo bi premehko. Najžalost-neje pa je, da so oni, ki izvršujejo ta načrt, le orodje in da v svojej slepoti niti ne vedo, kaj delajo. Gosta mreža zakriva jim jasni obzor. Delujoče osebe so le marijonete, vo iiine niti stekajo se pi v zagrneno, veičo roko.
Kdor je ob svojem času pazljivo čital zloglasni Cuderov program, ne iznebi se lahko misli, da vlada tu neka sličnost. Draži se prijatelj, draži se sovražnik, draži se razumnik, draži se topoglavec, draži se poštenjak, draži se propalica, draži se na levo, drali se na desno, draži, sumniči, hujska in obrekuje se na vse strani — in zakaj? Le zato, da vlada razdraženostl Cuder uči, da to zadostuje.
Vrlemu Cuderovemu učencu ne moremo odrekati talenta. Svojo nalogo do-vrŠuje izvrstno iztekl6sem! Samo včasih se spozabi, ko si veselja mane roke. In kakor prinese petje sicer pozornemu divjemu petelinu nesrečo, tako tudi njemu v obilnem veselji zdrkne kaka nit in — tako za trenotek pokaže vodilno moč izpod zagrinals. Pa vsaj so delalci preveč zaljubljeni v marijonete in nikdo ne gleda k višku! Predstava zarad tega ni motena.
Iz vsega rodoljubnega srca obžalujemo, da se občinstvo kratkočasi s tako neumno igro, ki ne more koristiti v nobenem obziru. Tudi namerjavani neuspeh ne bode trajen. Nego, kadar se bode delal konečni račun, kadar se sprevidi, koliko je zamujenega in zanemarjenega, kadar preneha umetna omamica, onda se, prav dobro oškodovan, povrne vsak k ozbiljnemu delu in obžaloval bode svojo zmoto.
Začasno pa hrepeni vse samo še po nemoralnem kankanu.
S. J.
Ite Brezovice, dne 21. julija.
Kanor je bilo naznanjeno, imela je naša čitalnica dne 15. t. m. iivenred.no občno tborovanje, da Bi izvoli novega predsednika, kajti Č. g. Kociper je premeščen od tu v Lan išče. Udov Čitalnice se je zbralo še precejšnje število, a ne toliko, kolikor bi bilo želeti. Marsikoji je raje doma spal, utrujen od težkega dela vsega tedna, kakor da je prišel k volitvi, a to so bili večinoma le oni omahljivci, koji se boje vsacega vetra; koji Še ne vedo, ali nočejo vedeti; kolike važnosti je narodno društvo. Takim ni zamere, posebno ko vidijo, da še odličnejši mož raje popiha, nego da bi prišel v društvo. Ni čudo, da se ljudstvo s tem odganja; to s« ve, da le dušno s lepo. ali slaboumno, koje se ravna po velikodušnem izreku, da za kmeta je le matika, a ne čitalnice in poduk splob. Kedor tako govori in dela, znajte, da je narodni sovražnik, narodni odpadniki Njemu ni mari za narodni blagostan, za narodno dobro, marveč le za lastni trebuh! To si dobro zapomnite, brezoviški in drugi kmetovalci I Pustimo to. pride uže še pod kladivo, ter pojdimo zopet k zborovanju, kder vse česti in posnemanja vredni narodnjak č. p. Kociper slovo jemlje od čitalnice, kojej je on položil temeljni kamen. -Ustanovitelj in voditelj čitalničen se v kratkem spominja delovanja našega društva. Z veseljem omenja 3. dan junija — »tabora«, brezo-viškega, koji je vzrastel iz čitalnice.
Koliko koristi tabor, to ve dobro vsak pameten človek, ves slovenski narod, kojega so prav tabori dovedli do narodne vzbujenosti, brez koje bi se bil gotovo potopil v globočino nasprotnega nam morja. O čemer jo prepričan ves slovenski narod, to zanikuje nekedo, koji je nevreden sin slovenske matere, kateri živi sam dobro, drugim pa ne privošči, da bi dospeli do narodnega blagostanja. Pustimo zopet to za drugikrat, ter pojdimo zopet k zborovanju. Ne letajmo za onimi, koji se narodu odtegujejo, saj uže pridejo na vrsto !
C. g. Koeiper opominja in navdušuje društvenike, naj bodo možje, vstrajni, trdni ko skala, koje ne omaja vsaka sapa, Še hud vihar ne! Dobra, pravična in koristna stvar mora zmagati. Tem hujši je boj, tem veča slava I Tedaj Brezovčani, ne udajte se l Zgubili ste najtrdneji steber, a ni treba obupati; čitalnica bode napredovala, ako le ostanete mož-beseda, kakor do zdaj.
Citalničarji so si po nasvetu prejšnjega nepozabljivega predsednika izvolili jednoglasno g. K. Kastelec-a, obč. glavarja iz Materije, predsednikom naše čitalnice. — Dasiprav se je obotavljal, izgovarjaje se, da je preotdaljen ter z druzimi posli preobložen. vendar je volitev prevzel, kajti društvo bode v glavnem vodil podpredsednik in tajnik g. P. Medveščak, le da bode imel na strani trdno predsednikovo podporo, koje je treba vsacemu društu, ako hoče uspešno napredovati. Taka podpora pa bode. ako Bog da, novi predsednik, kot vredni nastopnik nepozabljivega svojega prednika.
G. Kastelec se ganjenimi besedami spominja neutrudnega delovanja svojega prednika, kojega rodoljubno delovanje je našemu kraju mnogo pomoglo; narod se je pričel vzbujati, svet je zvedel za naše kraje, za prekrasno brezoviško dolinico ter lepo vas Materijo, koja je bila znana le v slabem imenu. Da nam bivši naš narodni vodja estane v najboljšem spominu, zato ga je čitalnica po predlogu predsednikovem jednoglasno imenovala prvim Častnim Članom, koji nam je zagotovil, da nas ne pozabi ter da ga bode najbolj veselilo, ako bode slišal, da čitalnica lepo napreduje. Lepa hvala I Bog dal I Mesto g. Kastelca je izvoljen v odbor g. St. Debenjak, učitelj v Materiji, kojemu naj bode naše društvo na srci ter naj po mogočnosti delme v društveni razvitek.
Č. g. Kociper še opominja na »tabor«, koji mogoče bode v sredi Istre še to jesen ter vabi društvo, naj se v obilnem številu udeleži, da s tem pokaže, da mu je ne le za lastni, temuč tudi za splošni blagostan bratov Slovanov.
G. Medvešček opomni, da naše mlado društvo še nema zastave, s kojo bi se lebko pokazalo v svet, kajti sedanja izposojena ni za drugo, nego za domačo rabo. Mlado naše društvo stoji še na šibkih materijalnih nogah, teuaj si do zdaj ne more samo oskrbeti potrebne zastave, koja bi nas vabila k narodnemu napredku. Kar pa sami ne moremo, upamo, da nam po-raorejo radodarni narodnjaki, koji so uneti za društveni razvitek milega našega naroda. Obračamo se tedaj do vas. pravi narodnjaki naši, da prinesete majhen dar za našo zastavo. Posebno one rodoljube, koji so se udeležili našega »tabora«, uljudno prosimo, naj polože majhen dar, ker »zrno do zrna pogača — kamen do kamena palača«, tako si tudi naše društvo preskrbi potrebno zastavo, koja bode društvo vezala in jačila. Hvaležni vam bodemo za najmanjši dar.*)
Koncem zborovanja zakliče društvo po nasvetu predsednikovem navdušeni — s6 solznimi očmi trikratni »živio« č. g. Kociper-u v konečno zahvalo za njegov trud.
Priprosti ud g. Ban, priden oče trem sinom, koji so vsi trije čitalnični pevci, prav slovenski poštenjak, predlaga zboru še, naj se č. g. Kociper-u skaže tudi vtorek pri njegovem odhodu čast s tem, da se spremi s petjem kos poti. Vsi so bili zadovoljni, kar so tudi dejansko pokazali pri odhodu. Spremljali so odhajajočega gospoda kos poti ter se od njega poslovili s6 solznimi očmi. pevci pa s pesnijo »Bože živi!« Bog ga tedaj živi na boljšem novem mestu 1
Toča je dne 19. t. m. popoludan naredila precejšnjo škodo v Brezovici, Slopah, Artvižah, Rožicah in na Gradišici ter v bližnjih okolicah. Velika povodenj je tudi mnogo poškodila, posebno uže itak slabe naše poti. Bog pomagaj kmetovalcem ter jin varuj nesreče 1	Sk—v.
IZ Cerknt 21. julija.
Cerkljanski okraj je nekoliko oživel, ker večkrat dobimo kak dopis, kateri nam kaže, da se tamošnje razmere nekoliko boljšajo. Pisalo se je uže v narodnem napredku, o veselicah, cestah itd. Pri tej zadnjej točki bi bilo dobro, ako bi se nekoliko ustavili. Večkrat se je uŽe pisalo o cesti, katera drži od Želina do firije. Hvalilo se je ni nikedar, ampak vedno le grajalo in napadalo cestne odbornike. Nedavno smo imeli priložnost, da smo si to cesto natanko ogledali in zato moremo pošteno sodbo izreči. Dne 15. t. m. je počastilo z svojim prihodom Idrijo Njegovo Veličanstvo, presvetli cesar. Te lepe prilike niso hoteli tudi Cerkljani zamuditi in veliko ljudstva se je tja napotilo peš in pa z vozovi. Brezobzirno in odkritosrčno govorjeno, s to cesto smo bili popolnoma zadovoljni in mislim, da bi jej celo kritični orakelj Borodinov ne mogel veliko pogreškov najti. Ako ne \ernje, naj se za poskuŠnjo enkrat sam po njej pelje in videl bo, da se morda bolj gladko in bolj varno popelje, nego
po kakej državnej cesti. Iz tega se vidi, da so se morali cestni odborniki vendar nekaj prizadevati, da so svojo čast rešili; ali gospoda, z ničem se nič ne naredi in Rim se ni v enem dnevu sezidal. Ako bi pa kedo mislil, da ni na cesti svoje glave varen, temu bi svetovali, naj si jo pri kakej banki zagotovi, ker cestni odborniki mu je ne morejo zagotoviti, ne — Ie na lepej cesti, temuč tudi doma ne, ktr z glavo ni človek nikder varen. O tem predmetu bo prilika drugikrat bolj obširno govoriti, danes še nekoliko o drugem važnem predmetu.
■Rane je treba odkrivati« in tudi na Cerkljanskem so se začele precej dobro odkrivati. K ljubu temu imamo še mnogo jako nevarno krvavečih ran, katerih ni Še nobeden zdravnik pogledaj, od katerih se ni še nikedar pisalo. Kakor je znano, žive tukaj sami trdi Slovenci, kateri spadajo pod c. k. sodnijo v Cerknem. Želelo in pričakovalo bi se tedaj, da bi dopisi od tega urada dohajali ljudem v domačem, razumljivem jeziku, lemu pa ni tako, ker sodnijsko uradovanje je tukaj izključljivo nemško. Je to pametno in možato? To se pravi kokoši s kamenjem pitati. Ali ne plačujejo slovenski žulji prav tako, kakor nemški? Ker je začelo Cerkno polagoma napredovati v narodnem obziru, zato pa naj začne iz vseh kotov malo po malo čistiti in pometati. Ljudem tedaj dajte, kar jim gre in s tem vam bo dvojna hvala donela, vam bodo hvaležni naši ljudje in pa narod. Utegnol bi kedo ugovarjati, ako se ne more, kako se d A. Gospoda moja, k temu imamo več pripomočkov. Bog nam je dal dar učenosti in rajnki Janežič se ni zastonj trudil, da nam je spisal obširno knjigo, ka-terej se pravi: Slovenska slovnica.
Seve.
*) Darove sprejema tajnik-blagajnlk gosp. Peter Medvešček, učitelj v Brezovici, poŠta Materija. Darove Izkaže v »Edinosti«.
Domače in razne vesti.
Prettvfttll cesar je prevzel pokroviteljstvo društva veteranov v Idriji ter podaril društvu 100 gold. za novo, z državnim orlom okrašeno zastavo.
TržaSbi deželni zbor. Tržaški deželni odbor je dal poslancu dr. Piccoll-u naročilo, naj izdela predloge za prihodnje deželnozborsko zasedanje.
Tržaike novosti. C. 1. mornarica. V soboto ob treh popoludne je v našo luko iz Kopra priplul c. k. brick »Cainaleonte«, poveljnik Avgust Schweiss-gut, s 116 (77 mocev) mož posadke in 2 topama.
Nesreče. Triinpetdesetletnl Ivan Glavina, Tržačan, stanujoč v Lonjerju, mizar, ker se je v soboto na večer preveč napil božje kapljice, nogi ste mu odrekli službo, telebnol je na tla, liki vreča polna svinca in se pri tem hudo poškodoval na glavo. Straže so ga odvedle v bolnišnico. — V soboto ob 4. popoludne najde straža na ulici kamenotiskana Antona ObersnA iz Divače. Ta je ležal v nezavesti v ulici Acouedotto; straža i njega odpelje v špitul.
—	Sestindvajsetletni kmet iz Ricmanj, Jožef Žuljan, moral je v bolnišnico, ker je v ulici Bachi nagloma zblaznel, ter počenjal reči, ki so le takim mogoče. — Izidor Dekleva, postrežček neke trgovske tvrdke, padel je raz okna svojega stanovanja na dvorišče v ulici della Guar-dia Štv. 428. Ponesrečenec se je hudo po-škodvul na več krajih života, in primoran bil iti v bolnišnico. Čutil se je slabo, ter zlezel na okno, na čisti zrak, — pri tem zaspal in omahnel na tla. — Bemleš Filip, 43 letni voznik, stanujoč pri S. M. Mg d. spodnje j, vračal se je na stanovanje poln kakor sod o sv. Martinu, vsled česar je zgubil prepotrebno ravnotežje in padel v rocoljski potočič; poškodval se je na glavo, roki, jako hudo — ter mestu domov, moral se je vrnoti ne v mesto, temveč v bolnišnico. Tako se godi onim, ki mere ne poznajo.
Ponesrečil pri delu je mladeneč N. Kovačič, Tržačan, bivajoč v Androna deirOlmo. Ta je pomagal svojemu očetu uzdignoti težak kamen, kateri mu po nesreči pade na levo nogo In mu jo zmečka, vsled česar je moral iti v bolnišnico.
V ulici Capiteli je v pondeljek na večer okoli tavala krasna dveletna pun-čika, oblečena v lahko oblačilce pepel-nate barve. Otroka se usmili neka ženska, bivajoča v ulici Crosada Št. 7. Kako malo skrbi imajo v Trstu nekateri roditelji za svoje otroke. Res žalostno!
Poskus samomora. Petindvajsetletni knjigovezec Anton B. skočil je v morje raz obali Saniti; ali dva njegova prijatelja sta bila koj pri roki, smrti ga rešita in izročita policiji.
Tatvine. V petek popoludne zlezejo nepoznani ptički v stanovanje Petra Po-žarja, posestnika v S. M. Mgd. spodnjej štv. 2^7, ter iz omare pebero portfelj s 947 gld., srebrno uro, par uhanov in še druge zlatenine. Kot udeiežitelja tatvine straže spremijo v zapor 19 letnega Antona S., ki je zajedno i hlapec pri okradenem.
—	V petek popoludne straže ustavijo v spodnjej Čarbolji dva težaka, ker sta kradla smokve. — Nepoznan lopov zleze v stanovanje Antona R., čuvaja pri novej luki. ter mu pobere dve srebrni uri v vrednosti 10 gld. — V nedeljo po noči zagleda nek
težak druzega težaka pijanega ležati na ulici. Ta. ne bodi len, prične pijancu preobračati žep*; ali pri tem poslu ga zajme straža in odvede in domo Petri. — V nedeljo ponoči, zlezejo navadni nepoznani v stanovanje g. G. L. v ulici Fontanone Štv. 16 in mu pobero več kosov obleke v vrednosti 100 gld. — Ivan M., Goričan, 40 letni čevljar brez posla, odnesel ie nekej prodajalki čevljev na »Piazza Nuova« 6 parov čevljev. Straža ga zapazi, ta se pa spusti v beg — ali na trgu della Boraa pade straži v roke, ki ga odvede v ulico S. Nicolo — v senco. Ukradene čevlje so pa izročili lastnici. —- V nedeljo ponoči zleze nek neznan zmikavt v stranišče stanovanja Jakoba B. v ulici Conti, ter od tu odnese več blaga v »rednosti 20 gld. ki se je tu shranjevalo. — Ne spite pod prostim nebom ! Filip P. dober mož, zaspal je bil v nedeljo po noči v ulici Carintia; približa se mu eden, kojih v Trstu gotovo ne po-tnanjkuje, vzame mu srebrno uro, medeno medaljo, in hlače mu prereže pri žepih, iz kojih mu pobere do 24 soldičev. — Mi vemo, da Filipa ne obere več ta »nepridiprav«. — V soboto t jutro je nek lopov iz Trsta pokral župana v Lonjerju. Žena je bila sama doma, i ta se je uprav odpravljala. da izide, ter Šla v sobo, da se odpravi, pustivši kuhinje vrata na stežaj odprta. Tat to vporabi, ter zleze v klet. in tako se zakrije ženi. Žena gre po svojem opravku, tatu pustivši zaprtega v hiši. Sedaj sam gospodari po hiši, poskuša to in ono, ter pobere jej dve zlati verigi s križem in nekoliko denarjev. Ali tat iz hiše ui mogel niti, ker je bil zaprt; ta skozi okno jame klicati ljudi, naj mu odpro, ker je uže kesno itd., da je zaspal itd. in s tem besedovanjem je pošteno dokazal, da je bil gost v tej hiši: na kar mu vrata odpro, ter ta mirno ukrene svoj pot skoz Katinaro na Zavije. Kakovim nosom so ostali oni kesneje, ko so zvedeli, komu so šli na roke! Nekateri ljudje imajo res mreno na očesih. — V nedeljo ponoči so tatovi odnesli nekemu kamenoseku, ki je pijan ležal na stopuicah pokritega ribjega trga, zlato uro na sidro, Čevlje, in mošnji-ček s 5 gld.
Pretep. Vročekrvni Palicanii Jožef, 22 leten mladeneč, stanujoč na Reni, pretepal se je z nekim drugim tekmecem, ki ga je hudo izdelal po obrazu. Moral je iti v bolnišnico, da si ozdravi razparani obraz.
DlJaSkemu semenišču v Trttlu, ki se otvori začetkom prihodnjega Šolskega leta, imenovan je ravnateljem čast. g. Ivan Legat, profesor vero-nauka na c. k. gimnaziji v Trstu.
fetrah pred kolero. Mornarja Jurja Velčič-a, ki je bil na ladji »Attivita« poleg mola št. I. v novi luki, je začelo včeraj zjutraj nekoliko ščipati po trebuhu, kmaio potem pa je dobil drizgo in kozla-nje. — Povelj ništvo luke je to zvedelo in je precej vkazalo, da se ima omenjena ladja popolnoma izolirati, magistrat pa je
Eoslal na ladjo zdravnika; a bolniku je ilo uže nekoliko boljše in proti večeru se je bila uže ustavila drizga; ob 10'/, uri zvečer pa je mornar bil uže popolnoma zdrav in je začel delati. — Razumi se, da so po mestu uže govorili, da je kolera tukaj. Prav tako smo čitali telegrame v zunanjih listih, da je v Trstu uže kolera, a vsi ti telegrami so le plod fantazije, ali hudobije.
Sokolov Izlet je bil v nedeljo, kakor je bilo zadnjič naznanjeno. Okoli 4. ure je odšel o Idelek »Sokola« (30 Sokolov) skoz Kadin proti Ricmanjem. V Ricmanjih so sprejeli to četo dotični rodoljubi z ondašnjo domačo godbo i jo odveli na navlaŠč zanjo pripravljeni prostor, ker je bila oni dan tudi takozvana »Ša-gra«, da so imeli najlepši razgled; pozdravili so jih tudi tamošnji mladeniči, mej kojimi sta bila dva v jako lepej narod nej obleki. Prišli so tudi nekateri bratie Hrvati i drugi iz mesta, na kar se je jelo prepevati i napi vati, tudi smo vkupno odšli k znanemu izvrstnemu županu g. P., kder smo se zabavali do mraka; da so »Soko-lovci« tudi plesali, tega mi ni treba skoraj omeniti. Predno pak je trobil trobentač k odhodu, zahvalil se je jeden '»Sokolov« v imenu vseh za lepi sprejem i dobro postrežbo, i potem hajd mej »živio«-klici v Trst, kamo smo dospeli okolo 10. ure. I zopet so pokazali naši »Sokoli«, da jih niti vročina »pasjih dni« ne vstraši, korakati po pekočem solncu.
Izlet v Devin. Minolo nedeljo ob 7, 4 uri popoludne sta dva, parnika »Ver-gerio« In »Aida« z mnogobrojnim ljudstvom v Devin odpljula, in bilo je nekako tekmovanje mej njima, in Če tudi je »Aida« 10 minut poprej od tukaj odšla, vender je »Vergerio« četrt ure pred njo v Devin priplaval, kar je nas, ki smo na »Vergerio« bili, jako zanimalo in razveselilo, za kar gre se veda vsa čast jako vljudnemu gosp. kapitanu tega parnika. Prihod obeh parnikov v Devinu je bil s pokanjem možnarjev pozdravljen. Potem ko smo si po naklonjenosti Nj. v. gospe knežinje Hohenlohe zanimiv grad devi tiski s prekrasnim njegovim razgledom, zvnnaj in znotraj ogledali, razšli smo se po gostilnah i drugod, da se malo okrepčamo. Pri tej priliki moram posebno pohvaliti in priporočati vsakemu, kateri Devin pohodi,
EDINOST.
gostilno •Hestaurmt Ples«; okusna jed, dobra pijača ter urna in prijazna postrežba, posebno pa me je iznenadilo in razveselilo. da gostilničar in vsa ta rodbina tako čisto m gladko slovensko govori. Točno ob '/, 9 uri zvečer smo se proti domu vrnoli, mej potjo so nekateri gospodje parnik bengalično razvetlili, in tako smo v Trst dospeli prav zadovoljni s tem izletom.
Požflgalec OI oka. V Trstu kroži ta-le vest: Ko se je v nedeljo 15. t. m. peljalo mnogo Tržačanov i/ Trsta v Postojno da vidijo cesarja, vstopil je v St. Pe tru tudi mlad Italijan v kupe, v katerem je bilo več Tržačanov, mej njimi tudi šolar T. Italijan napelje precej govorico na slavnosti v Ljubljani in v Postojni in je dostavil: »V tem času, ko se mi vozimo, Postojna gori.« Tržačani so mislili, da je to le šala, in niso pokladali nobene važnosti na to, kar je govoril Italijan. — Ko pa izstopijo v Postojni, odpeljal se je Italijan dalje; a procej na kolodvoru izvedd, da Otok pri Postojni res gori. Zdaj še le se jim je dozdeval sumljiv oni Italijan, kateri je mej govo-lom tudi ovadil, da je iz Vidma. Tržaški sodar je baje o tej stvari govoril v Postojni, in kakor se sliši, bil je tam tudi zaslišan pred sodnijo. Morda je prav ta tisti Italijan, katerega so zaprli na Gorenjskem? — Sploh gre tukaj vse polno raznih govoric, na katere pa se ne more človek naslanjati.
Izpred sodišča. Proti g 93 kazenskega zakonika, za kojega naši mladeniči ne znajo, pregrešili so se gospodje, o katerin tu govorimo. Bratje Legiča, Andrej, krojač, Jožef, kirnenosek, in Anion, dninar, doma iz Presnika v Komen* skem okraju, in zidar Štefan Colja, tudi od tam, so v noči 26. decembra m. i. na cesti, ki drži v Komen, stloj zahtevali od Jožefa Furlana. da plača »po starej šegi« za pijačo, ker je zahajal k nekej ljubici v njih vasi. Ti fantje so od Furlana zahtevali, naj jim dade 5 furintov po starej navadi — ta pa ni hotel za to takso vedeti. Ti se razjeze, primejo Furlana za telovnik, dobro ga potresejo, vržejo na tla. vzamejo mu čevlje raz nog in 3 gld. iz žepa in potem gredo na veselo popivanje. Zavoljo tega zlodejstva je v pon-deljek vse štiri c. k. tribunal obsodil v petnajstdnevno poostreno ječo. — Fantje, ne pozabite %. 98 kazenskega zakona I
Toča je te dni na Primorskem in tudi na Kranjskem v nekaterih krajih se ptecej škode napravila, in ko sklepamo list. paua toča tudi v Trstu. Mathieu de la Drdme jo je zopet uganol.
1% Hlcmanj nam pišejo, da je v nedeljo mej veselico nek godec hotel surovo napasti nekega gospoda, ki je ples mirno gledal, in to iz maščevalnih nagibov. — To je nečastno in dotični ne zasluži le grajo, temuč tudi kazni, ker maščevanje, in še celo brez pravega uzroka je največja surovost nevredna našega naroda. — Tudi se je čuditi, da ni bilo v nedeljo v Ricmanjih videti nobenega žan-darma, ko jih vendar pri drugih manj važnih prilikah pogostoma vidimo. — Kedo je temu uzrok ?
Pokncienlvrhovni škofZorn. »VViener Ztg.« od 20. t. m. je ebjavila njegovo imenovanje na goriško metropo-litansko stolico. — Tudi o novem Poreškem škofu se govori, a glasi niso prav verjetni, zatorej je za zdaj skoro boljše molčati, da ne zgačemo občutljivosti.
Dunajsko vseučilišče ima največ slušateljev mej vsemi nemškimi vseučilišči. Letos je bilo 9676 slušateljev, in sicer 4670 v zimskem poluletju, in 4706 v poletnem. Od teb spida na juridično fakulteto 4028 slušateljev, na medicinsko :i099, m filozoflčno 832 i na teolo^iČno 376
Nesreča- v prašnici v Petroburgu se je užgal strelni prah in deset osob usmr tU, dve pa hudo poškodoval.
Čuden izvoz. Ladja >Tintem-Abbey«
je te dni odplula z Angleškega v Novo Selandijo z 3120 pticami, katere se tam osvobodć. da uničijo velike sovražnike poljedelstvu — »osenice. Te ptice so si naročili poljedelci Nove Selandije, katerim gosenice vsako leto uničijo desetino letine.
Rojstni kraj Krlslofa Kolumba, ki je
našel Ameriko, ni Genova, kakor se je dozdaj sploh učilo, ampak malo mestice Culvi na otoku Korzika. To je dokazal dekan tega mestica Martin G isanova z mnogimi dokumenti. Francozi so na to jako ponosni, da je tako slaven mož bil njih rojak, in ker se bliža štiristoletnica Odkritja Amerike, namerjavajo napraviti v mestu Calvi rnejnarodno slavnost in pri tej priliki tudi odkriti spomenik Krištofu Koiumbu.
Kolera in Strah. (Orijentalska pravljica). K nekemu mogočnemu knezu je piifcla žena, za katero je stopal suh In bled mož; ona je kneza nagovorila tako le: «Jaz sem prišla v božjem imenu in zahtevam od tebe 50.000 ljudi.« — Knez je odgovoril: «Će si božja poslanka, vzemi jih iz mojih dežel». — In nastopila je kolera ter pobrala iz knezovih ueiel 250.000 ljudi in ljudstvo je žalovalo s knezom vred. — Mej tem sreča knez ono ženo, ki je od njega t-irjala 50.000 ljudi ter jo nagovori: «Ti si
od mene tirjala 50.000 ljudi, vzela pa si mi jih 250.000; zakaj si besedo prelomila?«
—	In žena odgovori: «Jaz nisem besede prelomila, vzela sem jih le 50.000.» — «In kdo mi je vzel drugih 200.000, ako ne ti ?»
—	«To je storil Strah, saj si ga vi.iel, ki je stop il za mojimi pet imi, ko sem prišla po 50.04)0 tvojih podanikov«.
O koleri.
Iz Egipta dohajajo prav žalostna poročila , v glavnem mestu, v Kahiri, umirajo ljudje kakor muhe, govori se o 400 do 500 mrtvih na dan, in v Egiptu je, odkar se je pokazala kolera, umrlo nad 3300 ljudi. Ali znati je treba, da je v Kgiptskih mestih nesnaga doma in da tam niže ljudstvo prav slabo živi; tudi se vse naredbe proti bolezni jako površno izvršujejo. — V Aleksandriji vlada« nekda velik strah, ker Angleži nič prav ne stražijo kordona; trdi se sicer, tla zadnje dni ni tam nobeden umrl za kolero; pri vsem tem pa Evropejci močno zapuščajo Aleksandrijo in sploh Egipt, nad 10.000 jih je nekda uže zbežalo v Evropo, in nad 50.000 domačih Egipčanov se je potegnolo v severni Egipt. — Gledč na te žalostne razmere v Egiptu ni torej čudo, da vse vlade uvajajo stroge naredbe proti koleri, in da se Še prav posebno tukaj v Trstu vsak dan bolj pazi na javno snago, na vodo, živež itd.
Vso zelenjavo, ki dohaja v Trst,
Ereiskujejo natančno tržni komisarji, in ar ni svežega in zrelega, vse se odslra-nuje. — Zatorej priporočamo našim ljudem, naj nosijo v Trst le sveže sočivje in dobro zrelo sadje. — Te dni je imela zdravstvena komisija važno sejo, katere so se vdeležile vse zadevne oblastnije in avtoritete. Določila je komisija natančno, kaka mora biti tekočina za desinfekcijo, potem je imenovala podkomisijo, ki ima vse tržaške vodnjake preiskavati; na to se je govorilo o tem, ako se imajo vsi hišni posestniki zavezati, da sami pod kaznijo skrbć za desinfekcijo stranišč, kanalov itd.; a to ni obveljalo in se je temveč pridržalo dosedanje načelo, da občina sama po svojih organih skrbi za desinfekcijo proti povračilu dotičnih stroškov po privatnih. To načelo tudi mi odohrujemo, ker na gospodarje se ni zanašati.
Govorilo se je celo o najemu pomočile bolnice za vsak slučaj in izvolil poseben odsek, ki ima v prihodnjej seji staviti bistvene predloge o tej zadevi. Tudi pomorska oblast ne spi. — V Lazeretu je zdaj vse lepo vrejeno; oni, kateri so v kontumaciji v Lazaretu, imajo tam zdrava stanovanja in jako dobro postrežbo; pazi se tudi jako natančno, da se na nobeno stran ne prestopijo določbe kontumacij«; zdaj je v Lazaretu kakih 300 ljudi. Po Trstu in po okolici pa je uže prav mnogo Egipčanov in mnogi so se naselili tudi v notranje dežele. — Prav je, da se strogo pazi in da se kolikor mogoče pot zapre koleri, hvalevredna je paznost in strogost v tem obziru; a vse to so le preventivni koraki; v Trstu pa dosedaj gotovo ni še nobene nevarnosti, temveč je dosedaj zdravstveno stanje v Trstu ugodnejše, nego mnoga poprejšnja leta ob tem času. Ni se torej nič bati in upati je, da nas ne obišče božja Šiba.
Pri vsem tem pa ne bo odveč, ako poročamo o tem, kar je komisija 24 naj-veljavnejših zdravnikov v Parizu spoznala za dobro, da nasvetuje prebivalstvu v ravnanje, da se varuje kolere. Pred vsem je treba ohraniti' dušni mir, ter se varovati strastne jeze, razburjenosti itd. Preveliko napenjanje sil, preteško delo, ponočevanje, predolgo kopanj« v mrzle.j vodi in sploh vse. kar prouzroČuje oslabljenje, naj se opušča. Spanje pri odprtih oknih, prelehka obleka, posebno zvečer, uživanje prevelikih množin mrzle vode, vse to je nevarno. Jesti je treba le zmerno in dobro kuhana jedila, da ne ostanejo v želodcu, ker obteženje želodca dela človeško truplo sprejemljivo za kužne bolezni.
Najbolj nevarno je uživanje slabe vode, ako kdo dvomi nad vodo, da ni prosta slabih snovi, naj jo rajŠe kuha, predno jo pije; najboljša je prava stu-denčnica; a jako nevarna je voda iz vodnjakov (Štlrn). Dobro zrelo sadje ne škoduje ; pri vsem tem je kuhano sadje bolj priporočljivo, nego sveže. Varovati se je salate, hrastovcev (kumar), peveronov, drugo sočivje, dobro kuhano, pa ne more škodovati.
Posebno nevarno je pijančevanje; vino, v pravej meri vžito, sicer ne škoduje, toda vsaka pijanost utegne postati osodopolna; nekateri se hočejo celo zavarovati proti koleri s tem, da pijo žganje, a zapazijo naj si. da je ob koleri bolj&e ne piti nobene močne pijače, nego pa piti preveč in do pijanosti. — Pijancev se kolera najpoprej poprime. Tudi sladoled in sploh vse ledene pijače in premrzle jedi so silno nevarne, ker uže navadno prouzročujejo koliko.
Kakor rečeno, bati se ni ničesa v Trstu; a previdnostjo mati modrosti, in ti svćti so dobri ne le proti koleri, temuč tudi za vse živenje.
Gospodarske in trpMo sM
Tramwsy iz Trsta v Vipavo. Čujemo, da je trasiranje uže dovršeno ter da so
bili nadrobni načrti uže predloženi trgovinskemu ministerstvu. Iz Trsta do Sest-jane ste v načrt postavljeni dve poti, ena ob morji, druga po novej opensk^j cesti.
Nove pisemske marke in napisnice se nže tiskajo. Marke imajo podobo sedanjih, le namesti cesarjeve podobe je natisnen državni orel na njih. Narejene so dosti lepše od sedanjih in tudi barva na njih ne maže: po 2 kr. so rujave, po 3 kr. svitlozelene, po 5 kr. karmezinasto rudeče, po 10 kr. svitloplave. Nove napisnice imajo obliko sedanjih, ali papir je močneji in gladkeji. Napravili so se tudi novi zavitki dvojne vrste v kvadratnej obliki. Manjši zavitki za zasebno rabo imajo beli papir, večji za trgovce pa
rujavkasti.
Poštne hranilnice. Trgovinsko mini-sterstvo je predrugačilo 24 odstavek 3. naredbe z dne 10. oktobra 1882 in dovolilo, da sme jedna in ista osoba tri hranilne karte po 50 kr. na teden uložiti.
Izviren telegram „Edinosti"
(Po sklepu lista.)
Sežana, 25. julija. Toča je popolnoma pobila Pliskovco, Krajno vas, Skopo, Dobravle, Maloberdo, Utovlje, Storje, Kazle in Avber.
Tržno poročilo.
Kava — brez spremembe, cene trdne. Sladkor — neznatna kupčija, cene nespremenjene in mlahove.
Sadje — kupčija miruje; le po limo-nih je prašanje.
Olje — namizno gld. 64 do gld. 80, jedilno gld. 38 do gld. 43.—, cene jako trdne
Rii. — v dobrem obrajtu. Petrolje — vedno trdno na 9'[4 do gld. 10.—, iskano je za kesneje dobe.
DomaČi pridelki. — O fižolu ni govora. Maslo pa stane gld. 96 do gld. 115.
Žito. — Vsled poročil o slabi letini so naši lastniki par dni po vsej sili hoteli zvišati cene; a ta poročila so bila pretirana, zarad česar cene sopet padajo in sploh ni kupcev niti po nižih cenah.
Les — v dobi"m obrajtu; cene uže dolgo Časa nespremenjene.
Seno — gld. 1.30 do gld. 1.70.
Borino poročilo.
Mlahovost na vsej črti; pri vsem tem pa se vzdržuje državna renta.
Dunajska borsa
dne 24. julija. finotnl drž. dolg v bankovcih 78 gld. 95 kr.
Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta .... 5% avst. renta . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin
Napoleon.....
G. kr. cekini .... 100 državnih mark .
79 99
55 50
. na	>	40 »
. 837	»	— «
. 293	■	50 «
. 120	D	— •
. 9	»	50'f,
. 5	»	65 »
. 58	•	50 »
Poslano.
Opozarja se na denašnji inserat gospoda Filipa Fromm-a.
The
Singer Manufacturing&C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar dobi se Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povi&anja cene. Poroštvo ko daje za pet let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke za Singerjeve šivalne stroje komad 3 kr. in tuca t 30 kr.
(13-13)
v
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To j>ri|irosti> in narRvno zdravilo je pravu dobrodejuii jv>moe in m tr<?b» mnopih besedi, da doka*« njihova Cudovim m> 8. Ce se le rabijo nekoliko dni, oliijBaj" in pretentajo pruv kmalu najtrdovrht-iiiBe telodcne bok »ti. Prav i/.vrstno VMMttJo zr>i>er bemorojde, proti bo-lezDim na jetrih in ntt vranici, proti Črevesnim boleznini in proti frlisiam. pri Conskih mleCnih nadUCnoBtih, zoper beli tok, boljast, zoper srcopok ter eistijo pokvarjene kri. One ne preganjajo uanio omenjenih bolezni, aitpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo,	10-7
Prodajajo ne v vaeh plavnih lekarnicah na svetu; «» ■arofibo in poBiljaive pa edino v lelturnici Cri$tnfoUtti v Oarii i, v Trttu v lekarni C. /a««ti i O. H. Rovit in O. H. Koraboichi. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih pointtkov, s katerimi bo za-volj želje po dobiBtu tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo noben« moči in vreanoati.
Tržaško podporno društvo
se ho 24. avgusta preselilo v ulico Valdirivo Štev. 13. nad gostilno «alP Adriatico* v prvo nadstropje.
(3-1)
Neprevarljivo !
u«prh r«rantirani Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč
Itolioranclum
(sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti pleševosti in izpadanju Jas. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah po gld, 1.50 in steklenicah za poskuSnjo po gld. 1.
Dobiva se : J. Grolioh v Brnu (Brunn). - V Trstu pr! Pavlu Rocoa. - V Gorici pri 6 Criatofo-letti. - V Zadru pri K. Androvioh. -Nobena prevaral 10-7 Tam se tudi dobiva pristna Groliohova karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena iz. zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, steklenica po 60 kr.
Hltar wapeh!
Le jedenlirat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno
uro.
Velikanska
razprodaj a.
Politi8ne razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla zaSasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane WasMngtonsk« Zopno uro so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskega sistema,
Vsft ure so natanko repasirane ter ga* rantujemo za vsako uro pet let.
V dokaz gotovegs Jamstva In stroge so-lldoostl, prevzamemo s tem dollnost Javno, da vsako nepristoječo uro aszaj vzamemo in t drugo zamenjamo
1000 komadov remontoir Žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom, izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvaniSno pozlačene, z verižico. medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le el. 10.20. lOOO komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristalnim plošBnatim steklom, natančno aa sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gl. 7.25. lOOO komadov ur na valje (cllinder-ur) v okrovih od srebrnega niklja, s tim steklom, tekočih epasirane, z verižico, medaljonom, in barzunastim etuijem preje gl.
8 rubinih, fino repasirane.
15. daj le al. 6.60. lOOO komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega lSlotnega srebra, odobrenega od o. kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld 27, zdaj pa samo gl 11 40. 660 komadov ur za dame od pravega 13 lotnega srebra, odobrenega od o kr. donar> nega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi bene-cijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad eld. 28. zdaj pa samp gl 15. lOOO komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dd se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 10. lOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. lOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode aH gospć, preje gl. lOO zdaj el. 40.
650 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasiiane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota.
N.'islov:
(Ulhroiro-AiusvGiHkfflMff
der	12-3
Uhrenfabrik FROMM, Wien, Obere Donaustrasse 107.
Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.