ugbljanski železniški postaji so se od Tita poslovili predstavniki Slovenije. Člani Titove družine XXXIII. Številka 35 vitelji: občinska konferenca SZDL , Kranj, Radovljica, Skofja Loka ^ - Izdaja Časopisno podjetje ■ Ef«aj - Glavni urednik Igor Slavec -govorni urednik Andrej 2alar Kranj, torek, 6.5.1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA GORENJSKO Umrl je TITO V nedeljo, ob 18. uri sta predsedstvi CK ZKJ v imenu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije na seji sprejeli ob smrti predsednika republike in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita naslednji razglas: Delavskemu razredu, delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim Socialistične federativne republike Jugoslavije: Umrl je tovariš Tito. Dne 4. maja, 1980. leta ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza-Tita. Huda bolečina in globoka žalost pretresata delavski razred, narode in narodnosti naše države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in bojnega tovariša, kmeta, intelektualca, slehernega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater . .. N A S L 0 V GLAS 2.STRAN TOREK, 6 MAJA 1980 Razglas CK ZKJ in predsedstva SFRJ _ Sedem desetletij je izgoreval v revoluciji r Vse življenje je bil Tito borec za pravice delavcev, za najpleme-nitejše ideale in hotenja naših narodov in narodnosti. Tito je naš najljubši tovariš. Sedem desetletij je izgoreval v revolucionarnem delavskem gibanju, šest desetletij je krepil vrste jugoslovanskih komunistov, več kot štiri desetletja je na najžlahtnejši način opravljal najodgovornejšo dolžnost v partiji. Bil je herojski voditelj v velikem narodnoosvobodilnem boju in v socialistični revoluciji. Tri in pol desetletja je stal na čelu naše države in povedel naš boj za novo človeško družbo v svetovno zgodovino, se izkazoval in potrjeval tudi sam kot naša največja zgodovinska osebnost. Tito ni bil le vizionar, kritik in razlagalec sveta. Odkrival je objektivne pogoje in zakonitosti družbenih gibanj, spreminjal je velike ideale in misli v akcijo milijonskih ljudskih množic, ki so z njim na čelu dosegle zgodovinsko družbeno preobrazbo. Njegovo revolucionarno delo bo za vse čase vtkano v zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti in v zgodovino vsega miroljubnega človeStva. V najtežjih časih stare Jugoslavije, preganjan in zaprt, je bil Tito zgled neomajnega revolucionarja. Prebrodil je vse težave rasti nase partije. Organiziral je partijske vrste, množične organizacije, vodil stavke in politične akcije. Boril se je proti sektaštvu, frakcionaštvu in oportunizmu. Vedel je, da našega komunističnega gibanja ni mogoče voditi od zunaj, prepričan je bil, da lahko le samostojna in enotna partija izpolnjuje dolžnosti do svojega delavskega razreda in do svojega naroda. Uspel je reorganizirati, okrepiti in mobilizirati maloštevilno partijo v času porajajočega se fašizma, pri čemer je opozarjal, da se lahko samo partija, ki ji ljudstvo zaupa, bori za socialistične ideale Ko je fašizem postal neposredno nevaren in je bila naša država zasužnjena, ko je Slo ne le za usodo Jugoslavije, temveč za prihodnost človeštva, Tito ni niti za hip omahoval. Pod njegovim vodstvom je Komunistična partija povedla nase narode in narodnosti v boj proti sovražniku. V tem boju je zrasla naša slavna narodnoosvobodilna vojska, ki je v končnih operacijah za osvoboditev domovine že imela več kot 800.000 borcev. Svet je občudoval podvige Titove prekaljene armade, svet se je spraševal, kako je bilo mogoče, da je nekaj deset tisoč komunistov in revolucionarnih mladincev potegnilo za seboj tako Široke množice jugoslovanskih narodov. V tem boju je bila izvojevana naša revolucija in oblast delavskega razreda. Ves boj se je opiral na široke delovne sloje in črpal iz njih moč, iz katere je vznikla ljudska fronta. Iz zamisli in izkustva v narodnoosvobodilnem boju pa se je z ustvarjalno uporabo marksizma rodilo samoupravljanje. Tovariš Tito se je Slovenija se je poslovila V zgodnjem dopoldnevu včerajšnjega dne se je Ljubljana in vsa Slovenija zadnjič poslovila od predsednika Tita. Nepregledna množica je nemo in z bolečino pospremila žalni sprevod, ki je izpred stavbe slovenske skupščine krenil proti železniški postaji. »Vsa Ljubljana - mesto heroj -in z njo vsi delovfli ljudje in občani Slovenije, se poslednjikrat poslavljamo od velikana, heroja — našega Tita«, je dejal v poslovilnem govoru predsednik ljubljanske mestne skupščine Marjan Rožič. »Ti odhajaš, z nami pa ostaja čvrsta, enotna in stabilna Titova Jugoslavija, veličasten in trajen pomnik tvojega dela. S tabo nam je smrt vzela najdražjega in plemenitega človeka, prijatelja, voditelja, ki ga neizmerno cenimo, spoštujemo in ljubimo. Vzela nam je velikana, ki je s svojimi idejami, dejanji in vizijo vrastel v nas in ostaja del nas, del sodobnega sveta. Naša žalost je toliko večja in bolečina toliko ostrejša, ker si se kot častni občan Ljubljane med nami boril za življenje. Vseskozi smo bili s teboj, spodbujali smo se s Tvojo hrabrostjo in se ti vsak dan posebej pridruževali v boju za zdravje in življenje.« Izpred slovenske skupščine je sprevod krenil proti ljubljanski železniški postaji. Ob vsej poti so se od Tita poslavljali desettisoči delovnih ljudi, občanov, mladina in pionirji. Pred odhodom modrega vlaka proti Zagrebu pa so se od njega Se enkrat poslovili najvišji predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja in Ljubljane. Še zadnjič so se vrhovnemu komandantu poklonile zastave vojnih enot, ki so se pod njegovim vodstvom borile za svobodo domovine^ katerih borci so zastave v miru in ponosno dvigovali, ko je vrhovni komandant pregledoval njihove enote. Potem se je od predsednika poslovilo mesto Zagreb. Nepregledna je bila množica Zagrebčanov, Zagor-cev, Slavoncev in prebivalcev drugih hrvaških pokrajin, ki so prišli na zadnji poti skozi glavno mesto republike pospremit svojega predsednika. Ob zvokih žalne koračnice so krsto s posmrtnimi ostanki prenesli prerl stavbo zagrebške železniške postaje. Ob oder so položili venec, na katerem so napisali: Predsedniku Titu - delavski Zagreb. V imenu Zagreba se je od predsednika Tita poslovil predsednik mesl-ne skupščine Dragutin HlaŽič, ki je dejal, da si- Hrvatje z žalostjo poslavljajo od svojega velikana, kovinarja, ki je 18-leten začel v tem mestu svojo revolucionarno pot. bil preganjan, sojen, kjer je delal pri snovanju Komunistične partije Hrvatske in Slovenije in kjer se je v svobodni domovini rad ustavljal. Od sinoči počiva krsta s posmrtnimi ostanki predsednika Tita v avli zvezne skupščine v Beogradu, kjer se od njega poslavljajo delegacije delovnih ljudi in občanov iz domovine in delegacije iz tujine. vedno zavzemal za to, da bi samoupravno organizirani delovni ljudje upravljali sredstva in pogoje dela, tokove družbene reprodukcije in, po delegatskem sistemu, družbo v celoti. S tovarišem Titom smo si pridobili samoupravljavsko izkušnjo treh desetletij. Naša praksa je pokazala, da je socialistično samoupravljanje spodbudilo ljudsko ustvarjalnost in omogočilo hiter družbenoekonomski in kulturni razvoj. Socialistično samoupravljanje je postalo nezamenljiva pridobitev našega delavskega razreda, naših narodov in narodnosti, temelj nadaljnje graditve socialistične družbe. Tito je prispeval tudi izjemno velik delež k mednarodnemu uveljavljanju socialistične Jugoslavije. Bil je neutruden graditelj enakopravnih političnih in gospodarskih odnosov med narodi in državami., Prav njegovi zavzetosti gre zahvala, da ima Jugoslavija prijateljske odnose in razvito sodelovanje z narodi in državami na vseh celinah. Vidni državniki so Tita počastili z nazivom »državljan sveta«, voditelji držav in vlad neuvrščenih držav so na šesti vrhunski konferenci v Havani s posebno resolucijo soglasno izrekli globoko hvaležnost Titu za njegovo 20-letno neutrudno delo pri uveljavljanju gibanja neuvrščenosti. Za vsem, kar je Jugoslavija danes, na kar smo ponosni, kar razvijamo in kar smo pripravljeni trdno braniti - je Titovo delo: socialistična federativna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, bratstvo in enotnost, socialistično samoupravljanje, neuvrščenost, naša neodvisnost, napredek in razvoj. V tem je Titov revolucionarni in ustvarjalni genij. Komunisti Jugoslavije, obvezujejo nas Tito,'naše in njegovo delo, narodi in narodnosti, delavski razred, delovni ljudje in občani Jugoslavije, napredni ljudje po svetu, zgodovina! Samo z enotnostjo, okrepljenim kolektivnim delom, odgovornostjo in popolno pripravljenostjo Zveze komunistov lahko zapolnimo vrzel, ki je nastala v naših vrstah s smrtjo tovariša Tita. Državljani Jugoslavije, Josip Broz Tito, delavski borec, vojak revolucije, sin ljudstva, državljan sveta, je v polni meri kot revolucionar in kot človek, nosil v srcu delavski razred, narod in človeka. V naši domovini, v tem trenutku slovesne tišine, bijejo srca, ki jih je ljubil in ki ljubijo njega, utripljejo z njegovim zanosom, njegovo človeško plemenitostjo. Čast je pripadati revoluciji in času, v katerem je deloval tovariš Tito, pripadati skupnosti, ki smo jo z njim ustvarjali na bojnem polju in gradili v miru. Čast je pripadati državi, ki jo je tako sijajno zastopal, čast in ponos je imeti v svoji zgodovini Tita. Častno je bilo boriti se in živeti s Titom. Današnji in prihodnji rodovi, globoko hvaležni tovarišu Titu, bodo nadaljevali njegovo nesmrtno delo! Sožalne brzojavke SOŽALJE DRUŽINI: Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je poslal družini predsednika Tita naslednje sožalje: Družini Josipa Broza Tita Centralni komite, vsi člani Zveze komunistov Jugoslavije, delavski razred, delovni ljudje in državljani naše socialistične države so z vami v najgloblji bolečini za našim ljubljenim tovarišem Titom. V družini Broz se je rodil največji sin te države. Naj vam bo v tolažbo njegovo neminljivo delo in njegova človeška veličina. Ponosni smo, da je našo revolucijo in našo državo vodila Titova zgodovinska osebnost. S Titom smo zmagovali v bojih za srečnejše življenje in svobodo ljudi, za neodvisnost in enotnost države, za mir in sodelovanje med narodi. S utom so narodi in narodnosti Jugoslavije vzeli svojo usodo v svoje roke. Današnji in prihodnji rodovi bodo pokončno nadaljevali Titovo pot. Tovariš Tito bo še naprej živel v srcih vseh ljudi naše države, v vseh celicah naše samoupravne socialistične družbe, v trajnem spominu borcev za svobodo in družbeni napredek na svetu. u ,n i9kren<> sožalje vam pošilja Centralni komite ZKJ - SOŽALJE PREDSEDSTVA SFRJ Člani predsedstva SFRJ so družini predsednika Tita poslali sožalno brzojavko, v kateri je rečeno: \ teh trenutkih hude bolečine in globoke žalosti nimamo besede tolažbe. Izgubili smo človeka, ki smo ga vsi to-variško ljubih - tovariša Tita. Njegovo neutrudno revolucionarno delo in prizadevanje, državniška aktivnost, pobude pri odpiranju vizije družbenega razvoja so bili neusahljiv vir navdihov za vse nas, njegove soborce in sodelavce kot tudi za vse delovne ljudi in državljane Jugoslavije. Med nami, na čelu naših vrst, ni več velikega voditelja revolucije. Ostala je velikanska praznina na nepretrgani poti osvobajanja dela in človeka - na Titovi poti; praznina, ki jo lahko zapolnimo samo s kolektivnim delom m odgovornostjo. V teh trenutkih hude bolečine in globoke žalosti naj vam bo v tolažbo njegovo delo, ki bo večno živelo v naših srcih in v srcih milijonov delovnih ljudi in državljanov, narodov in narodnosti Jugoslavije, v srcih ljudi širom po svetu. Sožalne brzojavke družini Josipa Broza Tita so med drugim poslali tudi predsedstvo SRS skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami. V brzojavki so naglašena z bolečino prepletena občutja ponosa, ki združujejo vse tisto, kar nam pomeni Tito in Titova Jugoslavija. Tito je naš, poudarja nadalje brzojavka SR Slovenije. Sleherni občan SR Slovenije pa v teh trenutkih bolečine čuti isto kot sleherni izmed skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Lazar Koliševski — predsednik predsedstva SFRJ Beograd, 4. maja (Tanjug) - Na podlagi 328. člena 6. odstavka Ustave SFRJ je predsedstvo Socialistične federativne repuh like Jugoslavije na seji 4 maia 1980 sprejelo SKLEP o prevzetju funkcije predsednika predsedstva Socialistične federa tivne republike Jugoslavije 1. S prenehanjem funkciue pred sednika republike funkcijo predsednika predsedstva SFFU v skladu z Ustavo SFRJ prev zame Lazar Koliševski. dosedanji podpredsednik predsedstva SFRJ. 2. Sklep začne veljati takoj. Cvijetin Mijatović — podpredsednik predsedstva SFRJ Beograd, 4. maja (Tanjug) - Na podlagi 327. člena Ustav« SFRJ je predsedstvo Socialisti ne federativne republike Jup> slavije na seji 4. maja 1980 sprejelo SKLEP o izvolitvi podpredsednika predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. Za pod predsednika predsedstva Sociali stične federativne republike Ju goslavije je izvoljen Cvijetin M jatovič, član predsedstva i? £R Bosne in Hercegovine. J Sporočilo zdravniškega konzilija Ljubljana, 4. maja (Tanjug) - Danes, 4. maja 1980 se je v zgodnjih popoldanskih urah hudo poslabšalo splošno zdravstveno stanje Josipa Broza Tita. Navzlic vsem neogibnim medicinskim ukrepom so polagoma ugašale vse življenjske funkcije, tako da je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije in vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito preminil ob 15.05. Tovariš predsednik je vrsto let bolehal za sladkorno boleznijo. Kot njena posledica so se razvile hujše arter osklerotične spremembe na krvnih žilah nog, živčno-mišične okvare nog z motnjami hoje in okvaro ledvic. Prvi znaki motenega pretoka krvi skozi krvne žile na levi nogi so se pokazali ob koncu decembra leta 1979. Ko se je navzlic intenzivnemu konservativnemu zdravljenju stanje slabšalo, je bila opravljena arterio-grafija leve noge, ki je pokazala, da sta zamašeni površinska arterija stegna in končni del golenske arterije. Zaradi neugodnih možnosti za uspeh rekonstruktivnega operativnega posega je bilo sklenjeno, da se nadaljuje intenzivno konservativno zdravljenje. O tem so se posvetovali tudi z dvema znanima tujima strokovnjakoma. Kljub intenzivnemu zdravljenju so se pokazali znaki gangrene. V tem položaju, ko je postajala neogibna amputacija noge, je bilo ob vsem soglasju s tovarišem predsednikom sklenjeno, da se poskusi rešiti ogrožena noga z operativnim posegom. Sredi januarja 1. 1980 je bila opravljena načrtovana operacija, katere neposredni rezultat je bil dober. Kmalu potem pa so nastale splošne komplikacije v krvnem obtoku, ki so tako skazile učinek operacije, da je bilo sedem dni pozneje s privolitvijo tovariša predsednika treba amputirati levo nogo. Tovariš predsednik je obe operaciji zelo dobro prenesel. Neposredno po drugi operaciji se je začela re- - habilitacija in tovariš predsednik je začel delno opravljati svoje predsedniške zadeve. V nadaljnjem so ledvice povsem prenehale delovati, kar je bilo posledica že poprej omenjene ledvica« okvare in infekcije. Ker se Mvifiu funkcija navkljub storjenim ukrepom ni obnovila, so bile uporabivr.«-umetne ledvice (hemodializa1 ir sicer vsak dan. V nadaljnjem poteku bolezni M nastajale številne komplikacije, ki« čedalje bolj oteževale zdravstve* stanje tovariša predsednika: sepsv večkrat ponovljena pljučnica, mtf-nje v zvezi s strjevanjem krvi in 1 občasnimi hudimi krvavitvami. ii* ati v želodcu, črevesju in pljirfik-naposled pa huda okvara jeter ki sta jo spremljali močna zlatenica * koma. Večkratne hude infekcije in dolgotrajna visoka temperatura so ob ledvični insuficienci, okvarjenih jt trih, srčni slabosti in motnjah < krvnem obtoku kljub vsem terapev tičnim ukrepom progresivno iičrpak splošne moči predsednika, tako da so polagoma ugašale življenjske funkcije in je nastopila smrt. Pri zdravljenju so ves čas sodelovali osebni zdravniki tovariša pred sednika. Prav tako so angažirali ali M * občasno posvetovali z večjim htvi lom strokovnjakov različnih specializacij, med katerimi so bili stalr.i konzultanti: prof. dr. Ivo Obrei. prof. dr. Ludvik Ravnik, prof dr Saša Luzar, prof. dr. Janez Fettkh. prof. dr. Vinko Kambič. doc dr Jo** Drinovec, dr. Cedomir Krstič. dT. Jože Videnšek in dr. Rado K veder Zdravniški konzilij: prof. dr. Bogdan Brecelj. dr. Miroliub KkV dr. Miro Košak, dr. Predrag Lalevv dr. Stanislav Mahkota/dr. Djoidjl Popovič, dr. Jovan Ristič. Osebni zdravniki: dr. Zvonimir Dittnch. dr. Radoslav DjoroVv* dr. Svetislav Čelikič. dr. Damir Hr* nilovič, dr. Mladen Radmilov* dr. Milomir StankovičV UKAZ Predsednik predsedstva podlagi 2. odstavka Čle- Beograd, 4. maja (Tanjug) — SFRJ Lazar Koliševski je izdal na na 328 ustave SFRJ naslednji ukaz: UKAZUJEM da se na dan pogreba predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednika Zveze komunistov Jugnsla. vije in vrhovnega komandanta oboroženih sil JugOfdavntj maršala Jugoslavije, tovariša Josipa Broza Tita izstrele rast ne salve: - v glavnem mestu Socialistične federativne republike Jugoslavije Beogradu iz 48 topov 42 salv in — v glavnih mestih socialističnih republik - v Zagrebu. Ljubljani. Sarajevu. Skopju in Titogradu - iz 12 topov 20 salv. ejalje aj žlahtne j še seme a njivo sveta ... leto 1892 in v dokumentih |te vasi Kumrovec je zapisano, da se je 12. marca ali 1., 7. in 25. maja rodil oz. Vsi ti datumi so zapisani v knji-jar smo za njegov rojstni dan izbrali p - 25. maj. Tega dne so njegov ^jan praznovali že bojni tovariši, mi pa £tum zgodovinske vrednosti izbrali za tnejši praznik, za praznik mladosti, naše sreče, da živimo v času 1900 se je Brozov J ožek vpisal v prvi J^jije ljudske šole v Kumrovcu, ki jo je Resneje končal. Ob domačem delu, po-Lfju, otroških tegobah in radostih je T^jskoval še dva razreda ponavljalne -hkrati delal pri stricu v vasi Podsreda tki strani Sotle. j,* naravi izredno bister, po čemer je še izstopal med vrstniki, se je leta 1907 od Kumrovca. Srečamo ga v Sisku, 0 je učil za natakarja, vendar ni dolgo Začel je obiskovati ključavničarsko lolo. Uk in delo mu je ponudil Karaš. V marsičem odločilno za usmeritev fantiča s pobrežja Sotle leto 1909. V Karasovi delavnici se je seznanil s pomočnikom Srni tom in v i njim prvič slišal za delavski razred .^Ifti boj, v katerega vrste je stopal. Tito leta za 1. maj okrasil Karasovo j0P>, vedno več in vedno bolj hlastno pa jjgfaae učil. Leta 1910 je bil Josip Broz M0, Postal je ključavničarski pomočnik. CjjtJO ga v Zagrebu pri mojstru Izidorju ]J0l0tti, nato pa v delavnici za poprav-ukoles, avtomobilov in strojev. Leta 1911 Kamnik in se zaposli v Titanu, nato pa tuje: v Cenkovo pri Pragi, v Plzno 0tni škoda, nato pa v nemška indu-^jdsredišča Munchen, Manheim in Rhur. naleta 1912 se Tito zaposli v Deimlerjevi ^ v dunajskem Novem mestu. Celo leto Dunaju in v tovarni so ga cenili kot Dijaka za motorje. Jeseni leta 1913 gre <^jta», vendar terja premestitev v Zagreb. ',/i/P aprila je bil v zaključnih bojih »kar-IL^operacije« ranjen, nato pa ujet. Iz Si-Cy»/»u je uspelo pobegniti s pomočjo bolj-Josipa Broza srečamo v Petrogradu 0*«tedanjem Leningradu . . . AVSKI MAJ «la«ako razredno zavest je fant iz Kum-JJlprvič javno izpričal leta 1909 v Karasovi l^iti, ki jo je skupaj z drugimi vajenci yf za prvi maj. Oktobra leta 1910 se je -Affianil v zvezo kovinarjev in postal član ^iVmokratske stranke Hrvatske in Sla-Josip novembra demonstrira skupaj Spjni delavci zoper madžarsko usmerjeno [Spabana Nikole Tomašiča, prav tako pa ^jhodi na sindikalne sestanke, sodeluje na J^inah stranke in se leta 1911 bori zoper pokaže. To je bila prva Josipova stavka! j(jmniku, kamor je priSel, je član Sokola, /i na Dunaju je Član sindikata. ;^?mladi leta 1918, po sodelovanju v okto-^revoluciji, zaprosi Josip Broz za sprejem (jkn Komunistično partijo boljševikov. j^r tokrat ne uspe. Marca ali aprila pa j//w> Broz že član jugoslovanske sekcije ^Komunistične partije boljševikov, ki je r/*tinovljena v mestu Omsk! ptm oktobra leta 1920 pride Josip Broz j^Hbor. Policija ga vključi v seznam »sum-Novembra postane član KPJ in hkrati ga pododbora Zveze kovinarjev. PARTIJA MU ZAUPA DOLŽNOSTI Vrstila so se leta in Josip Broz se je kalil v revolucionarja, delavskega, partijskega in sindikalnega voditelja. V začetku leta 1924 postane Tito član novega okrožnega partijskega vodstva za Križevce in Bjelovar. Zavzemal se je za množično delavsko gibanje s partijo na čelu. Leta 1925 dela skupaj z Dju-rom Djakovičem in govori na pogrebu enega od komunistov ter graja oblast. Moral je v zapor. Nato odide v ladjedelnico Kraljevica. Deluje v sindikalnem in političnem gibanju, organizira prekinitev dela in terja višje mezde. V Kraljevici se je Tito prvič srečal z dr. Pavlom Gregoričem. Leta 1926, po uspelem štrajku kraljeviških ladjedelničarjev, je bil Josip Broz odpuščen. Odšel je v Beograd in se izobraževal v sindikalni šoli. Leta 1927 pride Tito v Smederevsko Palanko. Stalno opozarja na pomen partijske organizacije. Bil je zelo spoštovan delavski poverjenik in prav zaradi ugleda med delavci je bil odpuščen. Sindikati mu takrat zaradi političnega oportunizma niso pomagali in so ga napotili v Kumanovo v Makedoniji. Tito se je premislil, ostal v Beogradu in se vrnil nato v Zagreb. Postane član mestnega komiteja« KPJ za Zagreb. Stalno poudarja pomen množičnega političnega gibanja med delavci in partije kot gibalne sile tega gibanja. Zaupali so mu dolžnost organizacijskega sekretarja mestnega komiteja. Zaprli so ga, vendar Tito ni klonil. Odločil se je za gladovno stavko. Leta 1928 je bil zoper njega proces v Ogulinu. Tito vztraja, neumorno snuje in išče nova pota partijskega dela. V zagrebški partijski organizaciji obračunava s frakcionaši in se zavzema za akcijsko in idejno enotnost. Zaradi stavke in demonstracij so Tita spet prijeli, vendar je pobegnil. Avgusta leta 1928 je bil Tito izvoljen za sekretarja pokrajinskega komiteja KPJ za Hrvatsko. Dolžnosti ni mogel prevzeti. Zaprli so ga, mučili, o čemer je Tito s skrivnim pismom seznanil CK KPJ. Titu so sodili v Zagrebu na znanem »Bom-baškem procesu«, o katerem prav zaradi junaškega ponašanja Josipa Broza piše zgodovina. 14. novembra je bil Tito obsojen na pet let zapora. Kraljevsko sodišče je Titovo pritožbo zavrnilo. Lepoglava je bil njegov zapor in v električni centrali se je Tito 15. februarja leta 1930 prvič srečal z Mošem Pijadejem. Konec leta je bila v lepoglavski kaznilnici oblikovana partijska organizacija. Tito je bil sekretar, Moša Pijade in Milorad Petrovič pa člana. Aprila 1931 premestijo Tita v mariborski zapor. Tudi tu je Tito sekretar partije, člana pa Radomir Vujovič in Rodoljub Colakovič. 14. novembra leta 1933 je bil po petletni kazni Tito odpuščen iz mariborske kaznilnice, vendar je moral v Ogulin, kjer je prestal še pet mesecev zapora, ki mu jih je izreklo leta 1927 ogulinsko sodišče. 12. marca leta 1934 je Tito na svobodi. Deluje v domovini, v pokrajinskem komiteju za Hrvatsko in v CK KPJ na Dunaju. Stalno se je boril za enotnost partijskih vrst. Vključili so ga v politbiro KPJ na Dunaju, medtem pa je Tito veliko bival in delal v Sloveniji. PRVI PODPIS »TITO« nom TITO, ki je bil odslej sestavni del njegovega imena. Ime, ki je krojilo zgodovino . . . Titovo poročilo je bilo sprejeto. Z Dunaja se vrača v Slovenijo in se sreča s Kardeljem in Kidričem. To je bilo leta 1934. Septembra sodeluje pri Medvodah na pokrajinski konferenci in decembra na deželni konferenci. Tito postane član CK KPJ, nato pa tudi član politbiroja. Leta 1935 odide Tito z vlakom prek Poljske v Sovjetsko zvezo, kjer dela v balkanskem sekretariatu za vprašanja KPJ v okviru Kominterne. Julija in avgusta je bil v Moskvi 7. kongres Komunistične intemacionale. Na njej je bil tudi VALTER. To je bilo odslej ime za Josipa Broza. Valter postane sekretar delegacije KPJ, Milan Gorkič pa predsednik. Vodstvo Kominterne je že takrat pokazalo nezaupanie do novih ljudi v KPJ. Tito oziroma Valter je bfl v Moskvi težak boj za uveljavitev KPJ! Leta 1936 je policija vdrla v delo partije. Josip Broz dobi nov psevdonim HAUZER. V Moskvi so ocenjevali delo KPJ in sklenili, da ostane Gorkič v Moskvi za povezavo med Kominterno in KPJ, katere vodstvo naj se pripravi za odhod v domovino. Hauzer je dobil glavni del te naloge. To je bila zmaga tistega dela vodstva naše partije, ki je terjal, da mora vodstvo delovati v domovini. 18. oktobra je Tito oziroma Hauzer odpotoval iz Moskve in se ustavil na Dunaju, od koder je poročal in analiziral razmere v domovini, vzpodbujal organizirano odhajanje prostovoljcev v Španijo itd. V začetku decembra je politbiro naročil Titu, naj se vrne v domovino. Odšel je in bil do konca leta v Ljubljani, Zagrebu in Splitu. Krepil je partijo, obnavljal vodstva iz novih ljudi, razčiščeval z oportunisti in obračunaval s frakcijami. Leta 1937 začne urejevati spore med partijskim vodstvom Slovenije in KPJ in naroči, da je'' treba v Sloveniji ustanoviti svojo partijsko organizacijo. Gradil je Skoj in delu z mladimi in sindikati posvečal veliko pozornost. Marca odide v Pariz in piše ter pripravlja dokumente, pomembne za rast naše partije. Pisal je komunistom v zaporih, mladini, španskim borcem, slovenskim komunistom, komunistom v Srbiji itd. Aprila je bila ustanovljena slovenska partija, daleč pa ni bila več ustanovitev hrvatske partije. Junija pride Tito v domovino, nato pa se vrne v Pariz, kjer so na nekaterih sejah CK KPJ obravnavali kritičen položaj v partiji in predlagali Tita za sekretarja. Tito je najostreje terjal od Kominterne uresničitev sklepa, da se vodstvo partije vrne v domovino! Frakcijski boji so bili vedno ostrejši, partija pa je slabela. Vse seje CK KPJ v Parizu je že vodil Tito. ZGODOVINSKA ODLOČITEV Tito je opozarjal na razmere v domovini in tudi na tujem ukrepal za zboljšanje partijskega dela doma. Bilo je leto 1938. Sredi marca napiše Tito razglas ob priključitvi Avstrije k tretjemu Reichu ter opozori na nevarnost, ki preti tudi Jugoslaviji. Konec marca brez dovoljenja Kominterne odide v Jugoslavijo. Odločitev je sporočil Georgiju Dimitrovu, dolgoletnemu sodelavcu. V začetku maja je Tito osnoval začasno vodstvo KPJ, delal s partijskimi organizacijami, utrjeval enotnost med komunisti v kaznilnicah, se ustavil v Sloveniji in poročal generalnemu sekretarju izvršnega komiteja Kominterne Dimitrovu. Prav tako zgodovinska je bila avgustovska Titova pot v Moskvo. Tu naj se reši vprašanje vodstva v domovini. U spe k je! 5. januarja leta 1939 je dobil Tito mandat za (Nadaljevanje na 4. strani) Konec julija je na Dunaju poročal o razmerah v domovini. To poročilo je bilo po dosedanjih ugotovitvah prvič podpisano z ime- LIZIKA KERIN iz Tržiča. Glas se ji je tresel, z njenih ustnic so prihajale komaj razumljive besede, ko je pripovedovala: »Jokala sem. Nisem mogla verjeti. Tako dober človek je bil. Kaj mi pomeni? Saj veste, kaj pomeni vsem. Težko je povedati. . .« JOŽE BREJC, upokojenec iz Tržiča: »Za smrt predsednika Tita sem zvedel po televiziji. Hudo mi je. Ne morem in ne znam povedati. kaj sem takrat začutil. Tita imamo vsi radi. Boril se je za nas, za delavce. Pomenil nam je vse. Novica meje iznenadila, čeprav sem vedel, da je bil hudo bolan. Vesel sem bil. ko so sporočili, da mu je nekoliko bojje. potem pa . . Res, hudo mije.« O L A S 4.STRAN TOREK. 6 MAJA 1880 (Nadaljevanje s 3. strani) sestavo CK v domovini. Tito se vrača in pripravlja sejo politbiroja. Sredi marca opozori jugoslovansko delavstvo na teror režima v Jugoslaviji in na posledice nemškega vdora na Češkoslovaško. Med 15. in 18. marcem je bila v Bohinju seja politbiroja CK KPJ. Oblikovan je bil nov centralni komite. Tito je postal vodja partije in CK je poslal Odprto pismo članom KP, v katerem jih je seznanil z razmerami v partiji, gnilim režimom v domovini, nevarnostjo vojne in nujnostjo delovanja partije med sindikati, delavci, kmeti in mladino! Sledilo je posvetovanje v Tacnu, Titovo opozarjanje Kominterne pred nevarnostjo fašizma in nacizma ter na pripravo boja zoper režim in napadalce. Tito. ki si je nadel novo ilegalno ime Spiri-don Mekas. pride po zapetljajih zaradi ponarejenega potnega lista 13. marca leta 1940 v Zagreb. Takoj je bila seja CK KPJ, nato pa sodeluje Tito na srečanjih komunistov v vseh koncih države. Partija je postajala enotna, hrabra in usposobljena za največje dejanje! Med 19. in 23. oktobrom leta 1940 je bila v Dubravi pri Zagrebu peta deželna konferenca KPJ. 110 delegatov je predstavljalo nad 6500 članov partije, ki so bili sposobni voditi delavski razred in narode ter narodnosti Jugo- slavije v odločilni boj. Tito je postal generalni sekretar KPJ. Vojna je bila blizu in Titova partija je to vedela . . . ODLOČITEV V RIBNIKARJEVI VILI Prišlo je leto 1941 in s pomočjo Tita obnovljena partija je imela že nad 10.000 članov. Partija je bila pobudnik za velike demonstracije 27. marca v Beogradu zoper prevrat generala Simoviča in pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Partija je izšla iz stroge ilegale. Tito hodi na posvetovanja, svetuje, organizira, pomaga, odloča, terja. 6. aprila je Jugoslavija napadena. Tito z novim ilegalnim imenom inž. Slavko Babic skliče skupno sejo vodstva KPJ in Hrvatske, hkrati pa sporoča Kominterni, da gre jugoslovanska partija v oboroženi boj. Četrtega julija sklene vodstvo partije na seji v Ribnikarjevi vili v Beogradu začeti s splošno vstajo, ki je bila razglašena 12. julija. 10. avgusta uredi Tito prvo številko biltena glavnega štaba narodnoosvobodilne vojne, vzpodbuja in piše o prvih akcijah partizanov ter odide iz Beograda. Dogovarja se z Dražom Mihailovičem o skupnem boju zoper okupatorja, 26. in 27. septembra je bilo v Stolicah vsejugoslo- r FRANC TRILAR, kmet z Orehka pri Kranju: , . »Človek nima besed. Kaj vse je storil za našega kmeta in delavca. Samo poglejte okrog sebe, kaj vse smo ta čas nareddi. Kakšni hlevi so zrasli, koliko strojev imamo. Kmet je ob Titu dobil svojo vrednost. Kmečkih staršev je bil, preprost, a za domače in ves svet ugleden. Upam le, da bomo držali topot, ki jo je zastavil.« VLAST A BERGELJ, delavka Almire: »Tovariš Tito nam je pomenil vse in vsi delovni ljudje Jugoslavije bomo živeli in delali naprej z njegovimi idejami, hodili po njegovi poti bratstva in miru. Preprost človek je bil, razumel je vse ljudi. Posebno je imel rad otroke in mlade, kar nam ženam in materam veliko pomeni. Naši otroci čutijo njegovo izgubo kot mi. Vse dežele v svetu si žele, da bi bilo pri njih prav toliko složnosti in prijateljstva, kot pri nas v Jugoslaviji. Žele si svobode, kakršno imamo mi. Hudo nas je prizadelo in izguba Tita je velika izguba za nas in za ves svet. Ni bogastva na tem svetu, ki bi bilo vredno toliko kot naš tovariš Tito in njegov odnos do človeka . ..« JANEZ TAVČAR, Orodjarna LTH Skofja Loka »V tem trenutku čutim tako kot i'sak Jugoslovan, SiiH 'enec. Novico sem sprejel na poti. v avtomobilu. Odhitel sem domov, k televiziji, da jo vidim naprej. Opoldne smo vendar še slišali sporočilo. da je bolje, z večerom pa je prišla vest, ki smo jo pričakovali, pa vendar globoko v sebi želeli. daje ne bi bih) nikoli. Se danes je tako. ko se je začel nov delovni dan in ob brnenju strojev lovimo glas iz radia. Težko je povedati, kako to doživljam. Tito mi je pomenil več kot le državnik: njegov boj za mir, za bratstvo in enotnost naših narodov, človek svetovne razsežnosti, kije imel vedno dobro besedo. Cas bo le bolj pokazal. kaj je pomenila« vansko posvetovanje o vstaji. Dana je bila organizacijska shema partizanske vojske. Tito odide septembra v Užice. Cetniki so partizane izdali in 2. novembra Užice napadli, vendar so bili poraženi. Radio London in Moskva poročata o četnikih kot zaveznikih, Tito pa najostreje protestira in terja, naj zavezniki pomagajo partizanom. V začetku leta 1942 Tito osebno sodeluje pri formiranju dveh proletarskih brigad, opozarja in razkriva vlogo izdajalcev, z Mošem Pijado pa se začne prvi pogovor o oblikovanju nove ljudske oblasti — narodnoosvobodilnih odborov. 19. oktobra je bil v Drvarju sprejet sklep o sklicanju prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču. Nova politična oblast je dobila zametke. Oblikovanih je bilo osem poverjen ište v. Tito pa je bil deležen priznanja. Organizacija boja se širi na mlade, žene, kmete, inteligenco, odpadle vojake izdajniških grupacij itd. ZLOMLJKNl OFKNZIVI Zavezniki še vedno podpirajo Mihailovida, sovražnikove sile pa ob pomoči odpadnikov pripravljajo ofenzive na partizane in načrtujejo uničenje Titovega štaba. 20. januarja leta 1943 se začne IV. ofenziva. Poznamo jo po Neretvi, po bitki za 5000 ranjencev. Tito je vodil boje. Ofenziva je bila končana 30. marca, hkrati pa se je začenjala nova, peta. 15. junija je bila končana s prodorom skozi zadnji obroč na Zelengori. 9. junija je bil Tito ranjen. Ob njem je omahnil vodja prve zavezniške misije pri vrhovnem štabu kapetan William Stuart. Vrhovni komandant Tito je slutil zlom Italije in deloval, da je kar največ italijanske opreme prišlo v partizanske roke. Hkrati vodi upor v VI. ofenzivi, ki se začenja 22. septembra v Slovenskem Primorju, na Hrvatskem in v Gorskem Kotorju. 2. oktobra piše v Moskvo zunanjim ministrom ZDA, Britanije in Sovjetske zveze, da so narodnoosvobodilni odbori zakonita oblast v Jugoslaviji in da je treba naš boj priznati. 29. in 30. novembra je v Jajcu II. zasedanje Avnoja. Tito postane maršal in vodja nacionalnega komiteja za osvoboditev Jugoslavije ter odgovoren za vojaško področje. BORBA ZA PRIZNANJE IN SAMOSTOJNOST Ogromno znanja in energije je Tito posvečal leta 1944 prav temu vprašanju. Svet je seznanil z odločitvami Avnoja, pisal Churchillu, Molotovu in Dimitrovu. Šele 24. februarja leta 1944 pride sovjetska misija k vrhovnemu štabu. Tito sodeluje pri ustanavljanju Ozne in drugih organov oblasti, uspešno pa uide iz Drvarja na svoj rojstni dan. V začetku junija 1944 poleti maršal v Bari in odtod na Vis. Pogaja se z begunsko vlado, ki jo podpirajo zavezniki, poudarja, da bo nova Jugoslavija svobodna in neodvisna ter da so pogovori med staro vlado in novo oblastjo samo stvar obeh strani in nikogar tretjega. Vztraja na odlokih zasedanja v Jajcu. 12. in 13. avgusta odide v Neapelj k Churchillu, ki predlaga srečanje Tita s kraljem Petrom. Maršal odkloni kljub pritiskom. Med 19. septembrom in 4. oktobrom je v Moskvi pri Stalinu, kjer doseže sporazum o pomoči Rdeče armade pri osvobajanju Beograda. Sam vodi operacije in zato pride 4. oktobra v Vršac. 23. oktobra je Tito spet v Beogradu in se dogovarja s Subašičem o vladi. 19. novembra sprejme prvi red narodnega heroja. 7. marca leta 1945 je bila imenovana začasna ljudska vlada Demokratične federativne Jugoslavije. Tito je predsednik in minister za ljudsko obrambo. Aprila gre v Moskvo, dan zmage pa dočaka v Beogradu. 11. novembra so volitve v ustavodajno skupščino, 19. novembra pa je bila sprejeta deklaracija o razglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Tito dobi 31. januarja 1946 mandat za sestavo nove vlade. Ustavodajna skupščina je razglasila ustavo. Ljudska skupščina s<> je sešla 1 februarja in izvolila maršala Tita za predsednika vlade in poveljnika JLA. Tito nato odpotuje v Sovjetsko zvezo, na Poljsko. ■S Madžarsko in Češkoslovaško . . . S TITOM SMO VZDRŽALI ■ 0 i. •»i Petinpetdeseto leto življenja maršala Titt in tretje leto nove Jugoslavije mineva v naporih Tita za mir na Balkanu, za obnovo domovine, za uresničevanje petletke, za utne vanje samostojne poti partije in države, a reševanje problematike Trsta, Istre in Koroške, za pravice narodnostnih skupnosti is » sodelovanje s sosedi. 27. julija 1947 pride v Jugoslavijo bolgarski voditelj Dimitrov. Tri thai kasneje je bil na Bledu sprejet blejski ^v razum. Novembra gre Tito v Bolganjo. Madžarsko in Romunijo. Vemo za Titova dejanja leta 1948. Piai stavniki številnih držav in ustanov prihajaj* k nam. 1. marca je bila seja CK KPJ. ki * zavrnila Stalinovo zahtevo po federaciji Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Tito je rekel, da to ni mogoče, saj imamo na stvari railjcaf poglede in tudi nastajanje držav je W» drugačno. 18. marca je SZ odpoklicala voiaH* Mj"^ strokovnjake, dan kasneje pa civilne. Tita protestira pri Molotovu. 27. marca pride nota pismo CK sovjetske partije s klevetami, da Jugoslavija ni demokratična, da je kapitalistična itd. 8. aprila so pismo potrdili Madžari za njimi pa še Čehi, Romuni in Bolgari 12. in 13. aprila vodi Tito sejo centralnega ko miteja. Pismo sovjetske partije je bilo uvt-njeno. 4. maja prihaja novo pismo iz Moskve s še ostrejšimi klevetami. 9. maja pa j« naiCK sprejel odgovor. 19. maja prihaja iz Mosk» novo in še ostrejše pismo z zahtevo, da ptd* predstavniki KPJ na sestanek k Informbiro}* Naš CK je rekel »ne« in sklenil, da bo 21 j* lija V. kongres naše partije. Na Titovo pob«*1 so bili naši komunisti seznanjeni s «•* 28. junija je informacijski biro KP oaja* znano resolucijo, ki je bila sprejeta v 8»*" rešti. 30. junija je bila resolucija pri nas javljena, vendar smo jo s Titom na zavrnili ter premagali težave, ki so sleda*** leta 1949 in kasneje. Likvidirana so bila m«** na podjetja, prekinjeni diplomatski z vzhodom, povečana pa je bila aktivnost na** IB emigracije v Sovjetski zvezi. 3 julija » umrl Dimitrov. 29. decembra pa je bil > ^v varni Prvoborac v Solinu pri Splitu izvolje* prvi delavski svet v Jugoslaviji. Titova država je odprla nov list v ifjodo vini svetovnega delavskega gibanja in niejov* borbe za oblast ... ZGODOVINSKO DEJANJE Jugoslavija je pod Titovim vodstvoja ta- i daljevala svojo pot. V času, ko so v nak državo vpadali najrazličnejši emigranti in w-huni (samo med 1. julijem in 30. septembre« I leta 1950 je bilo nad 1000 incidentov na naša \ mejah), je Tito potoval po državi, fpovvril o kmetijski politiki, gospodarski obnovi in i» sežkih, ki jih hoče informbirojevska propa- i ganda izničiti. Tudi po njegovi zaslugi «*• 1 prebrodili tržaško krizo, na primeru katere* Tito dejal, da smo pripravljeni mankaj žrtvovati za mir in popuščanje napeto* v svetu. V takšnih okoliščinah ie bil nas maršal, ki je že dolgo igral veliko vlogo ta odru zgodovine. 26. marca leta 1950 irvob* za predsednika vlade. Na volitvah je dok* Ljudska fronta, ki jo je zastopal. 93 odstotka glasov. 26. junija sodeluje Tito na seji ljudsa* skupščine. Prvi je obrazložil temeljni takta o upravljanju delovnih kolektivov, osnovni a prvi zakon samoupravljanja. To je eru pomembnejših dejanj ljudske skupščine 1 dejal Tito. Geslo »tovarne delavcem, zeaktp kmetom«, ni več fraza, ampak resničnost Tito potuje, govori, svetuje in skupaj s *v delavci Kardeljem, Pijadejem. Kidričem m drugimi poglablja socialistične odnose, moderno in demokratično družbo, vrpod delavce v tovarnah, kmete na poljih in ml na delovnih akcijah ter pogosto prihaja n.t njemu tako drago Gorenjsko. Sprejema diplomate, znanstvenike, umetnike in preprost« ljudi. 29. novembra leta 1950 prejme red junaka socialističnega dela. Novembra leta 1952, ko je bil star 60 let. govori na VI kongresu KPJ in se odločno postavi v bran mhkv stojne jugoslovanske poti, obsodi vmešavtnv« in blokovska nasprotja ter poudari« pomen 6 MAJA 1980 5.STRAN G LAS koeksistence. Leta 1953 je bil izza prvega predsednika republike in i it predsednika Ljudske fronte, ki se je na kongresu preimenovala v Sociali-jrvezo. 6. marca leta 1953 umre Stalin in HruMov, s katerim se je kasneje Tito it srečal. Obišče Veliko Britanijo, [jpfila pa je zanj težak dan: slovo od „r/ljaBorisa Kidriča! 1954 obsodi Tito na III. izrednem ju Milovana Djilasa. Centralni komite Titovo stališče in Djilasa partijsko POTNIK MIRU a Jugoslavija se je odprla svetu in fetz nje ni mogel več obstajati. V letih 1955 in 1956 snuje Tito s sodelavci fljfeno gibanje in se srečuje z državniki Wm. Obiskal je Turčijo, Grčijo, Etiopi-"S, Burmo, Egipt, Francijo in Sovjet-S Hruščovim podpišeta leta 1955 ijsko deklaracijo. X,julija leta 1956 sprejmejo Tito, Nehru tfaer Brionsko deklaracijo, temeljno li-[fc neuvrščenega gibanja. Bogate sadove n u dokument. Titovo delo pri tem je ^Ve more se oceniti in opisati, marca leta 1957 se poslovi za večno od prijatelja in soborca Moša Pijadeja. ij g Kardeljem stojita za zadnji straži, mnevajo, a Tito gradi nas, našo domo-aznjo svet. Ni sile, da bi ga zaustavila. lam je, kjer je delo, kjer so ljudje, n nove objekte in vzpodbuja delavce MMpravi ter hkrati terja, da so komunisti mgpb vrstah boja. Opozarja nas na bratstvo Jurtnoat narodov in narodnosti, na kri, ki hb prelita in na vse težave, ki smo jih ajpli. Zato moramo biti samozavestni. IWri vlak potuje po domovini, ladja 4* pa je s Titom na krovu nosilka miru, H«*in poštenega mednarodnega sodelova-J» K nam pride indonezijski predsednik *mo. Na sejah partijskih organov terja h odkrito razpravo o žgočih problemih JM* in predvsem delo pri odstranjevanju Veliko gradi na mladini. Aprila leta Jpiebil v Ljubljani VII. kongres ZKJ in mel referat o mednarodnih problemih »wju jugoslovanske socialistične graji*t\. maja tega leta se Tito poslovi od !ga voditelja Djura Salaja. Tita v vseh republikah in pokrajinah, ira leta 195« gre z ladjo Galeb na pot proti Indoneziji, Burmi, Indiji, Etiopiji, Siriji in CJrčiji. Vrnil se je leta 1959. To leto je bilo leto repu-pokrajinsikih kongresov ^K. Na -fh je bil Tito. razen tega pa se je 'al tudi dru gib pomembnih srečanj Maovmi \ SEDEŽU JkTŽFNIH NARODOV Tito)* vedno /.auf>»l Organizaciji združe-Mrodov in stalno poudarjal, da je tu Viti reševanje problemov 20. septembra iW je pripotoval v N«-w York, kjer je jt*'imi*kega odra OZN skupaj z Nehrujem, mtpm Sukarnorn in Nkrumahorn terjal, ZDA in SZ obnovita stike. Na ameriških (*■ sešel s HruAčovim, Castrom in Eafc*wrorn, z britanskim premierom Mac-ifatom in drugimi državniki, ki so bili na svinju To )f bil zgodovinski nastop začetih «euvrV*-n*-ga gibanja na sedežu svenu* orjjaniza* ije. 0mi je takl je Tito začel prvo llifetenco neuvrščenih držav v Beogradu. To wk> zgodovinsko dejanje Tita in Jugosla- vije. Tito je ostajal Tito in svet ga je občudoval, kje najde človek toliko moči in energije. Leta 1962 odide med drugim v Moskvo in sprejme pri nas Brežnjeva, leto kasneje, ko je Skopje porušil strahovit potres, pa potuje naš predsednik v Mehiko, Cile, Bolivijo in Združene države Amerike. Srečal se je s predsednikom Johnom Kennedvjem, ki so ga le dober mesec kasneje ubili . . . Titova dejavnost leta 1964 je bila usmerjena k pripravam na VIII. kongres ZKJ, obiskal pa je Finsko, Sovjetsko zvezo. Poljsko, Romunijo in Madžarsko. V Kairu pa je veliko prispeval k uspehu druge konference neuvrščenih držav. Spotoma je obiskal Ciper. Odmeval je Titov govor na 8. kongresu ZKJ. kjer je poudaril, da je naša moč v sposobnosti spoznati in priznati tudi pomanjkljivosti ter jih odstraniti. MOt JE V ENOTNOSTI PARTIJE Svet je čakal na pobude in misli Tita. Prav tako tudi naša partija. Tito je bil vedno sposoben odkrito opozoriti na deformacije in najti pota izhoda. To je značilno za njegovo predvojno, medvojno in povojno partijsko delo. Tudi za majhen problem je iskal rešitev, zato ga cenimo in ga bomo vedno cenili. Prvega julija leta 1966 je bila na Brionih IV. seja CK ZKJ. Tovariško in ostro, kot je le Tito znal, je ocenil negativne pojave v partiji, varnostni službi in družbi nasploh, pa čeprav je šlo za tovariše, s katerimi je gradil in vodil boj ter revolucijo. Naša moč je v enotnosti' partije. Ne smemo dovoliti, je dejal Tito, da bodo naši nasprotniki v napadu, mi pa v obrambi. Mora biti obratno! Važno je idejno delo v partiji, ki je revolucionarna in se še razvija. Partija je idejna in politična organizacija, ne pa upravljalska . . . Po Titovi zaslugi je partija redno ocenjevala razmere v Jugoslaviji, pomagala graditi našo neuvrščeno zunanjo politiko, vzpodbujala razvoj socialistične demokracije in nikdar^ ni svojih modelov ponujala drugim, ni pa dopustila, da bi jih drugi vsiljevali nam. Zaradi tega svet ceni Tita in zaradi njega nas, Jugoslovane Ponosni smo nato. MOŽ NEOMAJNIH STALIŠČ Nemogoče je do popolnosti opisati Titovo življenjsko pot. Tako veličastna je, tako bogata, tako vsestranska in vsebinsko polna, tako junaška. Kjerkoli je bil, nas je vzpodbujal in učil. Naučil nas je svobodno živeti in to seme je trosil, kjer je hodil. Listam knjigo zadnjih desetih let njegovega življenja. Prebiram poročila in misli ter neomajna stališča, ki jih je izrekal na vseh koncih sveta: v Sovjetski zvezi, Avstriji, Romuniji, na Češkoslovaškem, v Aziji, Ameriki, na Kitajskem in številnih drugih državah, kjer je bil. Enak je bil doma, ko je sprejemal državnike majhnih in velikih držav. Velikost in vojaška moč neke države za Tita ni bilo nikdar merilo pomembnosti. Zanj je bilo merilo delež prispevka k svetovnemu miru. Zato smo mi zaradi Tita veliki. Še posebno važnost je Tito namenjal dobremu sodelovanju s sosednjimi deželami, manj razvitimi in neuvrščenimi državami. Titovo ime je znano v najgostejših džunglah Afrike in Južne Amerike. Marca leta 1969 je bil 9. kongres ZKJ. Tito je bil ponovno izvoljen za predsednika. Potem je to leto govoril na obletnici Ilindenske vstaje, sprejel sovjetskega zunanjega ministra Gromika. obhodil številne "kraje države, se srečal s Ceausescujem in predsednikom Italije Sara-gatom in vodil vse pomembne seje organov partije. Obiskal je Alžirijo. Leta 1970 potuje v Azijo in Afriko, vodi delo Zveze komunistov in usmerja notranjo družbenopolitično aktivnost, posebno rad pa je v družbi z bojnimi tovariši. Gostil je generalnega sekretarja OZN V Tanta, vodil našo delegacijo na III. konferenci neuvrščenih v Lusaki, sprejel predsednika ZDA Nixona. obiskal Belgijo. Luxemburg, Zvezno republiko Nemčijo. Nizozemsko in Francijo. POBUDNIK USTAVNIH SPREMEMB Leta 1971 je bil Tito skupaj s Kardeljem in drugimi sodelavci pobudnik za ustavne spremembe in za priprave na oblikovanje nove ustave. Obiskal je Italijo, govoril na nekaj pomembnih zborovanjih in največ prispeval k razreševanju problematike v ZK Hrvatske. 29. julija je bil ponovno izvoljen za predsednika republike, oblikovan pa je bil nov organ — predsedstvo SFRJ, organ kolektivnega dela. Obiskal je Iran, Indijo in ZDA, nato pa Kanado in Veliko Britanijo. Izjemen je bil njegov govor 1. in 2. decembra leta 1971 v Karadžordževu na seji predsedstva ZKJ, kjer je ožigosal negativne pojave v družbi in partiji. V Jugoslaviji je en delavski razred, ne razdeljen v nacionalne okvire. Ustavni amandmaji naj bodo novo orožje v rokah delavcev, je dejal med drugim Tito. Leta 1972 smo praznovali Titov 80. rojstni dan. Ponovno je bil odlikovan z redom narodnega heroja. To leto je bil Tito med drugim v Sovjetski zvezi, na Poljskem, sprejel ugledne državnike pri nas. Se posebej pomembno je pismo Tita in izvršnega biroja komunistom. V njem še posebej opozarja na idejno in akcijsko enotnost ZK. Prihajajo veliko bližja in v spominu sveža leta, ko vidimo Tita v Berlinu na srečanju komunističnih partij, na 4. konferenci neuvrščenih držav v Alžiru leta 1973, na obisku v Indiji, Bangladešu in Siriji leta 1974, še posebej ponosni pa smo bili 16. maja leta 1974. ko je zvezna skupščina izvolila Tita za predsednika republike brez omejitve mandata. To let o je bil tudi X. kongres ZKJ. Tito je govoril kongresu o razmerjih v sodobnem svetu, položaju doma, znanosti, kulturi, delu z mladimi, ustavnih spremembah in vplivu ljudi na odločanje ter delu ZK in komunistov. Ponovno je opozoril na vrline, ki jih mora imeti komunist. Za Tita ni bilo počitka. Njegovo vodilo je bilo delo in tudi s tem je razoroževal nasprotnike, nas pa vzpodbujal in nam bil vzgled. Leta 1975 vodi našo delegacijo na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, se sreča pri nas z ameriškim predsednikom Fordom, indijskim predsednikom, portugalskim predsednikom, voditeljem Kambodže Sihanukom itd. K nam je prišel avstrijski kancler Kreiskv, izjemen pa je bil Titov prispevek k razreševanju mejnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo. (Nadaljevanje na 9. strani) ---N DANE GOLOB, avtomehanik, Alpetour Labore: »Naš največji državnik je bil, človek, ki se je boril za bratstvo in enotnost med narodi, kije uvedel delavsko samoupravljanje. Postal je legenda v naši zgodovini in zgodovini evropskih narodov ter vseh neuvrščenih. Izguba je neizmerna. Imel sem to srečo, da sem ga videl od blizu, se pogovarjal z njim, ko mu je kranjska godba na pihala zaigrala pred leti na Brdu. Spominjam se, kako nam je govoril o svojih zapažanjih, kako je Kranj industrijsko zraste/ iz malega tekstilnega mesteca, kako se je zanimal za rast kulture in prosvete v občini, za udejstvovanje mladih. Z njim smo izgubili ogromno, vendar upam, da bo naše življenje šlo naprej tako. kot nam je on začrtal pot« STOJAN MITROVIĆ, Gradiš Jesenice: »Dober človek je bil. Pojem miru je bil, a ne samo za nas, za vso Evropo, za ves svet. Vem, da smo toliko močni, da bomo šli po njegovi poti. Koliko je pomenil našemu delavcu, našemu kmetu! Vedno je govoril: tovarne delavcem, zemljo kmetom. In vsakemu človeku so bile odprte vse poti. Vedno je naročal mladim, da naj bodo dobri. naj bodo delavni.in mladi so mu sledili: koliko cest. koliko prog je bilo zgrajenih z udarniškim delom. Bil je človek, ki je kjerkoli je le mogel, pomagal človeku. Kako prizadet je bil ob nesrečah, ki so nas prizadele, ob potresu v Skopju, v Banjaluki. v Crni gori. . . Pogrešali ga bomo.« FRANC DOLHAR, gumar iz Save Kranj: »Tito je bil zame tvorec miru, neuvrščenosti, sin revolucije, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Izgubili smo človeka, ki ga ne bo moč nadomestiti, vendar upam, da bomo vsi skupaj toliko složni, da bomo nadaljevali tisto, kar je on začel. Tito je bil velik humanist, človek, kije vse .sro/e življenje posvetil le delavcu, kmetu in vsem ostalim. Predvsem pa bo v svetovni zgodovini zapisan kot največji borec za mir. Pretreseni smo in čeprav smo ob tej njegovi hudi bolezni morali pričakovati najhujše, zdaj. ko se je to zgodilo, še ne moremo prav dojeti. da ga ni več med nami.« O LAS 6.STRAN. Tito ni le državljan Jugoslavije? ampak tudi državljan sveta. Na njegovi poti po vseh celinah, po vsem svetu, ga je vedno spremljala želja in volja po miru, po neuvrščenosti, po svobodi v vseh državah in med ljudmi vsega sveta. Njegovo človekoljubno poslanstvo ceni ves svet — svoboden in tisti, ki se«Se v krvi in solzah bori za pravico, za enakost, za mir .. . TITO v srcih Predsednik Tito je velikokrat in rad« obiskal Gorenjsko in se z delovnimi ljudmi in občani pogovarjal o njihoveml delu in življenju — Odprti, iskreni in spodbudni pogovori Predsednik republike Josip Broz-Tito je v zadnjih petintridesetih letih velikokrat in rad obiskal gorenjske kraje in ljudi. Kamorkoli in kadarkoli je že prihajal, povsod so ga nestrpno pričakovali in prisrčno sprejeli; tako mladi in najmlajši, tako delavci po tovarnah, ustanovah, tako vsi delovni ljudje in občani Gorenjske. Za Gorenjsko je bil Titov obisk najlepši in največji praznik; za Gorenjsko je bila njegova beseda nadaljnja spodbuda in nadaljnja moč, nadaljnji delovni zanos in ponos. Delovni ljudje in občani Gorenjske so znali ceniti in spoštovati njegov prispevek k izgradnji socializma, humanizma, socialističnih odnosov, njegov neprecenljivi delež in je zato bila vsaka njegova nova misel, vsaka njegova nova beseda še toliko bolj dragocena . . . Koliko zanosa je bilo v srcih jeseniških kovinarjev, ko se je prvo leto po vojni mudil v jeseniški železarni; kako zelo so ga bili veseli kroparski kovači, ki so mu odkritosrčno obljubili, da bo njihovo podjetje kovačni-ca novih, zavednih delavcev! Tako je bilo v Iskri, tako je bilo v Savi, tako je bilo po vseh delovnih organizacijah Gorenjske, ki jih je obiskal in jim želel obilo novih delovnih zmag in uspehov. Kako srečni in nepozabni so spomini tistih, ki so se z njim srečali v njegovih redkih prostih urah od- diha. V rahli zadregi so se rokovali; njim, z velikim voditeljem, veliki revolucionarjem in velikim driavjj nom, da bi že v naslednjih hipih sam Tito, s svojo nep nostjo. iskrenostjo in dostopne pregnal tremo in popeljal v sproščeni tok. Vedno ga je malo življenje ljudi, vedno je pnJ sluhnil njihovim vsakdanjim proNe-j mom in težavam, vedno se je odkrito zavzel. Zato ti spomini in bodo vedno živeli v srcih cev, ki so ga srečali in se t »I pogovarjali. Njegov odkrit nasmeh pa je! vsem veljal naši mladini, našimi mlajšim, našim šolarjem. »Pridn«| učite«, so bile vedno njegove pn»l zadnje besede mladini, ki jo je*B( zelo ljubil... Gorenjska svojega Tita nikdarj bo pozabila. Ostal ji je v srcih najljubši in največji človek v ' njeni zgodovini in tako. kot jeblj ostal Tito ljubljeni in nep občan slehernega jugoslovat mesta in kraja, tako je bil in tudi naš, gorenjski. V srcih staT in mlajših Gorenjcev se ob trpki' skeleči bolečini ob izgubi draf Tita čvrsto hrani in ohranja ia«t da mora biti vsako naše vsakdani dejanje po njegovi misli in na n> govi poti. Vsi Gorenjci v srcih, v nanj in zanj, tako čutimo, hočemo . . . Tito je rad prihajal ob 1. maju na delavski Jošt nad Kranjem, kjer ga je pozdravila navdušena množica kranjskih delovnih ljudi in občanov. Spregovoril je iskreno in pošteno, po okoliških gozdovih je odmevala njegova klena, jasna in nedvoumna beseda o nadaljnji izgradnji socialistične domovine, o nujnosti nadaljnjih prizadevanjih za boljši delovni dan nas vseh. Ljudje so ga radi in vedno znova poslušali, prvi maj je bil ob prisotnosti Tita še lepši, še bolj cvetoč. Njegova misel, njegova ideja je bila trdna obveznost, vtkala se je v vse misli in v vsa dejanja kranjskega delavskega razreda ... 7.STRAN GLAS Gorenjska srečanja renjcev Predsednik republike Tito se je mudil v Savi, v Iskri in v drugih gorenjskih delovnih organizacijah. Povsod se je pogovarjal z delavci, spoznaval utrip vsakdanjega delovnega dne v naših delovnih organizacijah, spoznal težave in probleme, svetoval... Nenehno pa spodbujal k nadaljnji krepitvi samoupravljanja, delegatskega sistema, k uveljavljanju vloge delavca, k uveljavljanju zakona o združenem delu. Prva in edina skrb mu je bila delovni človek, njegovo počutje, njegovo delo. Tako, kot je dejal delavcem po tovarnah, tako je dejal tudi vaščanom v Dražgošah, ki so ga nadvse prisrčno sprejeli. Dovzeten za njihove vsakdanje probleme, težave in skrbi, dovzeten za sproščeno besedo in pogovor, prisrčno vesel simboličnih daril .. . i" "S* i Delavec jeseniške železarne Jože Kliček je skupaj z Darinko Klinar leta 1974 pozdravil predsednika Tita na Jesenicah. Tito je tako pred šestimi leti gostoval na Jesenicah in v Mojstrani, prvič pa se je z jeseniškimi kovinarji srečal prva leta po vojni. Tita so v skupščinski dvorani pozdravili predstavniki jeseniške družbenopolitične skupnosti, v Mojstrani pa številni občani, predvsem pa Mojstrančani. Bil je vesel in zadovoljen, sproščen, še bolj pa so bili veseli Tita prav Jeseničani.. . nase narodne obrambe, družbene samozaščite, »svobode naSih narodov in narodnosti je stalna •hna zahteva, ki jo vestno izpolnjuje naša Tito je bil med pripadniki naše armade, med in starešinami večkrat, tudi na Gorenjskem, v Vedno se je živo zanimal za njihovo življenje, za »delo. Srečanja s Titom Precej je Gorenjcev, ki so se srečali s Titom in imajo nanj najlepši' spomine. Tako se ga spominjajo tr-žiški lovci, saj je Tito rad prihajal mednje. Svoj »štant« je imel na skali pod begunjskim plazom nad Podiju bel jem. A Tito ni bil tako strasten lovec, da bi na vsak način hotel upleniti divjad. ("V živali ni in ni hotelo biti pred muho, je zamahnil z roko in slovensko dejal: »Vsi so prihajali, le njega ni b'lo . . .« In skupaj so z lovci odšli nazaj ter pod večer prijetno kramljali . . . G LAS 8.STRAN TOREK. 6 MAJAHII Kadarkoli jc že prispel Tito na Gorenjsko, povsod so bili najbolj nestrpni prav mladi, šolarji, dijaki in študentje. Svojega velikega vzornika so pričakali s šopki dobrodošlice in s trdnimi zaobljubami, da se bodo dobro in pridno učili ter nadaljevali njegovo poslanstvo. Tito jih je imel vedno izredno rad, povabil jih je k sebi in nadvse srečen stopil z njimi pred fotografske kamere. Tako je bilo med mladimi v Ratečah, v času planiških skokov, ko so se z njim slikali v narodnih nošah, tako je bilo na sprejemih na letališčih, tako je bilo tudi med mladimi na osnovni šoli Predoslje, ki nosi njegovo ime ... Tito je na Brdu pri Kranju večkrat sprejel mlade Kranjčane, delavce in delegate kranjskih delovnih organizacij, predstavnike družbenopolitičnih organizacij Gorenjske ter tuje goste in državnike. V spominih so potekali njegovi pogovori in srečanja s starimi bojnimi tovariši, z Edvardom Kardeljem, Miha Marinkom, Francem Leskoškom-Lukom in drugimi uglednimi revolucionarji naše revolucije in naše partije. Mladi z Gorenjske so Titov rojstni dan počastili tudi z lokalnimi štafet-nimi palicami. Med njimi že dolga leta potuje triglavska štafeta, planinska štafeta z vrh Triglava, ki jo poneso mladi športniki in planinci. Prvo planinsko štafeto je leta 1951 predal Titu naš znani alpinist, pokojni Joža Čop, in Titu voščil v imenu vseh jugoslovanskih planincev. Tedaj je Joža Čop po svoje, planinsko korenito voščil maršalu, Tito pa ga je potrepljal po rami, rekoč: »Dobri in pošteni so ti naši planinci!« Vsi Gorenjci smo Tita lani pozdravili ob 1. maju v Bohinjski Bistrici, ob obletnici jubilejev naše partije. Na slavnostni seji, ki so se je udeležili naši najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja in Zveze komunistov je sodeloval tudi Tito, ki je pred vojno ilegalno bival v Bohinju in se skupaj s sotovariši pripravljal na vstajo narodov in narodnosti, na uveljavljanje komunistične partije in njenega poslanstva. Tito Kroparjem TovariS Josip Broz-Tito * leta 1970 obiskal Kropo in M mudil tudi v Škofji Loki K je bil med kovači v Kropi, jm je dejal precej spodbudi« besed, Kroparji pa so se : ko let kasneje še vedno spft* minjali. kaj je dejal leta IMI 6. avgusta, ko ie obiskal Kropo: »Tovariši in tovariake. delavci in delavke, mladinci in mladinke! Menim, da mora biti vaše podjetje kovačnka novih kadrov in sposobnih voditeljev v podjetjih in tovarnah. Vaše delo k zelo pomembno in mora prispevati k uresničev«-nju velikih nalog, ki ustvarjajo srečnejši socializem. Zato vam želim veliko uspehov pri delu. Želim vam, da se vaše podjetje razširi, da bo v njem prostora še za več mladih ljudi. Prepričan sem, da boste tudi vi mladim, novim delavcem pomagali pri gradnji nove socialistične Jugoslavije ... 9.STRAN G LAS I GA J K REBOVAL ,1976. Ze marca je bil pri Titu Castro. tlačen« Titovih idej in dejanj. Zelja iL m je gnala v Mehiko, v Panamo, w5o na Portugalsko, na Švedsko, 0 avgusta pa je odšel na V. konferenco ^,jh v Colombo. Kljub starosti in pri-j bolezni je Tito premagoval težave m J kako moramo delati, da bomo v Ju-SbmfM ae v«*- čeprav se nam že sedaj ^zaradi napredka. 25 novembra leta 1976 je Tito podpisal ukaz o zakonu o združenem delu. Tito je bil gostitelj sovjetskega voditelja, francoskega predsednika, romunskega voditelja, sirskega predsednika, voditelja Palestinske organizacije itd. Konec leta so predsednika in maršala promovirali v prvega častnega doktorja vojaških ved. TRETJIČ HEROJ Tito dela brez počitka. Leta 1977 obišče nekatere republike in med drugim tudi Slovenijo, ki proslavlja 40. obletnico ustanovitve partije. To leto je gost kranjskih vojakov. vodi pa številne seje predsedstva ZKJ in SFRJ. 24. maja so mu v Beogradu podelili tretji red narodnega heroja. Zahvalo je sklenil z besedami: . »Jaz se bom osebno, kolikor bom mogel, prizadeval, da to zaupanje upravičim tudi Doma je sprejemal ugledne državnike, potoval v Sovjetsko zvezo, Korejo, na Kitaj: sko. To je bila pot brez primerjave v zgodovini sveta, ki jo je lahko opravil le Tito, heroj, kateremu so odprta vsa vrata sveta. Potem je odšel še v Francijo, na Portugalsko in v Alžirijo ter Romunijo. Naslednje leto oblikuje delo kongresa ZKJ, obišče Združene države Amenke, vzpodbuja k miru in sodelovanju, vse sile pa skupaj 8 sodelavci usmeri na Havano, na srečanje neuvrščenih, ki jim je kazal pot od leta 1966 dalje. Havana je bila zmaga Titovih in naših načel, načel večine človeštva sveta, načel miru in enakopravnega sodelovanja. Kamorkoli je v svojem življenju šel, se je vračal kot zmagovalec. Saj takšen človek poraza poznati ne more! Tudi, ko se za večno poslovi, ostane! Ostaja in mora ostati med nami, v svetu, v srcu ljudi. Tito, izpisan z največjimi črkami: Se naprej živiš z nami, zato smo ponosni. Tvoje življenje je naše, zato boš večno živel ... DR. LEOPOLD ZORNIK, dispanzer za borce NOV Jesenice* »V našo zgodovino je že zapisan z velikimi črkami t svetu mu bo pa šele zdaj dana tista teža ki jo je on borec za mir. humanost, oče neuvrščenosti graditelj novega sveta, zaslužil. Njegovo delo, njegove idete bodo znanstveno obdelane, prav tako kot dela in misli Lenina, Marxa in Engelsa. Tovariš Tito je v tej vrsti graditeljev socializma v svetu. Ljudje borci sprašujejo, če bomo delali v naši ambulanti te dni Seveda bomo. Delo mora teči. Zaustavljati delo bi ne imelo nobenega smisla. Vse, kar smo ^ njegovim delom pridobili, moramo negovati naprej Prav zaprav je »negovati« preblaga beseda Ne le ne govah, pospešeno moramo zakoračiti po njegovi no'ti naprej . . .« ALOJZ JEHART, starešina v enoti Momčila Marjanca: »V tem trenutku sextako jaz kot moji tovariši težki* zavedamo krute resničnosti, ne moremo dojeti vse veličine izgube, ki je nastala s smrtjo tovariša Tita. Prav gotovo je neprecenljiva za vse nas, spoznali pa jo bodo tudi rodovi za nami. Z maršalom Titom sem se srečal dvakrat; prvič 1968. leta na sprejemu ob dnevu mladosti v Beogradu in drugič pred tremi leti v Kumrovcu, kjer je predaval slušateljem politične šole. Spoznal sem ga kot dobrega starešino in preprostega človeka, kije znal s slehernim najti prijateljski stik. Dojel sem, da je moč tudi največje ideje vsakomur predstaviti na najbolj preprost način. Njegov način dela in njegova energija mora biti naše vodilo pri uresničevanju vseh nalog. Njegove zamisli o delu in življenju moramo čimbolj enotno in dosledno uresničevati na vseh področjih.« ALOJZ AVGUŠTIN, martinar v Železarni Jesenice, TOZD Jeklarna: »Toliko je meni in nam vsem pomenil tovariš Tito, da nam nikoli več nihče ne bo. Človek ne more dojeti, da je to res, čeprav smo zadnje mesece živeli v nekaki psihični napetosti, da bo prišel ta težki trenutek. Svetlo v vsem tem je dejstvo, da nam je pokazal pot, in držali se je bomo, kot se je mora držati vsak član socialistične. družbe. Železarna je lep dokaz našega samoupravljanja: mimo neposrednega proizvajalca ne gre nič. Tako je učil Tito. Upam, da se bomo tega držali in omogočili nam in našim potomcem lepšo prihodnost. Ni bil samo naš državljan, bil je državljan vsega sveta. Neuvrščeni svet je z njim izgubil vplivnega državnika. Kaj je pomeni/ v svetu, se vidi iz poroči/ tujih agencij. V vseh krizah so se državniki opirali nanj in iskali njegovega na sveta. Veliko je pripomogel, da se je v sietu vsa/ r tolikšni meri obdržali mir. Vem pa. da burno pre brodli vse krize, ker naše družba je za to sposobna« MILAN ZUNKO, pripadnik enote Marka To virca, doma iz Maribora: »Novico o Titovi smrti sem zvedel med opravljanjem vojaške dolžnosti. Prve vtise o tej tragični izgubi je nemogoče strniti, težko je opisati vse občutke bolečine. Čeprav smo pripadniki armade že mesece spremljali vesti o težki bolezni našega vrhovnega poveljnika, z njim bojevali njegovo poslednjo bitko in bili na nek način pripravljeni na najtežje trenutke, nas je vest zelo pretresla in potrla. Mislim, da so v tistem času obdajali mene, pa vse vojake in starešine v vojašnicah širom po domovinitenako tegobni občutki. Zavedamo se, kaj smo s tovarišem Titom izgubili in kaj njegovi> dolgotrajno požrtvovalni) delo pomeni za nas in za prijateljska ljudstva v svetu. Vsi mladi, posebno pa komunisti, si bomo odslej še bolj prizadevali nadaljevati Titovo pot in v praksi uresničevati njegove zamisli.« FRANC GORŠE, upokojenec Železarne, doma z Lipce pri Blejski Dobravi: »Tito mi je pomenil vse. Spomladi 1943 sem prvič slišal zanj. R opre tava z Jesenic, članica Rdečega konzuma, mi je povedala, da je naš voditelj. V inženirskem bataljonu XXXI divizije smo se boni globlje seznanili z njegovimi idejami. . . Da bi se le vse to, za kar se je on boril, obdržalo. Videl sem ga pa prvič za 1. maja 1946, ko smo ponesli v Beograd zastavo s Primorske, z Brkinov... Ko so pokopavali Churchilla, se spominjam, je komentator govoril, da še nobena ladja na svetu ni nosila tako dragocenega tovora, kot ta. ki zdaj pelje po Temzi... In nobeden vlak na svetu še ni peljal tako dragocenega človeka, kot ta, ki je danes zapeljal iz Ljubljane proti Beogradu . . . Jugoslavija je bila včasih le pikica na zemljevidu. . Kapitalisti so le zbirali zlato, ga spravljali no varno v svetovne banke, danes pa ima delavec vso besedo. Ne kmet, ne delavec še ni tako dobro živel kot danes. Zavedati se pa moramo, da bomo le s trdim delom mogli obdržati to. kar smo si skupaj s Titom priborili« METKA ZEVNIK, učenka 8. razreda osnovne šole Cvetka Golarja iz Škofje Loke »Vsakega razumnega človeka, vsakega Jugoslovana, našo domovino je morala globoko pretresti kruta vest. da Tita ni teč med nami. Izgubili smo ne samo mi. ves svet je izgubi/ človeka, ki ga ne bo več. Tito je moj ideal, ki bo večno živel, vsaj zame ne bo nikoli umrl l ,pam. da bomo vsi hodili p<> njegovi poti. da bo tako kot doslej, da se ne bo nič spremenilo.« GLASIO. STRAN. Tržič se je odel v žalost Tržič - Podobno kot po vsej domovini je vest o smrti predsednika Tita pretresljivo odjeknila tudi med prebivalci tržiške občine. Nemogoče je opisati njihovo žalost, solze, ki so se brez sramu vlile po licih. V hipu je izginila vsa praznična razposajenost in Tržič se je odel v črno. Lahko s čim pomagamo, so Številni občani že kmalu po žalostni novici spraševali na komite občinske konference ZKS v Tržiču. Ta se je sestal že v večernih urah, tako kot izvršilni organi drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij ter izvršni svet skupščine občine. V ponedeljek zjutraj so bile v večini organizacij združenega dela žalne seje zborov delavcev. Stroji so se ustavili, da bi nemo počastili spomin na največjega državljana Jugoslavije in sveta. Žalne seje so bile tudi v drugih delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih. Globoko prizadetost ob izgubi dragega predsednika so izrazili tudi v šolah in vrtcih. Učenci pripravljajo posebne izdaje šolskih glasil, v Križah so odprli razstavo o Titu, o svojem velikem vzorniku pišejo spise, pesmi. Osrednja žalna slovesnost je bila ob petih popoldne v Cankarjevem domu. Na njej so se zbrali delegati zborov skupščine občine Tržič, predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij združenega dela, izvršilnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugi občani. S seje so poslali so-žalno brzojavko predsedstvu socialistične federativne republike Jugoslavije, centralnemu komiteju ZKJ in ZKS in svojcem tovariša Tita. V paviljonu NOB je žalna knjiga, v katero se lahko vpišejo vsi, ki želijo na ta način izpovedati čustva do predsednika, ki je bil pogost gost v tržiški občini in ki v srcih delovnih ljudi in občanov ne bo nikoli umrl. Škofja Loka: vzravnana žalost Delovni dan, vendar vse drugačen. Se nikoli ni bil tako žalosten. Ko smo v zgodnjih dopoldanskih urah obiskali nekatere delovne organizacije in šole v škofjeloški občini, nas je povsod sprejela vzravnana žalost. Obrazi so nam brez besed povedali, da v tem trenutku čutimo vsi enako. Misli so hitele v Ljubljano, na zadnje srečanje z dragim tovarišem Titom. Vsi bi bili radi tam, mu povedali, da bomo hodili po njegovi in naši poti. Sredi dopoldneva so stroji obstali za nekaj minut. Žalni zbori po obratih. Z delom ti bomo povedali, dragi tovariš Tito, kako neizmerna je naša žalost. Šolarje smo našli pred televizijskim ekranom. Nemo so se poslavljala mlada srca. Na osrednji žalni seji so se ob 16. uri zbrali zbori občinske skupščine in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Do poznega večera so se vrstili žalni zbori po krajevnih skupnostih. Kranjčani z bolečino, a dostojanstveno ob slovesu Zjutraj so bile v združenem delu kratke žalne seje, popoldne so bile v krajevnih skupnostih, povsod pa se z žalostjo, nemo in s solzami, a vendar vzravnano, kot je bil vzravnan vedno tovariš Tito, poslavljajo od svojega voditelja KRANJ — Čeprav so Kranjčani, tako kot vsi ostali, globoko v srcu vendarle vedeli, da predsednik Tito v Ljubljani bije svojo zadnjo bitko, so vendarle z osuplostjo sprejeli žalostno nedeljsko vest o njegovi smrti. Gostinski lokali, kjer so nekateri preživljali zgodnji nedeljski večer, so se izpraznili, ljudje so odšli domov, da bi t bolečino v srcih spremljali televizijske oddaje in radijski program. V nekaterih krajevnih skupnostih tako kot na primer v Britofu. so se že dve uri po žalostnem sporočilu zbrali na žalni seji. Sicer pa so bile žalne seje v krajevnih skupnostih kranjske občine večinoma v ponedeljek popoldne ob 15. uri. V ponedeljkovem jutru, ko so po prazničnih prvomajskih dneh znova zaropotali predilni stroji v kranjskih tekstilnih tovarnah, ko so urni prsti delavk na tekočih trakovih Iskre spretno kot vsak dan sestavljali aparature, ko se je iz kalupov v tovarni Sava znova pokadila vroča guma, je bil pogled vsakega posameznika žalosten, tako kot pogled kmeta, ki se je oziral čez razmočena kranjska polja. Za kratek hip so povsod ustavili stroje, negibno obstali in se nemo poklonili največjemu sinu naše revolucije. Stroji so ob 7. uri zjutraj za nekaj hipov obstali v Savi, prav tako v Iskri in drugje. Popoldanske in nočne izmene pa so imele žalno svečanost ob začetku dela. Tudi v osnovnih in srednjih šolah kranjske občine so učenci in dijaki dopoldne začeli pouk s počastitvijo spomina umrlega predsednika Tita. njihovega največjega prijatelja in vzornika. Ravnatelji so spregovorili mladim o liku borca in revolucionarja, nato pa so učenci spremljali na TV slovo Ljubljane in Slovenije od posmrtnih ostankov predsednika. Na podoben način so začeli pouk tudi v popoldanskih izmenah, pedagogi pa so učne ure skupaj z učenci začeli z besedami o Titu. Povsod v kranjski občini so se sestali komiteji za SLO in DSZ, narodna zaščita pa deJa po navodilih. Ob 8. uri zjutraj so v avli skupščine občine odprli žalno knjigo, kamor so se že dopoldne začele vpisovati delegacije in organizacije združenega dela, delegacije iz šol in občani in delovni ljudje Kranja. Žalna knjiga bo odprta vse dni žalovanja v avli skupščine občine, občani pa se lahko vpisujejo od 8. do 17. ure. Žalne knjige so odprli tudi v večini organizacij združenega dela v Kranju. V ponedeljek zjutraj se je med drugim sestal na svoji tretji seji tudi komite za LO in DSZ pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko, na kateri so razpravljali o vseh ukrepih za normalno odvijanje dela in življenja v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih. . Skupna ocena seje je, da je Gorenjska z bolečino v srcu, toda na dostojanstven način sprejela smrt predsednika Tita. Popoldne ob 13. uri pa so se na žalni seji sestali tudi vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Jeseničani zvesti Titu Železarsko mesto je obnemelo ob vesti o smrti predsednika republike Josipa Broza Tita — Povsod žalne svečanosti Žalne svečanosti se od včerajšnje-jutra nadaljujejo v mnogih orga Jesenice — Delovni ljudje in občani jeseniške občine so potrti sprejeli novico o Titovi smrti. Železarsko mesto je bilo videti kot izumrlo, ceste in ulice so se spraznile. Niti luči, ki so se ta nedeljski večer prižigale v stanovanjih, niso mogle razsvetliti v črnino zavitega okolja. Prebivalci so se zbrali doma in nemo spremljali poročila. Le težko so sprejemali tragično stvarnost, v vseh je rasla neizmerna bolečina. Nekateri občani so žalostno novico zvedeli na delovnih mestih. Ponekod so se sestali na komemorativ-nih zborih že v nedeljo zvečer. Tako je bilo v temeljni organizaciji jeseniške železarne Bluming-štekel, na postaji obmejne milice na Jesenicah in drugod. ga jut.« nizacijah združenega dela in po vseh krajevnih skupnostih. Na osrednji občinski žalni slovesnosti so se zbrali včeraj popoldan v jeseniškem gledališču, kjer je sekretar komiteja občinske konference ZKS na Jesenicah Franc Kobentar govoril o liku predsednika Tita. Nekaj pozneje so počastili spomin na Tita jeseniški Železarji. Tita se spominjajo mladi v varstvenih in vzgojno braževalnih ustanovah. Od včeraj dopoldan, ko so v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine odprli žalno knjigo, vanjo izražajo svojo bolečino številni občani. Podpisi v njej4 bodo ostali dokaz predanosti njegovemu liku in odločnosti nadaljevati njegovo pot. tudi izo- Knjige žalosti in trdnih obljub - »Tvoje ideje in dela bodo vedn« živela v nas«. »Vztrajali bomo na tvoji poti« — to je le delček zapi#x iz žalnih knjig, ki so jih v ponedeljek zjutraj odprli v vseh skupščinah občin in kamor občani z boležino v srcu, toda z vero vase in obljub« Titu zapisujejo to, kar v teh hudih trenutkih doživljajo. Knjige žal<*h so odprli tudi v večini večjih delovnih organizacij in nekaterih kra jevnih skupnostih: v vseh knjigah žalosti pa so zapisane prisege, de bomo vztrajali na Titovi poti. Foto: F. Perdan Radovljica žaluje Po vseh krajevnih skupnostih radovljiške občine, po vseh delovnih organizacijah, šolah in ustanovah so se poklonili spominu ljubljenega Tita Radovljica — Včeraj popoldne so se zbrali v avli osnovne šole A. T. Linharta predstavniki delovnih ljudi in občanov občine na žalni seji in se poklonili spominu tovariša Tita. Zbrali so se delegati vseh treh Tudi srca najmlajših ho zakrvavela ob smrti velikega vzornika. Solze so polzele po obrazkih, ko so prek televizorjev spremljali potovanje krste z dragim predsednikom iz Ljubljane in besede učiteljev, ki so jim pripovedovali o njegovem življenju in delu, v katerega je daroval sebe — za nas. Tako kot v vseh gorenjskih šolah je utihnil običajni živžav tudi v osnovni šoli v Predosljah. ki nosi Titovo ime. - Foto: F. Perdan zborov skupščine občine, izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta, predstavniki milice, teritorialne obrambe, JLA, izvršilnih organov samoupravnih interesnih skupnosti, predvojni komunisti in prvoborci. Ze v zgodnjih včerajšnjih urah so v prostorih občinske skupščine odprli žalno knjigo, po delovnih organizacijah pa so počastili Titov spomin vsi delovni ljudje. Tako v Zdravstvenem domu Bledu, v LIP Bohinjska Bistrica, v Verigi Lesce, kjer so se zbrali tudi po temeljnih organizacijah združenega dela. v VIZ Radovljica, v Žito Gorenjka. v Elanu Begunje, v Vezeninah, v Psihiatrični bolnici Begunje, v Alpe-touru Bohinj, v Murki Lesce, V Zdravstvenem domu Radovljica, v HTP Bled ter v krajevnih skupnostih. V Plamenu se bodo poklonili skupaj s krajevno skupnostjo Kropa v sredo, prav tako tudi v krajevni skupnosti Bled. Danes bodo žalne seje še v vseh ostalih krajevnih skupnostih občine, med drugim tudi v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, kjer je že odprta razstava o delu in življenju tovariša Tita. Radovljiška mladina je obmolknila v vseh razredih v nemi žalosti in tišini oh uri o tovarišu Titu, mladi pa so nadvse skrbno začeli pripravljati knjižne razstave o Titu po šolskih avlah. Vsi predsedniki pionirskih in mladinskih odredov iz osnovnih šol in predsedniki mladinskih organizacij po srednjih šolah pa so se vpisali v žalno knjigo .... Žalne seje po vseh občinah - Včeraj so v vseh krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela, šolah in ustanovah bile žalne seje, na katerih so delovni ljudje in občani počastili spomin umrlega predsednika. V popoldanskem času pa so se v vseh gorenjskih občinah zvrstile žalne seje vseh zborov skupščin občin in predsedstev družbenopolitičnih organizacij. Na sliki: na skupni žalni seji kranjske občinejt delegatom in predstavnikom družbenopolitičnega življenja občim spregovoril o liku borca in revolucionarja, misleca in ustvarjalca, predsednika Tita, sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Jože Kavčič. — Foto: F. Perdan CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Komunisti, delovni ljudje in občani Gorenjske smo globoko presunjeni sprejeli sporočilo, da se je iztekla življenjska pot našega ljubljenega predsednika Tita. Neizmerno boleče * bilo to soočenje. Zavedamo se, da izgubljamo misleca, ki je razvil in joj»l idejo svobodnega delovnega človeka, ki mu družbena in osebna sreča pomenita osnovno zadovoljstvo in hkrati najSrSo družbeno bit. Bil je vzgled - včeraj, danes in bo tudi jutri -borbenosti, humanosti in tovarištva. Neutruden borec bratstva in enotnosti ter enakopravnosti naših narodov in narodnosti, v neodvisni samostojni samoupravni socialistični skupnosti Jugoslavije — to je naš Tita Ni le heroj, ostaja naša legenda in veliki mislec v svetu. V obdobjih zgodovine je tovariš Tito v spomin in opomin stvaritelj želje o svobodnem, samostojnem ustvarjanju in odločanju. Z njim smo bili in še naprej ostajamo močni. Njegova pot. ki jo je začrtal v borbi za svobodo, je naša pot. Njegova ideja in prizadevanja za boljši položaj vseh delovnih ljudi, za prijateljstvo - bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije, ostaja naša zavest in stvar nost. Solidarni bomo močni in zavzeti za mir v svetu! Komunisti Gorenjske, delovni ljudje in občani smo trdno in z zavzetostjo odločeni nadaljevati njegovo delo in uresničv vati cilje, ki smo si jih zastavili skupaj / njim v programu Zveze komunistov Jugoslavije in na kongresih Zveze komunistov za" nadaljnjo samoupravno, neuvrščeno, socialistično Titov v Jugoslavijo, Se naprej bomo odločeni na Titovi poti v uresni čevanju njegovih misli in idej, ki jih je vse do zadnjega trenu! ka nosil in razvijal v dobrobit vseh nas. Medobčinski svet Zveze komunistov Slovenije za Gorenjsko Kranj !| MAJA 1980 11 .STRAN G L,AS Žalost med pripadniki armade r tan — postaja Titove rolucionarne poti ue kamniškega Titana je bolečina in v/h žalost posebej pretresla — Ponosno živi i njimi spomin na mladega kovinarja, ki se je 1911 zaposlil v tedanji tovarni kovinskih izdelkov - »Delavci delovne Titan Kamnik smo z [ijjivzetofltjo in najboljšimi t«remljali boj tovariša Tita **-p. Ta zavzetost je bila i, ker je med nami še živa ppomin na njegovo delo v Lgi organizaciji. Njegova nepopisna izguba. Njegovo folucionarna misel pa nam nika in trden opornik v boju za izgradnjo naše socialistične družbe v federativni socialistični [Jugoslaviji« — so zapisali mntfkega Titana v sožalni ki so jo poslali pred-nalistične federativne re-„.slavije. je ugasnilo 4. maja in Hjtana so dostojanstveno, z bolečino v srcu, sprejeli vat. V novem delovnem t»v delavnicah za nekaj izvili stroje. Ob 12. uri so se kgji sestali člani centralnega ,sveta in osnovnih organi-j komunistov. O prehojeni Ejfe Tita je spregovoril p5bevftek, sekretar osnovne Jfe Zveze komunistov de-ftyno»ti. Posebej se je usta-[r-,1911, ko se je tovariš Tito j kovinar zaposlil v Titanu, taildomaja 1912. V Kamni-»Tjio preživljal delček svoje revolucionarne poti. Titan je ena izmed postaj njegovega boja. To so bili časi, o katerih je sam pripovedoval takole: »Tedaj delavec nikoli ni bil prepričan, da bo ostal na mestu, kjer je delal, ali če bo delo dobil, če bi ga iskal drugje. Dobiti delo je bila prava loterija. In jaz sem na taki loteriji le redko dobil zadetek — pogosto pa sem moral dalje. To življenje je bilo polno trpljenja in stradanja. Takšna je bila moja mladost.« Po vojni je tovariš Tito večkrat obiskal Kamnik. Zelja po stiku z delavci ga je privedla tudi v Titan. 7. julija 1952 so ga sprejeli kot nekdanjega član kolektiva, stik in njegovo zanimanje za delovni kolektiv Titana pa s tem nista ugasnila. Predstavniki kolektiva so ga redno seznanjali z uspehi dela, tudi tovariš Tito je delovnim ljudem Titana večkrat posredoval zahvale. Tovarne delavcem! - Titovo geslo, ki so ga delavci Titana zapisali na spominsko ploščo, ki so jo vgradili na tovarniško poslopje, poleg prve, ki govori o Titu — delavcu Titana. Samoupravljanje je naša največja pridobitev, ponosni in vzravnani v tem trenutku delavci Titana sprejemajo kruto žalost. Vest o smrti vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socalistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita je pretresljivo odjeknila tudi v vseh vojašnicah, med starešinami in vojaki naše ljudske armade. Spoznanje, da našega ljubljenega voditelja ni več med nami, navdaja pripadnike armade z globoko žalostjo. V dneh žalovanja jo izražajo med svojim delom v enotah, med aktivnostmi v prostem času. Spominu na velikana našega ljudstva se bodo povsod poklonili na žalnih zborih enot. Tako kot drugod po domovini,so tudi vojašnice na Gorenjskem odete v črnino. Pripadniki gorenjskih garnizij so pripravili razstave fotografij iz dela in življenja tovariša Tita. Slike so razporedili tako, da simbolizirajo črke njegovega imena. V vseh osnovnih enotah sproti urejajo stenske časopise in priložnostni spored razglasnih postaj o žalnih svečanostih, spremljajo pa tudi poročanje množičnih sredstev javnega obveščanja. V dneh žalovanja bodo prvo uro pouka po vseh enotah posvetili tovarišu Titu. Spregovorili bodo o liku vrhovnega poveljnika oboroženih sil. razvoju Komunistične partije Jugoslavije in revolucionarni vlogi tovariša Tita. Titovi zamisli o organiziranju oborožene vstaje. Titu kot organizatorju, voditelju in strategu narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Titovi zamisli ustanavljanja revolucionarnih oboroženih sil, Titu kot ustvarjalcu poslanstva miru, Titu kot ustvarjalcu gibanja in politike neuvrščenih« ter Titu kot ustvarjalcu političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Pripadniki enot si bodo vsak dan ogledali po en film o tovarišu Titu. Poleg tega, da bodo vojaki in starešine sodelovali na žalnih svečanostih po terenu, se bodo sestali na komemorativnih zborih enot. Zbori v garnizijah Bohinjska Bela, Skofja Loka in Tolmin-Bovec bodo danes, 6. maja, ob 13. uri, v kranjski garniziji pa se bodo zbrali danes ob .16. uri in 30 minut. V kranjski Savi, Živilih ... so žalni zbori prekinili delo. ZDRAVKO KRVINA, sekretar Medobčinskega svet* ZKS za Gorenjsko: »Od nas odhaja enkratni osebnost, ki bo rečno ostala zgodovini Jugoslavije in člove štva sploh. Odhaja Tito, ki h znal iz brezizhodne situacij pred drugo svetovno vojno, i zaostale Jugoslavije povesti na rode, jih navdušiti za osvobodUn boj in v povojni izgradnji na svoj stven in edinstven način — pt poti samoupravnega socializma Dal je nam vsem popolnoma not pogled in konkretno vsebino ne uvrščenosti kot edinega dejavni ka ohranjanja miru v svetu. Bil je velikan, zaradi katerega je tudi Jugoslavija v svetu velika. Da našnjim in prihodnjim generaci jam ni potrebno novih vizionar skih pogledov, treba je le nada Ijevati Titovo pot. Tito je na Gorenjsko izredno rad prihajal, tu je imel tudi rezi denco. Pogosto je dejal — Brda nema svet —, tu se je srečeval z delovnimi ljudmi Gorenjske, se natančno zanimal za razvoj sa moupravljanja in uspehov združenega dela na Gorenjskem. Rad je zahajal v domače prijetne go renjske gostilne, kjer se je po na parnem in odgovornem delu znal sprostiti. Tito je bil človek, ki se je veselil slehernega uspeha, zanimal seje za sleherno področje dela, vedno je bil sposoben dati poleta, vse bine. ustvarjalnosti. Neizčrpen v idejah, oh že tako majhnem pro blemu ali ob odgovornih odločitvah. Nam in Titu velja tale ob ljuba: kolikor bomo znali,bomo z delom in odnosom do dela doka zali, da je tudi po Titu Tito in da bo Tito, ideja in stvarnost, vedno živela.« LOJZE MURNIK, šofer z Jesenic: »Takoj sploh nisem mogel verjeti, da je res, koje utih -• nila televizija in se je na ekranu prikazala naša tro-bojnica. Pa vendar se je zgodilo. Pomenil nam je vse Tako daleč je že pripeljal to našo socialistično družbo, da se ne more spremeniti na slabše, le dograjevati moramo našo samoupravo. Za svet je ogromno pomenil in takega borca za mir, tako vplivnega državnika, ki bi lahko dosegel toliko, kot naš Tito, ne bo več. Nisem imel te sreče, da bi ga videl od blizu, le enkrat v Preddvoru v avtu, ko se je peljal na obisk k tovarišu Marinku. Vesel pa sem, da živimo v njegovem času. Naprej moramo gojiti vse tisto, kar nam je tovariš Tito s svojimi borci med vojno pridobi/, predvsem pa njegovo idejo n miru v svetu.« DANICA KOVAČ, prodajalka iz Radovljice: »Veliko smo izgubili s smrtjo tovariša Tita. Nenadomestljiva je ta izguba. Poznal ga je ves svet in težko je ta vest odjeknila v vseh deželah sveta. Preprost, dobrosrčen človek je bil. Z vsakim se je rad pogovarjal in največ je gradil na mladih. Hodili bomo po poti, ki nam jo je začrtal. Se dolgo bomo žalovali za njim . . .« BORIS ARH, učenec tehnične šole za lesarstvo iz Lesc: »Nimam besed. Smrt predsednika Tita je hud udarec tudi za vse nas, mlade. Sveta/zgled nam je bil, je in bo. Bilje vedno v prvih vrstah, največji borec za mir. za neuvrščenost, za neodvisnost narodov. Moramo biti tako močni, da se bomo držali njegove poti.« IVANA ZUPAN, gospodinja z Bohinjske Bele: »Zelo dober človek je bil in razumel je tudi najbolj preprostega človeka. Zaupali smo vanj. Tako naš je bil, in tako težko nam je zdaj, ko smo ga izgubili. Videvali smo ga, ho se je mimo nas včasih peljal v Bohinj. Kmalu po vojni se je pri nas celo ustavil in si šel ogledat spomenik padlim iz prve svetovne vojne. Spominjam se mame, ki je takrat hotela k njemu, da bi ji pomagal dobiti kje pravi čaj, ki si ga je toliko želela . .. Morda se sliši smešno, toda tako blizu je bil ljudem, tako njihov, da so mu hoteli zaupati tudi najbolj drobne želje . . .« IVAN GORJANC, upokojenec iz Lesc: »Prehudo je to. Do pol enih ponoči sem poslušal radio, zdaj sem gledal odhod vlaka. Sam sem bil borec, borec Gubčeve brigade, za Trst sem se boril, in vem, koliko nam je pomenil, kaj vse je prestal Izgubili smoga, vendar upam, da bo narod držal besedo, ki jo je dal in ki jo danes dajejo govorniki v poslovilnih govorih, da bomo nadaljevali njegov boj in hodili po njegovi poti miru. Preveč mi je hudo, nimam besed . . .« FRANCI ŽBONTAR, hokejist: »Težka izguba je Titova smrt za vse narode Jugoslavije m ves svet Največji voditelj je bil, kar jih je bilo po drug, svetovni vojni. Njegova misel o enakosti, bratstvu je čudovita. In vem. da bomo dr žah skupaj. Zdaj. po njegovi smrti, bo ta enotnost jugoslovanskih narodov še bolj potrebna. Njegovo delo in ideje bodo z nami živele naprej in se širile v svet« Sedemdnevno ljudsko žalovanje Beograd, 4. maja — Po seji predsedstva SFR Jugoslavije in predsedstva CK ZKJ je imel zve/ni izvršni svet izredno sejo, na kateri je sprejel sklep b splošnem ljudskem žalovanju. Zvezni izvršni svet izraža občutke žalosti in bolečine vseh narodov in narodnosti, delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije ob smrti tovariša Josipa Broza-Tita. vodje in heroja našega narodnoosvobodilnega boja, socialistične revolucije in socialistične graditve, stratega vseh naših zmag, tako v vojni kot v miru, velikana boja za uresničitev zgodovinskih ciljev delavskega razreda, za svobodo in neodvisnost naše države, za enakopravnost in ,neomajno bratstvo-enotnost naših narodov in narodnosti, za socialistično samoupravljanje, za Človekovo blaginjo in srečo, za humane odnose med ljudmi, graditelja politike in gi- banja neuvrščenosti in neonun borca za mir v svetu in sprejema: SKLEP o sedemdnevnem splošnem liuc žalovanju. 1. Ob smrti predsednika S.m, stične federativne republike lup slavije. predsednika Zveze koi nistov Jugoslavije in vrhovnega veljnika oboroženih sil Socialisti federativne republike Jugoslav maršala Jugoslavije, tovariša Jc Broza-Tita. je razglašeno dnevno splošno ljudsko žalovan* dneh od 4. maja do 10. maja leti* 2. Med splošnim ljudskim Ji vanjem bodo na vseh državni javnih poslopjih razobesili tastu na pol droga. 3. V dneh splošnega Iiudsk« žalovanja so odpovedane vse j*v manifestacije, kulturne. lat športne in druge prireditve v dr Včeraj se je Ljubljana in vsa Slovenija dostojanstveno poslovila od Tita - Foto: M. Ciglič Slovo od predsednika Svet je obšla žalostna novica Velikan 20. stoletja umrljS BEOGRAD. 4. maja, Tanjug -Posmrtne ostanke Josipa Broza Tita, predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, so prepeljali s posebnim vlakom iz Ljubljane v Beograd, kamor je vlak prispel 5. maja 1980 ob 17. uri. Posmrtne ostanke tovariša Tita so v posebnem vlaku spremljali Fadil Hoxha, član predsedstva SFRJ, Stane Dolanc, član predsedstva CK ZKJ, Todo Kurtovič, predsednik zvezne konference SZDLJ, Mika Spiljak, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, Vlado Sče-kič, član predsedstva zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, Vasil Tupurkovski, predsednik konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije, Stana Tomaftevič-Arnesen, predsednica zveznega zbora skupščine SFRJ, Branislav Ikonič podpredsednik ZIS in Džemil Sarac, podsekretar v zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo. Delovni ljudje in občani Ljubljane in Zagreba so se od posmrtnih ostankov preminulega tovariša Tita poslovili in počastili njegov spomin na železniški postaji v Ljubljani in na glavni železniški postaji v Zagrebu. Delovni ljudje in občani Beograda so preminulega tovariša Tita dočakali in mu izkazali spoštovanje na glavni železniški postaji v Beogradu, od koder so posmrtne ostanke prepeljali v poslopje skupščine SFRJ. Posmrtni ostanki Josipa Broza Tita bodo v poslopju skupščine SFRJ od 18. ure 5. maja do 12. ure do 8. maja 1980. V tem času se bodo menjavale častne straže predstavnikov vseh organov in organizacij federacije, socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, organizacij združenega dela, v katerih je delal tovariš Tito, in drugih organizacij združenega dela, delegacije glavnih mest republik in pokrajin, zagrebške organizacije zveze komunistov, rojstnega Kumrovca in oboroženih sil. Delovni ljudje in občani lahko preminulemu tovarišu Titu izkažejo spoštovanje z mimohodom poleg odra s posmrtnimi ostanki od 20. ure 5. maja do 8. ure 8. maja 1980. Pred oder s posmrtnimi ostanki tovariša Tita bodo vence položili družina tovariša Tita, predsedstvo SFRJ, centralni komite ZKJ, skupščina SFRJ, predsedstva družbenopolitičnih organizacij, delegacije socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin, delegacija oboroženih sil in delegacije iz tujine. Vse druge organizacije in ustanove v državi ter delovni ljudje in občani lahko namesto vencev in cvetja poklonijo prispevke v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev. Osrednja komemorativna seja Mitj j a Ribičič: Še bolj se bomo trudili za Titovo politiko Človeka smrt požanje. človeštva ne; naprej z njim, kar je storil zanje. ' živelo bo vselej. Te Prešernove besede so nam tolažba in spodbuda ob kruti novici, da je prenehalo biti srce predsednika Tita, srce človeka in voditelja, po katerem je ljudstvo poimenovalo svojo domovino Titovo Jugoslavijo. Prenehalo je biti srce človeka, ki je na čelu vseljudskega gibanja in stare temnice narodov, dežele narodnostnih, verskih in socialnih zapletov siromaštva in brezpravnosti, materialne in duhovne zaostalosti in životarjenja, ustvaril in zgradil današnjo novo Jugoslavijo, gospodarsko in kulturno razvito deželo z najbolj naprednim političnim sistemom in visokim ugledom med narodi sveta. Smrt je vzela človeka, ki so ga vsi kontinenti naše zemlje priznavali kot največjo osebnost našega časa. Bil je legendarni junak, ki se je že pred vojno bojeval za srečo ponižanih in zatiranih in nato — kot partizan — organiziral junaški narodnoosvobodilni boj. Bil je legenadarni poveljnik, ki ni osvajal, temveč osvobajal, malim in zatiranim narodom tega sveta pa je dokazal, kako je mogoče premagati najmočnejšega sovražnika. Bil je državnik, ki je svojo državniško moč črpal i/, najbolj vročega hrepenenja po do- stojnem življenju doslej zatiranega sveta na zemlji. Bil je izjemna osebnost, ki ni odločilno vplivala samo na .zgodovino vsega človeštva. Umrl je človek, ki smo ga imeli najrajši in. ki so ga zaradi njegove človeške veličine morali spoštovati celo sovražniki. Nekoč je dejal: »Plodov doseženega dela ni treba pripisovati meni. pač pa vsej generaciji in tovarišem, ki so šli z menoj in se z menoj borili. Samo en človek ne more mnogo napraviti, naši uspehi so plod vseh skupaj.« Danes se moramo teh njegovih besed zavedati bolj kot kdajkoli. Vsi plodovi dela, ki ga je opravil Tito, so tukaj. Tukaj je njegova dediščina, njegov ugled in slava, z njima pa je nerazdružno povezano ime Jugoslavije, naše socialistične revolucije, socialističnega samoupravljanja, neuvrščene politike narodov in ljudstev vsega sveta. Ker je Tito ustvaril nov lik voditelja, nov način vodenja države, novo odgovornost ljudskega tribuna edinemu suverenu — delovnemu ljudstvu, nam bolečina ob njegovi smrti narekuje junaško voljo, da niti za hip ne bodo nevredni njegovih poti. Zato se motijo tisti, ki mislijo in celo želijo, da bomo krenili po Titu nazaj. Nasprotno! Se bolj se bomo trudili, da bomo imeli Titovo politiko — socialistično, ljudsko, napredno, samoupravno in neuvrščeno, pogumno in zvesto. uaicunju .. ---- najvišjih organov in organizacij federacije bo 6. maja 1980 ob 11. uri v veliki dvorani doma sindikatov v Beogradu. Žalne seje bodo tudi po republikah, avtonomnih pokrajinah in v ožjih družbenopolitičnih skupnostih in v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v drugih ustanovah in institucijah. Svečani pogrebni sprevod bo s posmrtnimi ostanki krenil izpred skupščine SFRJ 8. maja ob 12. uri in bo zavil po Ulici kneza Miloša in Bule-varju oktobrske revolucije mimo muzeja 25. maja do kraja pokopa na Dedinju, na območju Užiške ulice št. 15. Sožalja šefov tujih državnih delegacij bodo v palači federacije sprejemali predsednik predsedstva SFRJ, predsednik skupščine SFRJ, predsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve. Sožalja šefov delegacij tujih komunističnih, socialističnih, socialdemokratskih in drugih strank ter osvobodilnih gibanj bodo sprejemali v palači družbenopolitičnih organizacij predsedujoči predsedstva centralnega komiteja ZKJ, predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije, sekretar predsedstva CK ZKJ in drugi člani predsedstva ter funkcionarji drugih zveznih organov družbenopolitičnih organizacij. Žalno knjigo za vpis tujih delegacij bodo odprli v palači federacije in v palači družbenopolitičnih organizacij. Žalne knjige za vpis delovnih ljudi in občanov bodo odprte v vseh občinah. Iz predsedstva SFRJ in predsedstva C K ZKJ Vse svetovne agencije so po sporočilu predsedstev ZKJ in SFRJ o smrti predsednika Tita prenesle vest, da je v Jugoslaviji prenehalo biti srce velikega državnika. Marsikje i tako kot na primer avstrijska televizija, francoska televizija, ameriški radijski programi in drugi, so prekinili redne oddaje in sporočili poslušalcem in gledalcem vest o smrti Tita. Grška televizija se je v nedeljo ob 20. uri direktno vključila v program jugoslovanske televizije. Švicarski radio je že petnajst minut po vesti o smrti Tita posvetil njegovemu delu in pomenu njegovega dela za Jugoslavijo in ves svet daljšo oddajo. Ameriški radijski program je pripraviT razgovore s pomembnimi predstavniki ameriškega političnega in javnega življenja, ki je ves čas Titove bolezni z nezmanjšano pozornostjo, kot še do nobenega tujega državnika doslej, spremljalo vsa dogajanja iz Kliničnega centra. Španski nacionalni radio je sporočil svojim poslušalcem, da je umrl oče jugoslovanskega samoupravljanja in tvorec politike neuvrščenosti. Svet sočustvuje z nami Ze v nedeljo zvečer, potem ko je svet obšla žalostna novica o smrti velikega državnika, predsednika Jugoslavije Tita. so v nekaterih neuvrščenih deželah razglasili večdnevno žalovanje za jugoslovanskim predsednikom. Tako bo v Egiptu in Tuniziji sedemdnevno žalovanje, v Alžiriji so razglasili tridnevno žalovanje itd V Veliki Britaniji so v znak žalovanja povsod spustili državne zastave na pol droga. Iz vsega sveta že prihajajo vesti, s katerimi najvišji predstavniki držav in vlad najavljajo svojo prisotnost na pogrebni svečanosti v četrtek. 8 maja. ko bodo ob 12. uri na Dedinju v Beogradu položili k počitku posmrtne ostanke Tita. zadnjega velikana naše dobe. Namesto vencev in rož — v Titov sklad Občani in delovni ljudje, organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti lahko namesto vencev in rož za predsednika Tita namenijo sredstva v sklad Titovih Štipendistov na žiro račun pri SDK: r)im-655-.r>()108: SRS — Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Vse agencije so tudi povzele razglas predsedstev CK in SFRJ. Sovjetska agencij« T je med obširno biografijo pred«dM-] ka poudarja, da je bil Tito akt borec za mir, za združevanje prednih sil za boj proti impei in kolonializmu ter da si je , deval za razvoj sovjet sk o-lugoaj vanskih odnosov. Tudi iz sosednje Italije prinašajo na prvih straneh in sebnih izdajal obširne članke o o boleči in nenadomestljivi narodov z druge strani mej*, sko glasilo Unita poudarja govor predsednika Tita konec skega leta. v katerem je naglasi-se enotni Jugoslaviji ni bati za hodnost. Podobno pišejo o Titu drugi italijanski časopisi in Primorskih Slovencev. Težko bi bilo našteti vse po svetu, o vesteh, ki so jih dovale kitajska agencija, egipt* indijska, iraška, kubanska itd vseh veje misel, da je s predi kom Titom odšel s svetovne velikan, ki je neizbrisno obe! 20. stoletje. France Popit: Odgovornost dedičev bogate dediščine Osrednja žalna svečanost ob smrti Josipa Broza-Tita je bila včeraj dopoldne v slovenski skupščini. O življenju in delu predsednika Tita je govoril predsednik CK ZKS France Popit, ki je med drugim dejal: »Poslavljamo se od tovariša Tita z odgovornostjo dedičev bogate dediščine, z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo, ki sta močnejša od bolečine. Ostalo nam je mogočno delo, ki nosi neizbrisen pečat njegove osebnosti, njegove revolucionarne ustvarjalnosti, poguma in državniške modrosti, človečanske vizije in občutka za stvarnost. Trajen spomenik Titu, človeku, revolucionarju, mislecu in državniku je njegovo delo; to je socialistična Jugoslavija, katere narodi in narodnosti so z njim izbojevali svobodo in pravico, da sami odločajo o svojem delu in življenju; to je neuvrščena, neodvisna in v svetu vplivna in ugledna Jugoslavija, ki so jo ustvarile in jo bodo varovale široke delavske in ljudske množice pod vodstvom Zveze komunistov.« Potem je govoril o liku in delu Josipa Broza-Tita pred vojno in po zmagi revolucije, pri gradnji socializma in uveljavljanju Jugoslavije v svetu, kot ene pobudnic- politike neiiv ršeennst i. »V tem, ko je ves naš,« je W France Popit, »pripada tovari* vsemu svobodoljubnemu člove*W Pripada mu z našim antifašistiČR« bojem. 7. bojem za neodvisnost samostojno pot v socalizem. z r ditvijo napredne demokracije del«" nih ljudi; pripada mu z bojem rai v svetu, za politično in ekc enakopravnost narodov, govanjem blokovske delitve svet*1 politko neuvrščenosti. Titov« misel, da je Jugoslavija. čepON majhna država, močna zaradi lil listične samoupravne demokraci' naše morale, naše enotnosti Vev* k| lahko daje Jugoslavija materiali svetu, daje moralno in politično kot vest človeštva, z neomajno vtt sile miru in s perspektivo, ki vodi sveta političnega, gospodarskega kulturnega podrejanja v svet lovanja, razumevanja, enakopno nosti in spoštovanja. Ni bilo srečanja s Titom, ki nam ne bi vtisnilo v spomin n > čase. Ni koščka naše dežele, kj napredek ne hi pričal o veličini m revolucije in o Titu kot mo«vV»kj neutrudljivi sili te revolucije.. rV vsod po tej slovenski domov ir S, ostal večen spomin nanj.«