KAMNIŠKI OBČAN / 26. november 1979
5
obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
26. november
1979
št. 19
Komunalna dejavnost v kamniški občini
V letošnjem jubilejnem letu ob 750-letnici Kamnika smo pomembne uspehe dosegli tudi na področju komunalne dejavnosti. Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik je skupaj s krajevnimi skupnostmi in drugimi odgovornimi dejavniki v občini posvetila vso pozornost mnogim problemom komunale ter vrsto ključnih vprašanj tudi uspešno rešila.
Pri urejanju komunalnih vprašanj smo največ sredstev namenili skupnim potrebam, čeprav nismo zanemarjali tudi vprašanj komunalne dejavnosti, ki jo neposredno plačujejo in vzdržujejo krajani oziroma občani.
Čeprav smo o pomembnih komunalnih pridobitvah že pisali, naj še enkrat omenimo, da je komunalna skupnost v letu 1978 dosegla svoj delovni načrt v višini 37,255.000 din, v letu 1979 pa je predvidela porabo sredstev v višini 134,500.000 din. Največ sredstev smo namenili pripravam in začetku izgradnje obvozne ceste v Kamniku, rekonstrukciji Tunjiške ceste, kanalizaciji in čistilni napravi v Komendi, rekonstrukciji ceste, kanalizaciji in čistilni napravi v Komendi, rekonstrukciji ceste Hudo-Rudnik, kanalizaciji Jeranovo, komunalni ureditvi 14 nadomestnih parcel v Novem trgu, komunalni ureditvi 34 parcel v Komendi in po dolgih pripravah slednjič tudi prvi fazi izgradnje nove avtobusne postaje v Kamniku.
Vsem tem že dokončanim ali začetim nalogam moramo dodati še gradnjo glavnega vodovoda mesta Kamnika, gradnjo kolek-torja in glavne čistilne naprave Domžale-Kamnik in modernizacijo cest I. in II. reda v občini. Glavna čistilna naprava je bila največji in najdražji objekt za Kamnik in Domžale, saj je stal kar 87,109.062 din, za razširjeno reprodukcijo v letih 1979 in 1980 pa še 9,010.286 din.
Pri reševanju komunalnih zadev se je komunalna skupnost večkrat znašla pred skoraj nerešljivimi vprašanji. Med njimi vzamejo veliko časa in terjajo dodatne napore zlasti tehnična dokumentacija in številne raziskave, ki dajejo tudi po več različnih rezultatov. To se je pokazalo med drugim prav pri najpomembnejših objektih komunalnega gospodarstva. Poleg splošne podražitve je tudi to zahtevalo dodatna finančna sredstva in iskanje kreditov. Pomanjkljiva tehnična dokumentacija pa je po svoje prispevala še k nekaterim kasnitvam in zamujanjem postavljenih rokov, kar je tudi vplivalo na končno ceno izvršenih del.
Izkušnje, ki smo si jih pridobili v zadnjih letih, nas opozarjajo, da moramo vsako večjo pa tudi manjšo komunalno ureditev dobro pipraviti in dobiti kar najboljšo tehnično dokumentacijo. Vsaka površnost, naglica in slaba pripravljenost se nam lahko kaj hitro maščuje, pa naj gre za glavni vodovod v Kamniku ali za za-
jetje vode v majhnem zaselku, za obvozno cesto v Kamniku ali pot do samotne kmetije, za glavno čistilno napravo ali kanalizacijo v kaki krajevni skupnosti.
Med vprašanji, ki povzročajo vrsto problemov, moramo posebej opozoriti na pripravo stavbnih zemljišč. Kamnik s svojo okolico je postal v zadnjih letih izredno zanimiv, tako za blokovno kot zasebno stanovanjsko gradnjo. Žal komunalna skupnost nima dovolj sredstev, da bi kupovala stavbna zemljišča na zalogo, predvsem za gradnjo zasebnih hiš. Zato nastajajo naselja, ki niso komunalno urejena. Med njimi je še nekaj starih naselij izpred deset in več let. Ker ta naselja nimajo kanalizacije, postajajo potencialni onesnaževalci človekovega okolja. Zato želimo, da bi rešili tudi ta vprašanja.
Samoupravna komunalna skupnost pričakuje pri urejanju teh naselij vso podporo občanov in družbenopolitičnih organizacij pri osveščanju ljudi, da nam je potrebno zdravo okolje in da je treba dati svoj delež pri dvigu komunalnega standarda. Čeprav imajo naši občani veliko posluha za komunalno dejavnost in so v večini krajevnih skupnosti s precejšnjimi denarnimi sredstvi omogočili rešitev vrste komunalnih problemov, pa nekateri še vedno pričakujejo, da jim bo prav vse rešil nekdo drug.
Pri ocenjevanju komunalnih razmer v občini smo zelo radi kritični, ostri, celo zajedljivi, pri odmerjanju sredstev za rešitev in ureditev kritiziranih razmer pa nam kaj hitro zmanjka volje in denarja. Ne glede na tako in podobno obnašanje moramo vsako novo gradbeno zemljišče komunalno urediti in ga ponuditi Kupcem - bodočim graditeljem, neurejena naselja pa postopoma urediti in komunalno opremiti.
Samoupravna komunalna skupnost se kljub uspehom, ki smo jih že dosegli, zaveda, da je na komunalnem področju še veliko potreb in želja. Ključnim problemom smo posvetili vso pozornost in jih v glavnem tudi že rešili, mnoge pa bomo skušali urediti v naslednjem planskem obdobju v letih 1981-1985.
V naslednjem petletnem obdobju bomo morali zastaviti svoje delo, tako da bomo:
- omogočili razvoj manj razvitih območij v občini;
- skrbeli za smotrno uporabo in izrabo prostora, kar naj med drugim izboljša človekovo oko-Ijc;
- razvijali komunalno dejavnost skladno z razvojnimi načrti in programi občine Kamnik;
- ustanovili stavbno zemljiško enoto pri komunalni skupnosti, ki naj pospeši urejanje stavbnih zemljišč;
- okrepili stike med samoupravno komunalno skupnostjo in izvajalci komunalnih storitev. Skupni dogovori naj bi urejali zlasti vprašanje cen za komunalne storitve;
- dopolnili dosedanje oblike financiranja komunalne dejavnosti, ki naj odražajo interese družbenopolitičnih dejavnikov v občini, krajevni skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela;
- povečali skrb za zdravo človekovo okolje, na katerega vplivata tudi komunalno in stavbno zemljiško gospodarstvo;
- izboljšali informiranje občanov in sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami in društvi;
- sodelovali pri raziskovalnih nalogah in projektih komunalnega razvoja v občini, regiji in republiki;
- organizirali ustrezne strokovne službe skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in občinsko skupščino Kamnik.
Osnovne podatke, potrebe in programe že sedaj pripravljajo zlasti krajevne skupnosti. Pri tem naj bi sodelovali vsi občani, dali svoje predloge, pripombe in pobude. Ker je komunalna dejavnost zelo razvejana, opozarjamo zlasti na naslednje zadeve, ki naj bi jih konkretno opredelili v petletnem programu: I. Skupne komunalne zadeve:
1. Kako je urejena javna razsvetljava? Katere dopolnitve so potrebne, kje je razsvetljava dobra, kje je slaba in pomanjkljiva?
2. Kako urejamo zelene površine parkov v, mestu in v posameznih naseljih? Kje naj bi uredili nove parke ln zelenice?
3. Kakšno je vzdrževanje čistoče javnih površin v naseljih in odstranjevanje smeti iz zgradb? Kako skrbimo za čistočo prostorov, objektov itd., ki niso samo naši, ampak v skupni uporabi?
4. Kje potrebujemo in moramo zgraditi javne sanitarije, ki jih v Kamniku nimamo, pa so nujne?
5. Kako vzdržujemo javna otroška igrišča, kakšna so in kje bi jih še morali zgraditi in urediti?
6. Kako skrbimo in urejamo javne varstvene pasove in rezervate?
7. Kakšne so naše javne tržnice in sejmišča, kako jih vzdržujemo in obnavljamo? Ali bomo morali v prihodnjih petih letih zgraditi nove tržnice v večjih krajih oziroma naseljih?
8. Kako so v mestu in občini urejena javna parkirišča, kje bomo morali označiti parkirne prostore, da bomo prispevali k večji prometni varnosti in redu v prometu na naših cestah in poteh?
9. Ali bomo v Kamniku gradili v tem petletnem obdobju javno kopališče, ki bo služilo zlasti tistim, ki nimajo svojih kopalnic?
10. Kako bomo skrbeli za pokopališča in izvajanje odloka o pogrebih?
11. Ali je sedanje urejanje in vzdrževanje ulic in trgov dobro organizirano, ali tudi tu delamo napake, ki jih lahko in moramo odpraviti.
12. Kako vzdržujemo lokalne ceste I. in II. reda, katere ceste in ulice bomo morali modernizirati ali na novo zgraditi?
13. Kakšni so spomeniki na javnih prostorih, kakšne so spominske plošče na zgradbah? Ali imamo spoštljiv odnos do vseh pomnikov naše preteklosti? Na katere spomenike iz dalnje in bližnje preteklosti smo pozabili, jih zanemarili?
14. Kako je v naši občini urejen promet, kakšne so prometne signalne naprave, kje bi morali urediti še nove naprave?
15. Ali smo v občini storili vse za ustrezna javna odlagališča za komunalne in industrijske odpadke? Kje bomo morali poskrbeti za nova odlagališča? Kje imamo divja odlagališča starih avtomobilov in drugih večjih kovinskih odpadkov, ki kvarijo naše okolje in so nam le v sramoto?
16. Kako skrbimo za požarno varnost? Ali poznamo osnove požarne preventive in prispevamo k preprečevanju požarov? II. Individualne komunalne zadeve:
1. Kakšna je oskrba z vodo v posameznih naseljih?
2. Kako je urejena kanalizacija, kakšno škodo povzročajo odpadne in atmosferske vode, ki bi jo lahko preprečili z ureditvijo kanalizacije?
3. Kakšne so električne napeljave, kje bodo potrebni novi transformatorji ali nova električna napeljava?
4. Kaj bomo storili za razširitev telefonske mreže, kakšne bodo možnosti napeljav v nova naselja in oddaljena naselja v občini?
5. Kako je urejena dimnikarska služba, ali ji posvečamo dovolj pozornosti, ali jo bomo morali še okrepiti?
6. Kakšna je pokopališka in pogrebna služba? Ali imamo predloge za njeno izboljšanje tako v mestu kot okoliških naseljih?
Poleg vseh teh nalog, vprašanj in dejavnosti, ki smo jih navedli, pa se bodo gotovo pojavila še razna druga vprašanja, ki zaslužijo svoje mesto v programu krajevne skupnosti in komunalne dejavnosti. O vsem tem naj bi občani razpravljali že letos in v prvih mesecih leta 1980, tako da bo petletni program resničen odraz nalog komunalnega gospodarstva, odraz potreb naših občanov, krajevnih skupnosti in občine kot celote.
In le za tak program lahko pričakujemo, da ga bomo s skupnimi napori in močmi tudi uresničili.
Samoupravna komunalna skupnost bo po sprejetju programov v krajevnih skupnostih nudila vso pomoč svoje strokovne službe, da bodo zastavljeni cilji čimprej uresničeni. Krajevne skupnosti nimajo strokovnjakov, ki bi jim pripravljali razne načrte, urejali imovinsko pravne zadeve in podobno. Vse to so stvari, ki zadržujejo ali celo preprečujejo začete delovne akcije.
Predsednik občinske skupščine Kamnik, tovariš Slavko Ribaš
sklicuje skupno zasedanje vseh zborov
Skupščine občine Kamnik,
ki bo v ponedeljek, 3. decembra 1979, ob 16. uri v dvorani kina Dom v Kamniku.
mali
Delegati bodo obravnavali:
Predlog družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Kamnik
Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980 Analiza izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1979
Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1979
Osnutek odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980 Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje Postaje milice v sklopu Doma zaščite in varnosti v Kamniku
Osnutek sklepa o združevanju sredstev za financiranje nalog in programa LO v letu 1980 v občini Kamnik Osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o virih, združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju komunalne dejavnosti občine Kamnik
Predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe
Predlog odloka o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik Kadrovske zadeve Delegatska vprašanja.
Krajani se pogosto odločijo za prostovoljno delo, nato pa zvedo, da določene naloge ne morejo izpeljati do kraja. Manjkajo jim razna soglasja upravnih organov in inšpekcijskih služb, pristanki podjetij in posameznikov. Podobno je tudi z načrtovanimi sredstvi, ki jih je v posamezni krajevni skupnosti večkrat premalo.
Komunalna skupnost se je že sedaj zavzemala in tudi podpirala medsebojno solidarnost in prelivanje sredstev med krajevnimi skupnostmi. Skupna sredstva krajevnih skupnosti so dokajš-nja, vendar jih ne trosimo najbolj gospodarno. Prav je, da krajevna skupnost zbira denar za večje naložbe ali dela. Pri tem pa se lahko zgodi, da mora zbirati denar tudi dve ali več let. Podobno ravnajo tudi druge krajevne skupnosti. Vse skupaj bi lahko rešile neki problem zdaj v eni nato v drugi skupnosti, če bi se dogovorile in pri tem druga drugi pomagale. To pa je mogoče le takrat, ko imamo trden samoupravni dogovor in jasen program za vsako leto posebej in za več let skupaj.
Pri združevanju sredstev morajo krajani in' krajevne skupnosti dobiti trdno zagotovilo, da jim bodo posojena sredstva v določe-. nem času vrnjena in da jim bodo tudi drugi pomagali.
Krajevna skupnost dobiva iz leta v leto več pristojnosti. Njeni stiki z delovnimi organizacijami,
šolami, vrtci, zdravstvenimi ustanovami, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami in društvi, naloge pri družbeni samozaščiti in splošnem ljudskem odporu pa ji nalagajo tudi vrsto nalog komunalnega značaja.
Izvajanje komunalnih dejavnosti posega v osnovne življenjske interese vsakega delavca in občana. Ustava SR Slovenije določa, da zadovoljujejo delovni ljudje svoje potrebe in interese na področju komunalnih dejavnosti v krajevni skupnosti, v občini oziroma v samoupravni interesni skupnosti.
S tem določilom ustave SR Slovenije je dana možnost, da po svojih močeh storimo kar največ za uresničevanje nalog komunalne dejavnosti v dobrobit občanov in skupnosti. Dobro pripravljenim programom za leta 1981-1985 posvetimo vso pozornost, sprejmimo in predlagaj* mo tisto, kar bomo lahko uresničili. S tem bomo utrdili zaupanje ljudi v delo krajevnih skupnosti, občine in samoupravne komunalne skupnosti ter jih pridobili za skupne akcije, ki so splošnega družbenega pomena. Uspešna komunalna dejavnost ho s tem prispevala svoj delež v krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov, tako v krajevni skupnosti kot v "občini.
FRANC HRIBAR-LOVRO predsednik skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik
Iz dela izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti
Kmetijsko-zemljiška skupnost
Da bi kmetom pomagal pri pridelavi večjih količin in boljše krme, je izvršni odbor skupnosti odobril iz sredstev skupnosti regres za nabavo mineralnih gnojil v višini 10% cene za kmetovalce nižinskih območij in 20% za kmetovalce višinskih območij.
Najmanjša količina, ki jo mora kmet kupiti, je za nižinska območja 2000 kg, za višinska območja pa 1000 kg. Največja registrirana količina je 700 kg na
hektar, vendar največ 7000 kg na gospodarstvo.
Izobraževalna skupnost
Prehrana šolskih otrok je v naši občini že dolgo problematična. Da bi kuhinja v izobraževalnem centru Rudolfa Maistra, ki ima zmogljivost 500 obrokov dnevno, z novim letom začela obratovati, je izvršni odbor izobraževalne skupnosti odobril sredstva za nakup drobnega inventarja za opremo kuhinje v izobraževalnem centru ter za razdelilne kuhinje v osnovnih šolah Frana Al-
brehta ter Duplici. Odobril je tudi nabavo kombija za prevoz hrane.
IO je na svoji seji sprejel sklep o ustanovitvi komisije za prehrano otrok in mladine pri občinski izobraževalni skupnosti. Naloga komisije bo spremljanje oziroma pospeševanje prehrane otrok in mladine. Člani komisije so vodje šolskih kuhinj, predstavnik dispanzerja za šolske otroke in mladino, predstavnik socialne službe ter predstavnica izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti.