Dopisi. Iz Jarenine. (T o i n o n o.) Dragi bralec «Slov. Gospodar-ja»! Ali si že videl kedaj Jarenino ? Videl si jo, ali z nemSkimi napisi. Pa pojdi jo sedaj poglej, ker boS videl skoro same slovenske ali slovensko-nemške napise. Po fari okoli tudi ne bodeS našel skoro katerega, samo na hiši sicer požtenega, delavnega kolarja, kateri je pred enim letom prišel k nam, boS zagledal nemški napis. Ali menda bo še tudi on to izpremenil. — Naro6nikov na našega «Slov. Gospodarja* je že 6ez 80. Mladeniči! Delajmo še, da bo vsak pridobil še enega zraven! «Štajerc» pa še v naši župniji kubane kaše ni zaslužil. Kako on laže, o tem so se že prepri6ali mnogi in so rajše »Štajerca* vrgli v kot, ter so v roke prijeli naS najcenejši slovenski list «Naš Dom». Tako je prav! Tovariši! Delajmo, da bo izginilo iz naše župnije slabo berilo kakor je lažniivi «Štajerc» po domače «giftna krota», ter bo namesto njega mnogo naročnikov na «Slov. Gospodarja* in «Naš Dom>. Sieer je nekaj žalostnega pri nas, pet občin imamo, pa izmed teh je le ena slovenska. Kaj je temu krivo, ne vem. — Kakor sem zvedel, je prišel tudi že ni6vredni »Bauernbund« k nam. Kaki 3 posestniki ga imajo. Najbolj pa obžalujem istega, kateri se je že tako izu6il iz «Bauernbunda», da je vsa njegova modrost ta, da kakor sem na lastna ušesa slišal, blati mlade duhovnike, kateri najbolj delajo na to, da bi naše slovensko ljudstvo spravili k sre6i, k blagostanju. 0 predragi mi somišljeniki! Ali bodemo še dalje spavali in dremali! Ali bomo z mirnim srcem trpeli, kako jemlje naš sovražnik našo zemljo, kako širi umazano berilo med naše ljudstvo! Ne ve6! Mladeni6i! Tovariši! Zbudimo se vendar enkrat, pojdimo na delo domoljubno: Ptujskega lažnjivega kljukca v pe<5, «Slovenskega Gospodarja* na mizo, «Naš Dom» pa v roke. — b. Od Sv. Urbana pri Ptuju. (Ptujske laži.) Neki tukajšm dopisnik je pisal v «Štaierca» precej obširen dopis ali da bolje rečemo, zbirko laži in neumnosti. On piše, da že zopet koža srbi nekega Janta iz župnije urbanske, kakor kaže dopis v «Slov. Gospodarju*; obeta, da še bode kaj pisal o urbančanih itd. Baha se, 6eš, ker ga je «Štajerc* takoj za žilo potipal, ni si upal «Gospodarjev* dopisnik cele tri mesece iz brloga! Ta junaška srajca, tako piše dalje, pa tudi sedaj ni upala pisati o urbanskih fantih, ampak spravil se je mimogrede na »Štajer6eve> dopise in «Štajerca> samega. Tega «Štajer6evega» dopisnika pa, kakor izprevidimo, ne srbi samo koža, ampak tudi pamet, kajti on ne pomisli, da kmetski mladeni6 nima toliko časa dopisov pisati kakor on pred in po svoji službi. Zato pa misli, da nam mladeni6em kar hla6e trepe6ejo pred njegovimi neumnimi dopisi, ki jih pošilja v ptujski, kratnarski list. Da pa «Gospodarjev» dopisnik ni napadal urbanskih fantov, tega «Štajerčev» dopisnik ne gprevidi, ker je preneumen, da bi Tidel, da smo mladeni6i itak narodnega mičljenja, da korakamo pod slovensko trobojnico, na kateri se blišči geslo: Vse za vero, dom, cesarja. Ta dopisnik mora biti tudi dober lažnjivec, ker piše, da se tukaj najmanj desetkrat «Štajerca» ve6 6ita, kakor «Slovenskega Gospodarja* in »Našega Doma». Mi mu pa svetujemo, naj gre neko nedeljo zjutraj pred cerkev k pismonoševki in če je tako kratkoviden, naj mu ta podrži veliko balo «Slov. Gospodarja* in »Našega Doma» pod nos in Videl bo, da se le redko «Stajerc» zmes nahaja, na katerega so naro6eni taki ljudje, ki še drugih 6asopisov nikdar čitali niso. Zato jim ni zameriti, da ne sprevidijo njegovih zvijač. Naročeno je na ptujskega kljukca tudi par nemškutarskih koruznih «piirgarjev». Norčuje se dopisnik iz »NaSega Doma», ker je za dva groša cenejši, kakor «Štajerc», ki je baje trikrat večji. Mi mladeni6i pa stokrat rajši čitamo «Naš Dom», ker Ijubimo resnico, v «Štajercu» pa skoraj ni dopisa, ki bi ne bilo laži v njem. Večji pa je »Štajerc« le zaradi tega, ker ga je več ko polovico polno priporo6il nemških in nemSkutarskih kramarjev ter obrtnikov. Kar še piSe ta dopisnik drugih neumnosti, ne bodemo sedaj naštevali, ker mislimo, da smo ga zadosti poSčegetali, in če ga spet pamet zasrbi, ga bodemo zopet pošteno po6ohali in če Se ne bo ni6 pomagalo, mu bodemo inogli pri Gradcu v . . . . prostor poiskati. Urbanski mladeniči. Iz Runža. 2e ve6 let sem naro6nik in zvest bralec našega »Slov. Gospodarja«, a nisera še čital posebnega poročila iz naše ob6ine. Tudi zdaj nimain poročati kaj veselega. Zadnie dni sem bil enkrat po opravkih na c. kr. pošti v Ivanjkovcih. Gospod poštar me prosi, naj bi ponesel svojemu soob6anu Ivanu Raihu neko malo poSiljatev. Seveda sem rad ustregel njegovi želji. A kdo popiše moje za6udenje, ko mi da gospod poštar v roke ptujsko »giftno kroto« »Štaierca«. Dozdaj sem mislil, da je naša pošteno slovenska občina prosta te ljulike, a zdaj vidim, da sem se motil. Ptujskega kramarja dobiva pri nas Ivan Raih, posestnik na domu narodnega buditelja Rai6a. Kaj bi rekel naS pokojui Božidar Rai6, ko bi vedel, da bode v njegov dom prihajal najve6ji sovražnik Slovencev? Ne mogel bi gotovo mirno spati v grobu, 6e bi mu bilo znano, da bo narodno seme, katerega je on s tolikim trudom zasejal, pomagal zatirati naslednik na njegovem domu. G. Ivan Raih, pustite ta list in bojujte se z nami Slovenci po p ti, ki nam jo je pokazal veliki Slovenec Božidar Raič. Gospoda poštarja v Ivanjkovcih pa uljudno prosim, naj ne devlje »giftne krote« v oni predal, kamor deva naše liste: »Slov. Gospodar<. »Domovino« in »Naš Dom«, katerih prihaja lepo število v našo ob6ino, da ne bodo okuženi po ptujskem 6asopisu. Ob6an. Iz Pišec. Dne 10. m. m. je tukaj strašna ¦trela gospodarila; treščilo je na ve6 kraiih, kakor v zvonik župnijske cerkve, a ker je strelovod, ni povzro6ilo nobene škode; potem nadalje v hram posestnika Vincencija Ribiča, ki je zgorel. Posestnik ima mnogo Skode, posebno na vinski posodi. Trikrat je zaporedoma treš6ilo v tukajšnjo grajS6ino, a le enkrat se je tramovje vžgalo in služabniki so takoj pogasili. Dne 16. m m. so se nekateri fantje iz tukaišnjih ob6in v gostilni Franca Agreža z noži sprli. Tudi k nam zabaja tista »giftna krota« iz Ptuja, dobiva jo »mladi* Janez Kos v Blatnem. Posestnikom Mart. Sniteri6u in Kostanjšeku bi svetovali, da bi lepo barvane tablice z napisom Brenerei odstranila. Veliko smeha pa povzroča tabla na marofu tukajšne grajš6ine z napisom »Breneraei«. 0 da bi naši Nemci znali vsaj prav pisati! Vinske gorice nam spet kažejo veselo trgatev, ako nas Bog obvaruje še zanaprej vsega hudega.