GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
ŠT. 19 LETO 18
26. NOVEMBER 1979
CENA 3 DIN
Jugoslovani se vsako leto s ponosom spominjamo zgodovinskega dneva, ko so delegati vseh narodov Jugoslavije na II. zasedanju AVNOJpostavili temelje nove Jugoslavije. Na podlagi sklepov AVNOJ in z borbo pribotj enimi pravicami so 29. november 1945 poslanci v Skupščini soglasno sprejeli odločitev, da se Jugoslavija razglasi za republiko.
S tem so potrdili pravilno pot naše partija pod vodstvom maršala TITA, ki je bil izvoljen za predsednika republike. To je bil pomemben zgodovinski in prazničen trenutek, kije pot nadaljnjega razvoja jugoslovanskih narodov obrnil v boljšo in lepšo bodočnost.
Nasprotovanja velesil vzhoda in zahoda ter težave pri obnovi porušene domovine niso ustavila našega demokratičnega življenja in gospodarskega razvoja.
Zaradi modrega vodstva naše partije in enotnosti ljudstva, naše poti v socializem, ki daje delovnim ljudem vse pravice in možnosti, da s samoupravnim delegatskim sistemom neposredno in svobodno odločajo o rezultatih svojega dela, pa so nas in nas še nasprotniki ovirajo v gospodarskem razvoju.
Čeprav tudi te težave niso nepremagljive, pa nas vendarle mnogokrat težko prizadenejo. Naše politično vodstvo se je vsled takih pritiskov odločilo, da se povezujemo z državami, ki niso opredeljene in jih v njihovem razvoju tarejo enake težave.
Prav pod vodstvom našega predsednika maršala TITA je bila naša država pobudnik in prvi gostitelj neangažiranih držav vsega sveta. To je bilo pogumno in pomembno dejanje, kije v marsičem spremenilo podobo sveta za vse čase, čeprav se tega v tem trenutku najbrž v vsej globini niti ne zavedamo. Jugoslavija je s tem dejanjem pridobila na svojem ugledu v svetu vsaj toliko, kolikor s svojim junaškim bojem med osvobodilno vojno.
Vse to, junaška borba za osvobodi-
Ob dnevu republike
29. XI. 1945 je dr. Siniša Stankovič, poslanec narodne skupščine na zasedanju ustavodajne skupščine prebral predlog deklaracije o razglasitvi republike. Deklaracija je bila soglasno sprejeta
rev, zgodovinske odločitve II. zasedanja A VNOJ in razglasitev republike ter naša pot v socializem, ki jo spremljajo tako gospodarski in politični uspehi, nas zavezujejo, da te pridobitve tudi branimo.
Čeprav nam zaradi enotnosti naših narodov ne grozi nevarnost, pa moramo biti kljub temu na vse pripravljeni. Preizkusi pripravljenosti, ki jih opravljamo, nam dokazujejo, da so delovni ljudje in občani, od najmlajših do najstarejših voljni storiti vse, da se zoper-stavijo proti vsakršnemu sovražniku ali naravnim katastrofam.
Naš delegatski sistem, kije bil zasnovan že z II. zasedanjem A VNOJ v Jajcu 1943. leta je s samoupravnim socializmom dobil še posebno vrednost. Iz teoretičnih zasnov nam je uspelo, da danes večina delovnih ljudi in občanov neposredno sodeluje in odloča o najpomembnejših zadevah naše politične ureditve, o našem gospodarjenju in življenju.
Delegati se vse bolj zavedajo pomembnosti samoupravnega sistema in v vseh sredinah poskušajo s sporazumevanjem uveljaviti interese delovnih ljudi. Vedno manj je odsotnosti delegatov pri sejah in zborih in vedno bolj neposredno živo se izraža volja ljudi. Da bi bil naš samoupravni in delegatski sistem še bolj popoln in da bi ga ne omejevale birokratske vezi ali celo volja posameznikov, je naš predsednik tovariš TITO dal pobudo o kolektivnem vodenju in odgovornosti.
To je pomembna dopolnitev v našem političnem življenju, ki bo imela koristne posledice v bodočem razvoju naše domovine.
Ko bomo v prihodnje prav tako neza-držano in uspešno napredovali v gospodarskem in političnem življenju, bo to najlepše nadaljevanje sklepov II. zasedanja AVNOJ in oddolžitev junaškim borcem med našo osvobodilno vojno.
NANDE VODE
*******************************
i ■
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo ob Dnevu republike
Leto dni mineva kar je predsedstvo OK SZDL sprejelo sklep, da naj glasilo SZDL Kamniški občan prične poskusno izhajati dvakrat mesečno.
Pobuda je bila utemeljena, saj se je izkazalo, da z mesečnimi objavami ni mogoče dovolj uspešno informirati občane, še posebno pa ne delegate z delegatskimi obvestili.
Sklep naj Kamniški občan pogojno izhaja dvakrat mesečno je bil razumljiv, ker ni mogoče predvideti vnaprej vseh posledic, ki jih taka odločitev prinaša. Misliti je bilo treba na to, da mora biti krog dopisnikov večji, da morajo biti novice in obvestila hitreje v uredništvu, da je z urejanjem še enkrat toliko dela, kar zahteva od urednika, ki je
^* **************************** * mniSkemnriSSut,MtonvSk
občinski komite ZKS občinska konferenca SZDL občinski švet ZSS občinska konferenca ZSMS občinski odbor ZZB NOV občinska skupščina uredništvo Kamniškega občana
Leto dni kot štirinajstdne vnik
napor. In ne nazadnje takrat ni bilo mogoče predvideti, ali bo finansiranje Kamniškega občana od ustanoviteljev zadostno. Težav je bilo torej dovolj in le s trdim delom jih je bilo moč premagati.
V letošnjem letu se nam je izmenjalo troje urednikov. Na izpraznjeno mesto vodje INDOK službe nam je uspelo dobiti po več kot polletnem čakanju novega vodjo, finan-
• Ob dnevu republike bo v torek. 27. novembra ob 12. uri slovesna otvoritev izobraževalnega centra Rudolfa Maistra, naslednjega dne, 28. novembra ob 10. uri pa bo v kinu Dom Kamnik IV. revija pihalnih orkestrov v Domžale. Mengeš. Moravče in Kamnik.
VABLJENI
siranje nam bo ob skrajnem varčevanju nekako uspelo.
Občani prejemajo list brezplačno in že samo dejstvo, da v Kamniku, kjer največkrat zašepa dostava, občani takoj alarmirajo uredništvo, pa tudi izdajatelja, pomeni, da list uživa priljubljenost in da je zelo bran. S tem pa je tudi dosegel svoj namen.
Program dela Kamniškega občana v prihodnje je zelo obsežen in bo treba premagati precej težav, da bodo občani list dobivali pravočasno in da bodo novice zanimive in aktualne, ter da bodo obvestila delegatom tudi koristila; dosedaj razen od občinske skupščine ni bilo mogoče redno dobivati gradiv za razprave v interesnih skupnostih in drugih organizacijah.
NANDE VODE
S KONFERENCE OK ZKS
Komunisti smo
premalo
revolucionarni
Uresničevanje samoupravnih odločitev se v delovanju samoupravnih interesnih skupnosti še vedno ustavlja ob preprekah, ki bi jih morali komunisti, če naj bi bili revolucionarno jedro pri dograjevanju samoupravljanja, z akcijskim vključevanjem na najrazličnejših toriščih odpravljati.
Žal pa v naši občini, tako so ugotavljali na zadnji konferenci kamniških komunistov, vseh možnosti še ne vidimo ali jih ne znamo pravilno uporabiti. Kako bi sicer lahko ugotavljali, da pri-
• Kazimir Keržič: Komunisti smo premalo odločni in revolucionarni, še premalo razmišljamo s svojimi glavami. Družbenopolitični zbor bi moral biti politični kreator našega delovanja in uresničevanja zastavljenih nalog. Delegati bi morali posredovati stališča svoje organizacije, a se žal le redko dogaja tako. Zato tudi mlačno reagiramo na mnoga pereča vprašanja.
hajajo delegati na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti zgolj s svojimi stališči, da torej manjkajo odločitve in predlogi naših volilcev, pa naj bodo ti v združenem delu ali v krajevni skupnosti. Opravičevanje na zajetna gradiva, na pogoste sestanke, je sprejemljivo le deloma, kajti če kdo, potem bi morali prav komunisti speljati prizadevanja, da bi strokovne službe interesnih skupnosti pripravljale
• Slavko Ribaš: Delovanje delegacij za zbore republiške skupščine pojenjuje, udeležba je vedno slabša, delegati so vedno manj povezani s svojo delegatsko sredino.
tudi izvlečke iz obsežnih dokumentov in da bi tudi na skupščini skušali stvari prikazati preprosteje ter tako omogočili vključevanje v razpravo prav vsem. Zdaj pa je prav drugače, saj smo na konferenci slišali, da na skupščinah interesnih skupnosti še vedno prevladuje glas zbora izvajalcev (pri tem tudi sklepčnost ni problematična), ki je podprt s
Zbor
kamniških komunistov
Po sklepu 32. seje komiteja občinske konference ZKS Kamnik z dne II. oktobra 1979 bomo tudi v letošnjem letu organizirali že tradicionalni ZBOR KAMNIŠKIH KOMUNISTOV, ki bo V PETEK, 7. DECEMBRA 1979, S PRIČETKOM OB 17 URI V DVORANI KINA DOM KAMNIK
Letošnji zbor posvečamo 60-let-nici ZKJ in 40-letnici SKOJ ter 750-letnici našega mesta. Jubileje bomo počastili s podelitvijo priznanj članom zveze komunistov za njihovo 30-letno članstvo, v svoji sredini pa bomo pozdravili člane ZK, ki so v naše vrste stopili v letošnjem letu. Svečanost bomo obogatili s priložnostnim govorom, z ogledom krajšega filma in s kulturnim programom, v katerem bomo sodelovali vsi.
VABLJENI OK ZKS KAMNIK
strokovnimi pojasnili, medtem ko glas uporabnikov (morda tudi zaradi šepajoče sklepčnosti) ostaja v ozadju.
Ob tem seveda ni težko odgovoriti na vprašanje, kakšna je povezanost delegacij in delegatov z družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami in v kolikšni meri se ti zavedajo svoje
• Božo Matičič: Tudi komunisti smo postali lagodni. Kar preštejmo se, koliko nas je, ki pridemo na slovesnosti ob pomembnejših državnih ali republiških praznikih. Koliko nas je, ki aktivno delujemo v delegatskem sistemu.
odgovornosti pri uresničevanju delegatskega sistema. Odgovor ni navdušujoč.
Z enako mero kritičnosti ali samokritičnosti lahko ocenjujemo tudi delovanje družbenoekonomskega sistema. Družbenopolitične organizacije sicer skušajo v svojem delovanju ujeti korak z delom občinske skupščine in v nekaterih razpravah so se tvorno vključile s predlogi in pobudami v delo občinskih zborov. A še vedno se dogaja, da o marsikateri pomembni stvari družbenopolitične organizacije razpravljajo
po zborih skupščine. In kako naj bodo ob tem dejstvu delegati na skupščini oboroženi z ustreznimi stališči in odločitvami svojih volilcev? Se je potem sploh mogoče čuditi mlačnim razpravam o hudo pomembnih stvareh, večkrat prisotnemu strahu pred nesklepčnostjo. Tudi na družbenopolitičnem zboru, ki naj bi bil dobra fotografija delegatskega sistema, saj so vanj vključeni delegati družbenopolitičnih organizacij.
• Gradivo, ki je bilo osnova za razpravo na konferenci občinske konference ZKS Kamnik bodo skupaj z ugotovitvami iz razprave in osnutkom statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju organizacije zveze komunistov v naši občini dobile v razpravo vse osnovne organizacije.
Konferenca naših komunistov je sprejela tudi predlagano reorganizacijo osnovne organizacije ZKS Kamnik-sever na tri nove osnovne organizacije. Tako zdaj v Kamniku deluje pet osnovnih organizacij (Mekinje, Graben, Šutna, Zaprice in Bakovnik) skladno s statutom pa so dane možnosti za ustanovitev sveta osnovnih organizacij v krajevni skupnosti Kamnik.
JANA TAŠKAR
Skupna vlaganja v rudnik kaolina Črna
Družbenopolitične organizacije v okviru SOZD Slovenija papir so že letos spomladi sprejele pobudo rudnika kaolina v Črni in kamniških občinskih dejavnikov za skupna vlaganja v nadaljnji razvoj tega rudnika. Papirnice namreč odkupijo okrog 60 odstotkov vsega kaolina, ki ga proizvedejo v Črni. Nizka akumulacija in zaradi tega tudi premajhna vlaganja v rudniške raziskave in tehnologijo so pripeljali rudnik v precejšnje težave, iz katerih brez sodelovanja porabnikov te surovine ne more.
Zato je posebna komisija gospodarske zbornice in soz-da pripravila predlog samoupravnega sporazuma o skupnih vlaganjih. Za geološke in tehnološke raziskave, ki naj bi privedle tudi do večje kvalitete, nameravajo združiti 17 milijonov dinarjev. Delež posameznih podpisnikov bo odvisen od količine uporabljenega kaolina. Neposredno bodo združili 5,5 milijonov din, ostala sredstva pa bodo odplačevali kot posojilo pri kilogramu kaolina.
Ta prizadevanja so v skladu z izhodišči srednjeročnega plana, po katerih se moramo usmeriti predvsem na domače surovine, seveda ob ustrezni kvaliteti in na osnovi dolgoročnih dogovorov.
FRANC SVETEL!
Oblikovanje novih odnosov v 1 stanovanjskem ( gospodarstvu
• Kako bomo delali v prihodnjem srednjeročnem obdobju
Jubilej Svilanita
Trideset let je minilo, kar je kamniška občinska skupščina ustanovila podjetje Svilanit, majhno tovarno s petnajstimi zastarelimi stvatvami in petdeset delavci. Lotili so se proizvodnje svilenih tkanin in nekaj končnih izdelkov, leta 1952 pa priključili -sicer z zastarelimi stroji - še proizvodnjo frotirja. Obrati so bili tedaj še raztreseni po okolici Kamnika, zato seveda ni čudno, da si je delovni kolektiv, ki se je iz leta v leto povečeval, prizadeval, da bi svojo tovarno strnili na enem mestu in jo posodobili.
Prav v letošnjem letu se bodo želje in načrti tega kolektiva, ki šteje danes okrog osemsto delavcev, v celoti izpolnile, saj so sredi poletja odprli nove proizvodne prostore v tozdu Frotir, do konca leta pa bodo predali namenu še novo proizvodno halo v tozdu Svila ter prostore za skupne službe skupaj z obratom družbene prehrane.
Vzrokov za obisk v tej delovni organizaciji, za srečanje z njihovimi uspehi in snovanji za prihodnje srednjeročno obdobje, je torej več kot dovolj: od jubileja do uspešno zaključenih naložb v nove proizvodne prostore in sodobnejšo opremo in ne nazadnje uspešnega poslovanja.
Pomudimo se najprej v tozdu Frotir, torej pri proizvodnji frotirja, izdelovanju brisač, konfekcije iz frotirja ter popolne opreme za hotelske in bolnišnične kopalnice. Še izpred nekaj let mi je ostal v spominu podatek, da ima vsak kupec oziroma naročnik brisač oziroma kompleta za kopalnice z emblemom v Svilanitu svojo kartico in dopolnjevanje oziroma izdelava manjkajočih izdelkov je zaradi natančnih podatkov zelo preprosta in hitra. Sicer pa je za ta tozd veliko bolj zanimiv podatek, da kar dvajset odstotkov proizvodnje izvozijo,
predvsem v zapadne dežele. Pri proizvodnji plaščev iz frotirja sodelujejo z eno najbolj znanih nemških firm frotirja in kar je še bolj zanimivo - na tujem trgu dosegajo boljšo ceno za svoje izdelke kot doma. Najmočnejši je izvoz v ZR Nemčijo.sledijo skandinavske dežele, Anglija in Francija. Finančni izračun za letošnjih devet mesecev kaže, da so kar 17 odsototkov celotnega prihodka ustvarili z izvozom.
Pri tem je seveda razumljiva njihova usmeritev, da bodo v prihodnjih letih poleg posodabljanja tehnološkega procesa vse cilje podredili boljši kvaliteti frotirja ter si tako zagotovili še večje izvozne možnosti. Gotovo ob tem ne bomo smeli pozabiti na modne smernice, ki jih že zdaj spretno prenašajo v svoje izdelke. Njihov vzorčni oddelek oziroma strokovnjaki v tem oddelku spremljajo modne sejme in razstave in ko svoje zamisli ponudijo v presojo še trgovcem in kupcem pač ne morejo zgrešiti želja in potreb potrošnika.
Seveda ne moremo spregledati novosti - od novega leta namreč izdelujejo tudi manjše serije izdelkov za butično prodajo, bodisi v večjih blagovnih hišah ali manjših specializiranih trgovinah, ki jo bodo v prihodnjih letih še dograjevali.
Tako kot tozd Frotir, ki je od letošnjega poletja bogatejši za sodoben proizvodni obrat - stal je okrog tri in pol stare milijarde dinarjev - bodo tudi v tozdu Svila še letos odprli nove proizvodne prostore; naložbo, ki je za pol milijarde nižja. Nove proizvodne prostore naj bi v prihodnjih letih opremljali še s sodobnejšimi stroji, ki bodo zagotavljali boljše delovne pogoje in pripomogli k postopnemu ukinjanju nočnega dela, saj je nove delavce za nočno delo vedno težje dobiti.
Spoznajmo nekoliko pobliže še snovanje v tozdu Svila, v katerem izdelujejo blago za kravate, pa seveda kravate, šale, robčke ter rute za narodne noše. V zadnjem času so zasnovali tesnejše sodelovanje z Menino in v njihovem proizvodnem programu se je znašel nov izdelek.
Tako kot v tozdu Frotir tudi tu spremljajo modne tokove strokovnjaki v vzorčnem oddelku, za zagotavljanje ustreznega blaga za kravate - vsega namreč ne morejo izdelati doma - pa so navezali trajnejše sodelovanje z priznano italijansko firmo Boti-nelli.
Če v tej temeljni organizaciji s svojimi izdelki niso prodrli na tu-
Urejanje stanovanjskih problemov delovnih ljudi in občanov je pogoj za krepitev njihove ekonomske in socialne varnosti; to nam bo uspelo z razvijanjem samoupravnega odločanja delovnih ljudi, stanovalcev v hišnih svetih in krepitvi njihove vloge in vpliva v samoupravnih stanovanjskih skupnostih.
Osnova za nadaljnji razvoj samoupravnega odločanja je uvajanje novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Postopen prehod na ekonomske stanarine z opredeljenimi korektivi solidarnosti in socialne politike je prvi korak k temu. Pospešiti je potrebno tudi samoupravno dohodkovno povezovanje in združevanje vseh, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj, tudi pričakovalcev stanovanj. Funkcionalnost in racionalnost stanovanj in njihova gradnja mora biti eno temeljnih meril za oblikovanje dohodka izvajalcev.
To so jisnovne misli iz vsebine resolucije VIII. kongresa ZKS in pomenijo obenem tudi temeljne usmeritve politike na področju stanovanjskega gospodarstva.
Nedavni posveti z vodji delegacij za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti in predsedniki hišnih svetov so pokazali, da bo potrebno vložiti še precej truda in naporov, da bomo v stanovanjskem gospodarstvu obli-
ji trg, pa so zasnovali dohodkovno povezovanje, ki jim le zagotavlja devize. Sodelujejo namreč s poreško Plavo laguno, kateri v neturistični sezoni zagotavljajo ustrezno delo za gostinske delavce, sami pa so s tem udeležni v delu deviznega priliva Plave lagune. Namenijo ga seveda za nakup blaga za kravate.
Dokajšnjo pozornost namenjajo v Svilanitu tudi družbenemu standardu. Lepa pridobitev bo namreč nov obrat družbene prehrane. Še bolj kot to je zanimiva njihova svojevrstna pot pri reševanju otroškega varstva za otroke njihovih delavcev. V zaključni fazi je namreč urejanje vrtca za otroke njihovih delavcev, ki naj bi, tako vsaj razmišljajo, delal vsaj do šeste ure zvečer. Pretehtali pa bodo tudi misel, da bi vrtec delal tudi za popoldansko izmeno, torej do desete zvečer. JANA TAŠKAR
kovali take samoupravne odnose, ki bodo zagotavljali združevanje in uveljavljanje interesov vseh delovnih ljudi in občanov.
Delegati in delegacije v kra jevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela so v večini primerov veliko premalo povezani s samoupravnim in družbenopolitičnim življenjem v sredini, ki jih je delegirala. Večinoma so delegacije za stanovanjsko skupnost splošne ali združene, le tri delegacije v naši občini so oblikovane kot posebne delegacije za samoupravno stanovanjsko skupnost. Zaradi obilice gradiv in kratkih rokov se delegacije predvsem pa konference delegacij težko sestajajo in oblikujejo stališča. Ob slabi povezavi s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami so tako oblikovana stališča v večini primerov zgolj stališča delegacije, ne pa temeljne sredine iz katere delegacija izhaja.
Kvalitetnejši napredek na področju upravljanja s stanovanjskim skladom in na področju stanovanjske gradnje sploh bomo dosegli, ko bodo oblikovane enote samoupravne stanovanjske skupnosti po soseskah in ko bo delegatsko odločanje v samoupravni stanovanjski skupnosti temeljilo na hišnih svetih. Take samoupravne enote je potrebno oblikovati tudi pri gradnji novih stanovanj, vanje pa poleg izvajalcev in drugih zajeti tudi bodoče stanovalce. V tako oblikovani enoti bodo uporabniki in izvajalci usklajevali interese in izoblikovali programe.
Za čimboljše delovanje tako zastavljenega delegatskega sistema je potrebno mnogo večjo pozornost posvetiti delu, vlogi in organiziranosti hišnih svetov. V| večini primerov so hišni sveti zgolj organi na papirju brez konkretnih dolžnosti in pravic. Za hišne svete bo potrebno opredeliti tudi materialno osnovo, saj bodo le tako lahko opravljali naloge in dolžnosti upravljalca hiše. Družbenopolitične organizacije, predvsem socialistična zveza v krajevnih skupnostih in tudi samoupravna stanovanjska skupnost se bodo morale v bodo bolj posvetiti delu s hišnimi svet da bodo le-ti polno zaživeli kot temeljna samoupravna celica v stanovanjskem gospodarstvu.
JOŽE ZAGORC
d n It
*\ n> k u
p
j;
o ni
P
ol
Zi
P' ki k,
st
P' le
Pl k(
S( »I
V5
iz vc
ki
n< te zc n;
»F ni k, Ui n ni z; z; r<
«i tc ir d. d d. rr
Proti »forumskim« razpravam
Smo sredi javnih razprav o temeljnih dokumentih našega gospodarskega in družbenega razvoja v prihodnjem letu in o razvojnih usmeritvah za obdobje 1981-1985. Pred nami je spet kopica gradiva, podatkov in tabel, ki nas pogosto ne privlačijo preveč, čeprav so v njih »skrivajo« pomembne usmeritve našega dela in življenja v prihodnjem obdobju. O teh usmeritvah pa se moramo prek naših delegatov v skupščinah dogovoriti in seveda potem tudi storiti vse, da se bo to, o čemer se bomo dogovorili, tudi uresničilo. Žal se še vedno prepogosto dogaja, da pošiljamo svoje delegate v skupščine, tako v občinske kot v republiško, ne da bi jim povedali, kaj želimo, kaj predlagamo, kaj smo pripravljeni storiti za hitrejši razvoj in podobno.
Na "zadnji seji skupine delegatov za zbore republiške skupščine so se delegati spet spraševali, kdo jim bo dal predloge in stališča k osnutku republiške resolucije za prihodnje leto. Enako seveda velja tudi za delegate zbora združenega dela občinske skupščine.
Zato bo potrebno v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti SZDL in sindikati, zagotoviti kar najširšo razpravo, v katero naj bi se še posebej vključili vsi delegati, člani delavskih svetov, skupščin KS in drugih samoupravnih teles. Usmeritve osnutkov obeh dokumentov bo treba soočiti s položajem v posamezni organizaciji združenega dela in možnostmi razvoja v občini, v krajevni skupnosti. Pripombe in predlogi pa naj bi bili čimbolj konkretni in realni.
O teh pripombah in predlogih bo razpravljala tudi občinska skupščina in izoblikovala predloge k republiški resoluciji. Osnutek kaže, da so potrebne precejšnje dopolnitve in da je marsikaj potrebno še spremeniti. Zato naši delegati ne smejo ostati praznih rok in enostransko dvigati rok za stališča, ki niso preučena, da se pozneje ne bomo spraševali, kdo je tak dokument sprejel. Tudi izgovor, da imamo za to plačene strokovne službe, ne more več veljati.
FRANC SVETEU
Sindikati pred občnimi zbori
Sredi novembra so se predsedniki osnovnih organizacij sindikata, sindikalnih konferenc ir komisij pri občinskem sindikalnem svetu ter člani občinskega sindikalnega sveta sestali na dvodnevnem seminarju v Predvoru, da bi pridobili nove izkušnje za nadaljnje delo, ocenili svojo dosedanjo aktivnost pri uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu. ter bolj zavzeto pristopili k pripravam za izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij.
Poseben poudarek so dali uveljavljanju vloge in odgovornosti delavcev v sistemu samoupravnega družbenega planiranja in nalogah sindikatov pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov za obdobje 1981-1985, nalogam in aktivnosti sindikatov pri uresničevanju stališča o delitvi po delu in rezultatih dela, razvijanju in metodam dela osnovnih organizacij pri krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti ter pripravam in pristopu za izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij sindikata.
Tako o planiranju kot o delitvi po delu in rezultatih dela, demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti se je med udeleženci razvila Precej živahna razprava. Pokazalo se je, da so bili začetni koraki pri pripravi srednjeročnih planov koordinirani, celoviti in dokaj sočasni, da pa smo se kaj kmalu »razšli« in delamo več ali manj vsak po svoje. Iz tega se je tudi izoblikovala sicer ne nova, pa vendar pomembna naloga sindikatov, da moramo vztrajati tako na sočasnosti kot tudi na celovitosti razvojnih planov organizacij združenega dela. Ugotavljamo namreč, da se dokaj boječe ali pa sploh ne lotevamo zelo pomembnih vprašanj v razvojni politiki kot so uvajanje nove tehnologije, dograjevanja sistema nagrajevanja inovatorjev ipd. Parcionalne, necelovite plane bodo sindikati zavračali, podpirali pa bodo prizadevanja tistih, ki upoštevajo razvojne možnosti in potrebe, upoštevajoč pri tem tudi celovitost izražanja in uresničevanja 'nteresov delavcev v združenem delu, od zagotavljanja trdnega družbenoekonomskega položaja delavca do njegove osebne afirmacije kot celovite osebnosti.
Plani morajo biti jasni tako v pogledu proizvodnih programov, nove tehnologije, kadrov, razvoja samoupravljanja, socialne in drugih oblik integracije v združenem delu ipd. kot tudi opredelitve nosilcev posameznih nalog in njihove odgovornosti. Le-ta je še zlasti pomembna ne le pri uresničevanju planov, temveč tudi pri planiranju.
Precej pozornosti so udeleženci seminarja posvetili nadaljnji aktivnosti sindikatov pri uresničevanju stališč o delitvi po delu in rezultatih dela. Čeprav uspehov na tem področju ne moremo obešati na veliki zvon, pa vendar lahko trdimo, da smo marsikje veliko storili, predvsem pa smo spremenili pogoje in odnose pri ustvarjanju in razporejanju dohodka. Delavci morajo v skladu s stališči sindikata dejansko doseženi dohodek primerjati s planiranim, analizirati pogoje pod katerimi so tak dohodek ustvarili in določiti razmerja za njegovo razporeditev. Zadržali so se tudi pri razvidu del oziroma nalog, ki na
Delegat doma in predsednik hišnega odbora ter knjižničar v domu upokojencev Ivan SOTLER je kljub 82 letom raven kot smreka, bister, načitan, življenjsko in družbeno izkušen, vrhu vsega pa dobričina, zlat človek. Od-
šel je v novi Dom v Brežicah, kjer je njegov rojstni kraj, svojci in znanci.
Slovo je bilo ganljivo in bridko. Zares, navežeš se na človeka, s katerim delaš in živiš. Ločitev prizadene in boli. Obljubili smo si, da se ne pozabimo in bomo vsaj v pismenih stikih še naprej.
NATALIJA LAVRIČ
podlagi akta o organizaciji dela služi za določanje potrebnega števila delavcev ustreznega profila za uspešno opravljanje sedanjih in bodočih nalog.
Obravnavali so tudi stališča o razvijanju demokratizacije in krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti v zvezi sindikatov Slovenije, ob koncu pa so spregovorili o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata. Deloma je bil to v razpravi še najbolj živahen del seminarja. Številni razpravljala so prispevali k skupni oceni organiziranosti in delu sindikata, nujnosti demokratizacije odnosov ter pomenu kadrovske komponente, s posebnim poudarkom na poglabljanju in opredeljevanju posameznih vrst odgovornosti, saj je le-ta še najbolj neposreden predpogoj za uspešno realizacijo naših skupnih ciljev.
Člani občinskega sveta so nato sprejeli zadolžitve za pomoč osnovnim organizacijam pri pripravi in izvedbi občnih zborov, ki bodo potekali v skladu s sprejetim dogovorom.
T. MALINARIČ
Vodstvo mladine Peči na obisku v Kamniku
Sodelovanje med pobratenimi občinami Kamnika je v letošnjem letu veliko pridobilo v vsebini. Seveda so to že vse leto odraža tudi v sodelovanju občinskih konferenc Zveze socialistične mladine pobratenih mest. Vodstva občinskih konferenc so se takoj, ko je bilo sklenjeno, da bo na potresnem področju potekala zvezna mladinska delovna akcija, zbrala v Kotoru in s konkretnimi zadolžitvami pomagala tehnično pripraviti vse potrebno za začetek akcije. Aktivno so se vključila v zbiranje tehničnega materiala, strokovnjakov, brigad in brigadirjev, skratka vsega, kar je nujno potrebno za nemoten potek akcije.
V Kotoru je delala tudi mladinska delovna brigada Ivo Lola-Ribar, sestavljena iz brigadirjev iz pobratenih mest, in kljub tehničnim in kadrovskim problemom uspešno opravila svojo nalogo. Toda to je le eno od področij dela mladinske organizacije, o katerem smo se pogovarjali s predstavniki vodstva OK ZSM Kosova iz Peči. Na tem področju so bili storjeni tudi najbolj določeni koraki k izboljšanju sodelovanja. Podobno je tudi na področju kulture, kjer smo s pomočjo folklorne skupine iz Kamniške Bistrice navezali stike z mladino Travnika in Slavonske Požege. Na pogovorih, ki so potekali 10. novembra v Kamniku smo prišli tudi do skupnega mnenja, da bo nujno potrebno poglobiti sodelovanje tudi na področju organiziranja idejnopolitičnega izobraževanja in izmenjati iz-
kušnje v delu osnovnih organizacij v delovnih organizacijah, šolah in krajevnih skupnostih,
Naj z nekaj besedami predstavim mladinsko organizacijo v Peči. Šteje 25 tisoč članov ZSM, organizirani so v preko 200 osnovnih organizacijah. Pri občinski konferenci stalno potekajo tri oblike idejnopolitičnega izobraževanja, ki zajemajo vse strukture mladincev. Pa še en zanimiv podatek: za vsako mladinsko delovno brigado, ki jo organizirajo, se javi povprečno po tisoč možnih brigadirjev. Konkurenca je velika, v večini njihovih brigad pa je velikokrat tudi preko 90 odstotkov brigadirjev članov Zveze komunistov in so vedno med najboljšimi brigadami na akcijah.
S temi pogovori smo dopolnili letošnje predhodne dogovore z vodstvi mladine iz Slavonske Požege in Gornjega Milanovca ter se domenili za delovno srečanje, ki naj bi bilo v decembru ali januarju prihodnjega leta predvidoma v Kotoru. Pobudo smo posredovali tudi vodstvom mladinske organizacije v ostalih pobratenih občinah. Tako se nam v prihodnjem letu obeta širše in tesnejše sodelovanje. Pred vrnitvijo v Peč so naši gostje pomagali bodriti kamniško ekipo v radijskem tekmovanju »Spoznavajmo svet in domovino« in tudi aktivno sodelovali v omenjeni oddaji. Kot najbrž veste, so bili dijaki kamniškega šolskega centra uspešni in s težavo premagali dobro pripravljene Zagorjane.
I. Kuret
Premog iz pobratenega Travnika
Pred petnajstimi leti so se delovni ljudje osmih občin iz vseh naših republik ih pokrajin dogovorili, da bodo na osnovi medsebojnega spoznavanja in prijateljstva ter poglabljanja bratstva in enotnosti obvladovali jugoslovanski prostor ter utirali pot koristni izmenjavi izkušenj in sodelovanja na gospodarskem, kul-turno-prosvetnem, športnem in političnem področju.
Poleg medsebojnega spoznavanja in izmenjavanja izkušenj ter raznih kulturnih in športnih manifestacij, so ta srečanja prerasla v tesnejše sodelovanje tudi na gospodarskem področju, kjer začete akcije kažejo, da se da tudi na tem področju še marsikaj
storiti, posebno ob poslovnem sodelovanju naših delovnih organizacij z drugimi v pobratenih občinah.
V mesecu oktobru letošnjega leta so predstavniki ABC-Po-murke trgovskega podjetja »KOČNA« iz Kamnika obiskali Travnik ter se na osnovi že opravljenih pogovorov med predstavniki obeh skupščin in družbenopolitičnih organizacij dogovorili o preskrbovanju s premogom iz rudnika Bila pri Travniku, ki spada v sklop premogovnikov rjavega premoga iz Zenice.
Ker Kamniku ni mogoče preskrbeti od dosedanjih dobaviteljev dovolj premoga, smo pričeli navezovati tesnejše in direktne
stike z rudniki, da bi tako ublažili pomanjkanje in energetsko krizo. Za letošnje leto smo se v rudniku Bila dogovorili za 550 ton premoga, ker na večjo količino rudnik ni mogel pristati zaradi svojih preostalih obveznosti.
Za leto 1980 so sprejeli naše potrebe po 4000 tonah premoga. Pogovarjali smo se tudi o dolgoročnem sodelovanju ter bodo v premogovniku Bila za naslednje srednjeročno obdobje 1981-85 sprejeli naše potrebe (39.000 ton rjavega premoga) in jih vgradili v svoje plane.
Tako tudi na tem primeru vidimo, da delavska srečanja spreminjajo svojo fizionomijo ter iz prvotnih manifestacij preraščajo v
konkretnejše oblike sodelovanja in postajajo vsakodnevna potreba - obenem pa dokazujejo kako se da z bratsko enotnostjo poglabljati odnose med ljudmi, oziroma delovnimi organizacijami.
MIHA HORVAT
DOPISUJTE V
KAMNIŠKI OBČAN
O preskrbi vnaši občini
Nakupovalna mrzlica
Pomanjkanje te in one dobrine v naših trgovinah tudi v Kamniku ni nič novega. V zadnjem času primanjkuje olja, soli in še česa, čeprav tovarne proizvajajo v zadostnih količinah. Še posebej lahko omenimo sladkor, ki ga na policah v prodajalnah v zadnjem obdobju večkrat zmanjka, čeprav je znano, da v Jugoslaviji proizvedemo mnogo več sladkorja, kot ga potrošimo. Tako početje, da si namreč delamo prevelike zaloge tam, kjer je to najmanj potrebno, prav gotovo ni preveč vzpodbudno, saj dostikrat čisto po nepotrebnem ostali občani ostanejo brez
olja, sladkorja, soli in drugih potrebnih živil. Marsikaj o preskrbi pa smo izvedeli v razgovoru z nekaterimi občani.
BRANKA OUTRATA,
vzgojiteljica: »Preskrba v živili v Kamniku res ni zadovoljiva. Police v prodajalnah so sicer polne blaga, izbira pa je zelo slaba. Najbolj pogrešam kvalitetno sadje in zelenjavo. Nikoli si ne delam večjih zalog živil in drugih izdelkov, saj v bloku niti nimamo primernega prostora za shranjevanje. Samopostrežna trgovina je tako blizu, da vse po-tebno sproti kupujem.«
najprej poskrbijo za znance in še nekaj je takih srečnežev, ki lahko kupujejo dopoldne. Za delavce pa v popoldanskem času nič več ne ostane «
njih urah, kot včasih, čeprav je pekarna le nekaj metrov oddaljena od naše trgovine. Sicer se pa kljub pomanjkanju najrazličnejših dobrin da normalno živeti, saj zaloge sproti obnavljajo.«
RUDI PLEVEL, upokojenec: »Čeprav primanjkuje tega in onega, smo v Kamniku lahko dokaj zadovoljni s preskrbo v primerjavi z drugimi kraji, kjer je še slabše. To velja predvsem za premog, ki ga je trgovsko podjetje Koč-na oskrbelo pravočasno in tudi dovolj velike količine. Ne zdi se mi prav, da ob splošnem pomanjkanju kave, praška in drugega, prodajalci
liko kot potrebujejo, ne pa toliko, kot imajo denarja in prostora za shranjevanje, bi bilo za vse vsega za sproti dovolj. V tem kritičnem obdobju, ko zaradi nakupovalne mrzlice vseh mogočih živil ostajajo police kakšen dan prazne, smo trgovci zelo izpostavljeni najrazličnejšim kritikam občanov, čeprav nismo krivi, da je temu tako.«
ANGELCA LIPOVŠEK,
gospodinja: »Pomanjkanje moke, praška in kave me nekoliko zaskrbljuje, saj si nikoli ne delam večjih zalog. V Kamniku nas tudi moti, ker v zadnjem obdobju ni moč dobiti kruha v zgodnjih jutra-
IVANKA ŽELEZNIK,
poslovodkinja v Marketu: »Primanjkuje pač tistih živil in blaga, kot povsod po Sloveniji. Kritično pa le ni preveč. Če bi ljudje kupovali to-
Anketo pripravila: M. JANČAR
Na rešetu
Mladinsko prostovoljno delo in informiranje mladih
Ansambel Poljanšek s pevcema in s svojo kamniško skladbo je za nekaj časa dvignil razpoloženje v dvorani. Novo skladbo so napisali, uglasbili in se je naučili natanko v enem tednu, (foto: MIRA JANČAR)
• Slovenski kraji med seboj
32 1 ■ ■ ■   mm m m m
gremo!
Tak je bil klic režiserja na petkovi dopoldanski generalki. Znak za začetek snemanja oddaje, ki jo vsi dobro poznamo, saj že nekaj časa vključuje slovenske kraje v medsebojno sodelovanje in tekmovanje v različnih dejavnostih; to je oddaja »Slovenski kraji med seboj«. Tokrat je potekala v Kamniku oziroma v Škof ji Loki.
Kino dvorana v Kamniku je bila že pred osmo uro zvečer popolnoma zasedena in nič drugače ni bilo v Škofji Loki. V vseh ljudeh je gorela ena sama misel: »Mi moramo zmagati!«
Ura je odbila osem in zapele so škofjeloške in kamniške fanfare. Program se je začel v Kamniku z nastopom našega pevskega društva LIRA. Društvo je s svojim kvalitetnim petjem na nastopih po Jugoslaviji in Evropi že zdavnaj pritegnilo širok krog poslušalcev. Prisluhnili smo lahko tudi drugim glasbenim točkam, nastopu pevskega ansambla Poljanšek in nastopu folklorne skupine Kamniška Bistrica. »Igrati smo začeli v Tuhinju na veselicah, sčasoma je bila naša prisotnost na prireditvah pogostejša. Delujemo že devet let. V tem času smo dosegli lepe uspehe, igrali smo na koncertu iz naših krajev, na zamejskih festivalih.« Tako je na kratko orisal delovanje ansambla njegov vodja. Podobno je povedal o svojem delu tudi vodja folkorne skupine: »Delujem že 12 let z dvakrat-ledenskimi vajami. Vsako leto imamo približno 15-25 nastopov po Jugoslaviji in tudi izven naših meja.«
Marsikaj bi se lahko še pomenila z obema vodjema, toda oddaja je tekla dalje in morali so na oder. Spominjam se obrazov v trenutku pričakovanja številke, ki je pomenila količino nabranega papirja v Kamniku in potem še v Škofji Loki. Ko so potem izračunali razliko med količinama papirja v obeh mestih, so veselo zaploskali. Škoda, da je bilo to ploskanje Škofjeločanov.
Potem so se odpravili na pot avtomobili. Rezultat vožnje je bil naslednji: »Iz Kamnika v Škofjo Loko je dlje kot iz Škofje Loke do Kamnika«. Imamo pač smolo, ker nismo doma v Škofji Loki...
Radioamaterji, fotografi in obe pletilji tudi niso imeli sreče. Kljub temu, da so se vsi trudili, da bi v določenem času pravilno opravili oziroma čimprej ali čimveč svojega dela, je čas bolj ustrezal škofjeloškim tekmovalcem.
Kar lepo smo si ogledali in predstavili Škofjo Loko in njene odvečne zanimivosti. Ni kaj reči.
tudi Škof jeločanom ni ušla na pol podrta hiša na robu starega dela mesta, ki jo Kamničani »čuvamo« kot grad oziroma kot razvaline nekdanje tovarne »ETA«. Ohranili bomo tudi spomin na sezonske delavce - torej priseljence. Škoda, ker je ta spomenik (hiša nasproti trgovine Ona-On) v tako slabem stanju. Z avtobusno postajo so tudi vedno večji problemi. Če avtobusi ovirajo vašo vožnjo z osebnim avtom, predlagam, da pojdete drugič raje peš. Na filmski trak so Škofje-ločani »ujeli« tudi občinsko hišo. Z njihovo kritiko se ne strinjam popolnoma, počakajmo raje na novo leto, do takrat bo imela hiša gotovo že fasado.
Tudi tokrat so bila na sporedu športna tekmovanja. Najbolje sta se odrezala Vengust z lokom in Lanišek na hoduljah. Sicer pa te športne igre krajanom vedno povzročijo več smeha kot pravega športnega tekmovanja.
Ne smem pozabiti na odlične kamniške kuharice, katerim velja res vsa pohvala, saj so nam one prispevale edini dve točki. Hrana je bila že na TV sprejemniku videti odlična, še bolj pa smo požirali sline tisti, ki smo jo imeli priliko videti od blizu. Priprava in izbira sta bili res pestri, škoda da teh kamniških specialitet, razen redkih izjem, ni mogoče dobiti v gostiščih v kamniški okolici. Poleg kuharic se nam je predstavila tudi planšarica, ki je kar na odru izoblikovala trnič iz domačega planinskega sira.
Odmevi
Nekaj, kar je zelo razveselilo vse poslušalce, predvsem pa mladino, te je bilo tudi največ v dvorani, je bil nastop mladega Kranjčana Andreja Šifrerja, ki so mu vsi navdušeno ploskali. »Reci Kamničanom, da jih pustim pozdravit!« mi je skromno odgovoril Andrej po nastopu, potem pa je odvihral s kitaro v svoj avto.
Oddaja se je končala, s kislimi obrazi smo zapuščali dvorano. Ko sem hodila domov po dežju in brez dežnika, sem premišljevala: Zakaj smo izgubili toliko tekmovanj? Ali res v kamniški občini ni bilo mogoče nabrati trideset ton papirja?
Prišla sem do zaključka, da sem tudi jaz kriva, da smo danes izgubili. Niti enega papirja nisem prispevala k tistim bornim šestim tonam. Kar naj me moči dež, prav je, da nimam dežnika. Dokler bomo Kamničani tako sodelovali med seboj, bomo še izgubljali igre; tudi večje in pomembnejše.
MATEJA GRILJC
Po programski konferenci ZSMS je predsedstvo OK ZSMS v tem mesecu razpravljalo o dveh žgočih temah, ki prevevata nadaljnje delo mladih v organizacijah ZSMS.
Prvo je prav gotovo mladinsko prostovoljno delo. V razpravi je bilo izoblikovanih obilica stališč, mnenj o nadaljnjem delu na tem področju, kar pomeni ne samo dobro usmeritev za delo Centra za MDA, ampak tudi dosti zadolžitev in nalog, ki jih bo potrebno z večjo mero odgovornosti vodstva kamniške mladinske organizacije postopoma rešiti. Med stališči prevladujejo želje in hotenja po večjem vključevanju mladih iz društev in študentov v mladinske delovne brigade, ki bi bili ob tem lahko tudi mentorji za posamezna interesna področja dela. Poleg njih želimo še v večji meri vključiti mlade iz osnovnih šol - pionirje in navsezadnje našo bodočo »inteligenco«. Možnih brigadirjev je v tem pogledu vsekakor dovolj, odzivnost na akcije pa bo odvisna predvsem od in-formativno-propagandne dejavnosti, ki jo lahko zagotavljajo predvsem birgadirji v okviru stalne brigade. Na koncu razprav so bile obravnavane tudi pobude s konference ZSMS, da se v okviru družbenega dogovora reši sistem financiranja brigade, prav tako pa tudi lokalne MDA, ki jih želimo v prihodnjem letu izvesti ob sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in izvršnim svetom naše skupščine.
Da je informativna dejavnost mladih v Kamniški občini na zavidljivi ravni, v kolikor se primerjamo z ostalimi občinami sirom republike, ne more biti razlog, da se prav o tem ne bi pogovarjali na seji predsedstva. Do pobude po obravnavanju je priš-
Morda bi bilo bolje, če bi Saša Veronik oprtal Bojanu Pollaku nahrbtnik z nalogo, da prepleza zid med Škofjo Loko in Kamnikom.
Pedagoški delavci negodujejo
V Kamniškem občanu št. l.H, z dne 12. novembra 1979, je bil objavljen članek »Potreb in želja več kot možnosti«, ki se nanaša na problematiko osnovnega šolstva v naši občini.
Med pedagoškimi delavci naše šole je čutiti negodovanja zaradi stavka, v katerem avtor članka sprašuje o prizadevnosti pedagoških delavcev na naših šolah.
Osnovna šola Toma Brejca Kamnik je imela vrsto interesnih dejavnosti in je pri nekaterih dosegla zelo dobre rezultate v občinskem in republiškem merilu.
Mladi zgodovinarji so na kviz tekmovanju ob 60-letnici SKOJ osvojili prva tri mesta. Klub OZN je dosegel prvo mesto v občini Kamnik z vsemi možnimi točkami. Prvo mesto so osvojili tudi na regionalnem tekmovanju.
Med ekipami iz ljubljanske, dolenjske in primorske regije pa so delili 2. mesto skupaj z ekipo Novega mesta.
Prometniki so dosegli eno prvo mesto med posamezniki na občinskem tekmovanju ter ekipno 10. mesto na republiškem tekmovanju.
Šolsko športno društvo v okviru svojih sekcij dosega že vrsto let zelo dobre rezultate v občini, regiji in republiki. Pomembna je tudi samoupravna organiziranost v okviru šolskega športnega društva.
Člani astronomskega krožka so že poročali o svojem delu v Kamniškem občanu oz. Nedeljskem dnevniku.
Tu so še člani literarnega krožka, ki so sodelovali v jugoslovanskih pionirskih igrah, dopisovali
v Kamniškega občana. Dnevnik, Pionirski list itd.
Mladinski in otroški pevski zbor sta aktivno sodelovala na vseh proslavah in prireditvah v šoli in izven nje.
Posebno aktivni sta bili pionirska in mladinska organizacija. Pionirska organizacija je prejela republiško priznanje za aktivno sodelovanje v raznih solidarnostnih akcijah ter nagrado za aktivnost v JPI, mladinska organizacija je aktivno sodelovala z občinsko ZSMS ter pri raznih akcijah, pohodih itd.
Dopolnilni pouk se je kljub prostorski stiski izvajal med šolskim letom in v mesecu avgustu za vse učence, ki so imeli vrzeli v znanju oziroma za učence 8. razreda, ki so imeli popravne izpite.
Nismo pozabili na boljše oziroma nadarjene učence. Omogočili smo dvema učencema, da sta med šolskim letom prestopila iz 2. v 3. razred. Oba sta 3. razred izdelala z odličnim uspehom.
Problematike je bilo na pre-
lo iz preprostega vzroka. Osrednje glasilo mladih VIHARNIK vsakomesečno, v dovolj velikem obsegu prihaja med vodstva OO ZSMS. Ob tem pa je obstajalo nezaupanje v kvaliteto in v mladinsko, bolj mladostno - razvedrilno usmerjenost glasila.
Ti pomisleki so bili dobra osnova za razjasnitev vloge VIHARNIK kot glasila OK ZSMS
Kamnik. Sklep, da ostane VI HARNIK informativnopolitično glasilo, namenjeno vodstvom OO ZSMS in da se informatorji z oglašanjem bolj posvetijo dopisovanju v Kamniški občan, je zagotovo najboljši izhod iz tega trenutnega položaja, v katerem ie je znašel Center za obveščanje in propagando in člani.
STANE ZARNIK
Po poteh druge grupe odredov
Oblačno jutro nas je pozdravilo, ko smo se v soboto zjutraj dvignili iz toplih postelj in se s težkimi nahrbtniki odpravili na dvodnevni pohod po poteh II. grupe odredov. Preden smo se odpravili iz Kamnika, smo položili venec pred spomenikom narodnega heroja generala R. Maistra, nato pa smo se peš napotili proti Tunjicam in naprej v Stranje.
Tukaj smo tako kot pri vseh naslednjih spomenikih spet položili venec v spomin padlim iz NOB in pripravili kratke recitacije. Ko smo prižgali še sveče, smo se oddaljili od groba. S hojo nismo imeli težav, zato smo po nekaj urah prišli na Kamniški vrh. Tu se nam je za trenutek izza oblakov prikazalo sonce, kot bi hotelo počastiti naš prihod. Zaradi vetra smo se takoj napotili dalje proti dolini reke Kamniške Bistrice. Med potjo ni manjkalo različnih dogodivščin in zabavnih pripetljajev, ki so nam krajšali čas vse do Kamniške Bistrice.
Tema se je že spustila, ko smo se z baterijami odpravljali iz lovske koče v dom v Kamniški Bistrici na večerjo. Golaž je nekaterim hitro zbudil spanec, zato smo se kmalu odpravili spat.
tek, vendar smo jo vsi skupaj in v sodelovanju s pedagoško službo zavoda za šolstvo sproti reševali. Ne bomo trdili, da je vse tako, kot bi moralo biti, vendar je prav prostorska stiska glavni razlog, da nimamo podaljšanega bivanja oziroma pogojev za prehod na celodnevno osnovno šolo.
Zavedamo se, da so podobni problemi tudi na drugih šolah in da so zmogljivosti gospodarstva v občini omejene, vendar pri planiranju v naslednjem srednjeročnem obdobju ne smemo porušiti temeljnih izhodišč vzgojnoizo-braževalnega sistema: enotnosti, povezanosti in celotnosti.
Ravnatelj: Vuko Cmiljanič
Podatke o uspešnosti otrok, o dopolnilnih in prostih dejavnostih na naših osnovnih šolah sem si zabeležila iz razprave predstavnice zavoda za šolstvo na družbenopolitičnem zboru. Sicer pa je bilo tudi iz ust mnogih delegatov in tudi predstavnikov izobraževalne skupnosti slišati ra-
Naslednje jutro smo se kljub težkim oblakom, ki so se dvigali nad Veliko planino, napotili <: polnimi želodci toplega mleka i< zabeljene polente proti Dolu. T< smo imeli krajši počitek. Ko sm« si nabrali novih moči, smo odšl proti Domžalskemu domu Oskrbnik nas je pogostil z vročim čajem, podaril nam je tudi značke PD Domžale. Zahvalili smo se in nadaljevali pot preko Pasjih pečin na Primoža, kjer so nas ujele prve kaplje dežja. Do avta busne postaje v Stahovici nas dež ni več močil, tako da smo s« kljub slabemu vremenu srečne vrnili domov.
Letošnjega pohoda II. grup« odredov se je udeležilo velik« manj planincev (dvaindvajset) kot prejšnja leta, čeprav potek« pohod vsako leto malo drugače, tako da planinci ne hodijo vedno po isti poti. Pohvaliti pa je treba predvsem najmlajše udeležence, ki jih je bilo tudi sicer največ. In prav udeležba otrok dokazuje da planinstvo v naših krajih n< zamira, temveč se vedno bolj šin celo med najmlajše, ki se bodo prihodnosti vedno radi sporni' njali srečnih dni, preživetih v gorah.
MATEJA
zmišljanja o šepajočih spremljajočih dejavnostih na šolah. S posredovanjem zanimivih podatkov seveda nisem hotela prizadeti posameznikov - globalna slika nekega področja jih pač ne opredeljuje. Torej ne dvomim, da ste se na vaši šoli v okviru kadrovskih in prostorskih možnostih kaf najbolj potrudili in dali otrokom, kar naj bi dobili. Saj pravimo, da je za naše otroke najboljše komaj dovolj dobro.
Strinjam se tudi z vašo mislijo, da moramo sistem izobraževanja graditi na enakih možnostih za izobraževanje, povezovanju ifl celovitosti. Pri tem pa bomo morali preudarno uskladiti množico interesov (prav žal mi, je da nekateri v članku o našem osnovnem šolstvu niso znali prebrati, da množico interesov v razpravah o smernicah izobraževalne skupnosti podpiram) in se odločiti za tako nadgradnjo osnovnega šolstva, da bomo resnično vsem otrokom v okviru možnosti zagotovili enake pogoje izobraževanja. Urednica
Ljubljanska banka - Gospodarska banka
poslovna enota Kamnik
čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem delovnim ljudem ob dnevu republike 29. novembru
OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK
čestita ob dnevu republike vsem občanom
LONČARSKO PODJETJE KOMENDA
iskreno čestita ob dnevu republike
Ob dnevu republike 29. novembru čestitamo vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem
»Menlna«, tovarna pogrebne opreme Kamnik-Šmarca
GOZDNO GOSPODARSTVO - Obrat Kamnik
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike 29. november
Čestitkam ob prazniku republike 29. novembru, se pridružuje KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
Vsem cenjenim gostom in vsem občanom Kamnika čestita ob Dnevu republike Gostinsko podjetje Planlnka Kamnik
PODJETJE MESO KAMNIK
čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem za 29. november - Dan republike
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za Dan republike - 29. november
ŽITO LJUBLJANA,
Obrat Vesna v Kamniku
čestita vsem delovnim ljudem za 29. november
TEKSTILNA TOVARNA SVILANIT KAMNIK
čestita vsem svojim kupcem in občanom za Dan republike in priporoča svoje izdelke:
- frotir brisače
- frotir plašče za dom in plažo
- modne kravate
Kemijska Industrija »Kamnik« v
Kamniku
čestita vsem delovnim ljudem za Dan republike in priporoča svoje izdelke: razstreliva - praškasta, vodoplastična, metanska
smodniki - rudarski in lovski vžigalna vrvica - počasi goreča metalurško livarska sredstva - eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, livni praški aluminium paste
aluminium prah, pirotehnični proizvodi za
rudarstvo, ognjemete
plastične folije in izdelke - polietilenski
rokavi, folija in vrečke (tiskane in netiskane) ter nylon folija
Ob Dnevu republike - 29. novembru čestita
vsem občanom INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KAMNIK
Priporočamo svoje izdelke in storitve
- izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija
- opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst
- stavbno ključavničarstvo
ZARJA, obrtno In montažno podjetje Kamnik,
čestita za Dan republike in priporoča svoje storitve
- elektroinstalacijska
- kovinsko-instalacijska
- vodovodno-instalacijska
- kovinsko-konstrukcijska
- kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova 7
čestita za Dan republike - 29. november in priporoča naročila vseh gradbenih del.
»TITAN« tovarna kovinskih Izdelkov In livarna Kamnik n. sol. o.
proizvaja:
- fitinge, črne in pocinkane
- navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno in pohištveno mizarstvo
- ulitke in temperne litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo
- motorne samoreznice
ter druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke, občanom Kamnika pa čestitamo ob Dnevu republike - 29. novembru
Kemična Industrija »DONIT« Medvode, TOZD Kamnik
priporočajo:
- elektroinstalacijski material, dekorativna keramika
- elektroizolacijski material, razni poliester profili, gumbi
- čistila za gospodinjstva in avtomobile, brusne in polirne paste, lepila za gradbeništvo, industrijo, obrt in široko potrošnjo
- tekoča plastika za zaščito garaž, balkonov, silosov, skladišč in proizvodnih prostorov.
Vsem cenjenim odjemalcem, poslovnim partnerjem čestitamo od Dnevu republike
ABC POMURKA
TRGOVSKO PODJETJE »KOČNA«
KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem za Dan republike - 29. november
Rudnik kaollna Črna Kamnik
čestita ob Dnevu republike - 29. novembru vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem.
EMONA DO KMETIJSKA KOOPERACIJA
p. o. Domžale, Kidričeva 14,
Komisija za delovna razmerja
razpisuje
naslednja dela in naloge:
1. Pospeševalca zasebnega kmetijstva za DE Kamnik
Pogoji: Visoka ali višja šolska izobrazba agronomske smeri, dve leti delovnih izkušenj.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: EMONA DO KMETIJSKA KOOPERACIJA Domžale, Kidričeva 14. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa.
SVILANIT KAMNIK
Tekstilna tovarna n. sol. o.
objavlja
prosta dela in naloge
1. 1 ROBILKE PO ŠIRINI v TOZD Frotir
2. 4 PRISTRIGOVALK PO ŠIRINI v TOZD Frotir
3. 2 KLASERK v TOZD Frotir
4. 2 ADJUSTIRK v TOZD Frotir
Pogoji: Za opravljanje navedenih del je pogoj končana osnovna šola in priučevanje do 3 mesecev ter poskusno delo 45 dni.
Osebni dohodek pod točko 1. in 2. znaša okrog 4700 din, pod točko 3. in 4. pa okrog 4500 din.
Vloge sprejema kadrovsko socialna služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«, n. sol. o.
Kamnik, Fužine 9
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. ORGANIZIRANJE DEL IN DELO NA INVESTICIJAH STROJEV IN STROJNIH NAPRAV (1 kandidat)
2. PRIPRAVLJALNA DELA ZA KUHANJE TOPLEGA OBROKA (1 kandidat)
3. IZVRŠEVANJE KMETIJSKIH IN ŽIVINOREJSKIH DEL (1 kandidat)
4. VEČ KLJUČAVNIČARJEV
5. VEČ KOVINOSTRUGARJEV
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod L: - da je inženir strojništva
- da ima 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Pod 2.: - brez strokovne usposobitve in brez delovnih izkušenj Pod 3.: - brez strokovne usposobitve in 6 mesecev na enakih ali podobnih delih
Pod 4. in 5.: - da je strojni ključavničar ali kovinostrugar
- da ima 2 leti delovnih izkušenj
Kandidatom je osebni dohodek določen s pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter merilih za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ostale pravice in dolžnosti so določene s pravilnikom o delovnih razmerjih.
Vsa navedena dela in naloge sklenemo za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev. Kandidati naj predložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«, Kamnik, Fužine 9, n. sol. o. - Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja.
Moeoseosooeco!
Kronika za en mesec
Martin brez večjih posledic
Martinova in martinovanje je Ža nami. Neposredne priprave na eno najbolj veselih nedelj v letu so nas prijetno presenetile, čeprav so dogodki do sredine meseca oktobra kazali, da bo pestrost precej večja. Čeprav tokrat kronika obsega dogajanja za mesec dni, so številke znatno manjše od številk v preteklem obdobju.
V času od 15. oktobra do 15. novembra smo na kamniškem zabeležili sedemintrideset (37) prekrškov zoper javni red in mir, sedemnajst (17) primerov kaznivih dejanj in osemnajst (18) prometnih nesreč. Merjenje fizičnih moči, posebno pod vplivom alkohola, je še vedno v modi, kljub energetski krizi. Tudi razgrajanje je še vedno na repertoarju nekaterih srborite-žev. Pri tem ni potrebno posebej poudarjati, na katerih krajih se ti dve dejanji največkrat pojavljata, čeprav smo pred kratkim ugotovili, da se v kamniških gostilnah poleg pijače dobi tudi dobra jedača, vsaj v nekaterih! Res pa je, da v gostinskih obratih, ki so pred kratkim predstavili kamniške specialiteti., nismo zabeležili vretja ne vina ne krvi.
JAVNI RED IN MIR
Od sedemintrideset prekrškov zoper javni red in mir jih je bilo, jasno, največ storjenih v gostinskih obratih, od katerih sta največkrat zabeležena restavracija Planinka in kavarna Veronika. Začuda je vedno več tozadevnih prekrškov tudi v stanovanjskih objektih. S podatki, koliko je bilo prihranjenega goriva zaradi 15 pretepov in 9 primerov razgrajanja, ne razpolagamo.
15. 10. je v večernih urah pes Ivana C. iz Most napadel in ugriznil 11-letno Ireno K., ki se je vračala iz šole proti domu po regionalni cesti. Pri sodniku za prekrške bo odgovarjal samo lastnik.
16. 10. sta ob 20.30 merila svoje moči v Planinki Abdija D. in Sadik M. s Cankarjeve. Mero bo vzel...
Ob 21.30 istega dne je zahteval v kavarni Veronika pijačo Šefki K. iz Podstudcnca, čeprav mu je alkohol že prebijal »cement«. Razočaran zaradi odklonilnega stališča osebja v kavarni bo račun poravnal po položnici.
Še istega dne je ob 22.40 v delavskem domu na Cankarjevi izzival k pretepu Sadik M. Povod za njegovo ravnanje so bile menda kavbojke, za katere se nista mogla sporazumeti s sostanovalcem. Ponte Rosso vedno bliže.
21. 10. niso ob 22.50 v kavarni Veronika hoteli postre-či z alkoholom Isa K. iz Vrhnike, ker je bil že »natan-kan«. Kljub temu je moral plačati polno steklenico žgane pijače, ki jo je treščil ob tla, obresti pa ga še čakajo. Čudni res so ti natakarji v kavarni, da vinjenim ne točijo alkoholnih pijač. Morda bodo pa tudi drugje prečkali odlok o javnem redu in miru.
23. 10. je imel ob 21.10 na
3. 10. ob 17.10 - Planinka - Ibro Š. s Klavčičeve, saj kronika tako in tako ne more mimo njega, on pa mimo razgrajanja ne.
1. 11. je ob 18.45 pričel Jakob H. iz Duplice razgrajati v sosedovem stanovanju. Kljub opozorilom miličnikov je z razgrajanjem nadaljeval ob 19.30, pa so ga postavili »na hladno«. Kdor išče, ta najde.
2. I 1. je ob 24. uri Marjan P. iz Laz hotel z opeko obračunati s Pavlom L. iz Vrhpo-Ija. Opeka je Pavla zgrešila, razbila steklo na avtomobilu in poškodovala armaturno ploščo Opeka ni kriva, čeprav je menda letela zaradi nekega dekleta iz Laz. Stare fantovske navade.
5. 1 I. - tu Planinka, tu je Ibro Š. s Klavčičeve, ura je 23.00. Razgrajanje kot po navadi. Abonmaja ne bomo zaračunali, ga bo pa kdo drug.
9. 11. je ob 20.35 Zdravko S. iz Maistrove s tremi klofutami ogrel natakarja v hotelu Malograjski dvor. Postrežena oba, čeprav vsak na svoj način.
10. II. je ob 17.10 Helmi-ja L. iz Komende prikolovra-til na Kidričevo cesto in v stanovanju Djule L. pričel pretepati njenega moža Hazima. K sreči je žena poklicala miličnike, ki so preprečili nadaljnje obračunavanje.
12. 11. se je Stane Klemen iz Zg. Stranj ponovno, kot že večkrat, vozil z motorjem po šolskem dvorišču v Stranjah. S svojo objestnostjo spravlja v nevarnost mladino na šolskem dvorišču in povzroča nepotreben hrup. Sicer pa Stane ni edini. Upajmo, da za Staneta in njemu podobne ne sledi samo kratka »stanka«.
13. 11. je ob 01.30 Jože D. iz Duplice »popravljal« vhodna vrata v stanovanjskem bloku prav tako na Duplici. Zaradi neprimerne ure in prevelike pomoči maliganov je motil stanovalce, pa tudi Kajuhovi cesti manevre Bojan F., ki si je samovoljno vzel dopust v kasarni in prišel »zabavat« domače in sosede. Vrnili so ga v kasarno, kjer ga po vsej verjetnosti čaka nekaj prekorednih.
24. 10. sta ob 21.15 razgrajala in razbijala v gostilni Pri šoferju na Duplici Milan P. in Željko J. iz Ljubljane, ki sta kljub prepolnim »tankom« zahtevala dodatno »gorivo«, katerega pa nista dobila. Tudi v tej gostilni že vedo za odlok o javnem redu in miru.
27. 10. je ob 01.10 hotel »Na hladnem« sprejel gosta Jožeta K. iz Šmarce, ki je s prevelikim »gasom« pod »ga-som« hotel pobegniti miličnikom, pa mu je v Volčjem potoku »zakuhalo«. Ohladil se je, ve se kje, pogrel pa mu bo ponovno sodnik za prekrške.
29. 10. je ob 23.40 v hodniku kulturnega doma v Komendi razgrajal in delal škodo Anton S. iz Podboršta. Kaže, da je zgrešil kasarno in požarstvo vršil kar v Komendi. Tudi njega so pristojni odpeljali z dopusta na »dopust«.
vrata so po remontu kazala kaj čuden izgled. Sodnik mu ne bo izdal obrtnega dovoljenja.
Tega dne sta ob 21.10 v gostilni pri Beveu razgrajala in hotela fizično obračunati z gostilničarjem Tomislav M. in Mumir L. S Trga talcev. Fizika je pač težka, račun sledi.
15. 11 so se ob 20.15 sprli v kavarni Veronika, stepli pa pred kavarno. Skupil jih je Cazino O. s Cankarjeve, ostale vinjene pa še iščejo.
KAZNIVA DEJANJA
Prevozna sredstva (kolesa, mopedi in kolesa z motorji) so še vedno najbolj zanimiva. V enem mesecu je bilo ukrc-denih sedem kole§ in trije mopedi. Poleg tega pa so lastnike menjali tudi vrtalni stroji, denar, drva, konjski komat, motorna žaga idr.
S tega področja velja omeniti in zabeležiti dohodek iz prejšnjega meseca. V soboto, 27. oktobra so se ob 22.50 sprli fantje na parkirnem prostoru pred gostilno na Gmaj-nici. V prepiru je eden izmed fantov potegnil nož, a k sreči posledice niso bile najhujše. Nož je potegnil M. K s Klanca in z njim zabodel Vincenca M. iz Cerkelj v levo stran prsi. Nož je zgrešil srce. Kaj pa, če ga ne bi!?
PROMETNE NESREČE
V osemnjajstih prometnih nesrečah sta bili dve osebi lažje telesno poškodovani, v štirinajstih primerih je nastala le materialna škoda, v dveh primerih pa je prišlo do neznatnih prask udeležencev. Največ je bilo udeleženih voznikov osebnih avtomobilov (21), sledijo vozniki tovornjakov (5), kolesar, traktorist, pešec in voznik avtobusa. Najbolje je, da ničesar ne ocenjujemo in ničesar ne prognoziramo, temveč si samo želimo...!!!
Naj opišemo samo en primer, ki bolj sodi med prometne dogodke, kot pa nesreče. V soboto 27. oktobra je ob 23. uri na cesti Stahovi-ca-Kamniška Bistrica skoraj v celoti zgorel spaček, last Janeza B. s Cankarjeve. Vozilo se je zaradi neprimerne hitrosti na vožnji proti Kamniški Bistrici prevrnilo in ko so ga sopotniki ob pomoči voznika postavili na kolesa, ni hotelo več vžgati. Posvetili so si s svečo in namesto vžganega motorja so imeli v plamenih avto. Vsi so odnesli celo kožo, v opomin pa naj bo le!
POHVALNO
Med poštenimi najditelji, ki so v tem obdobju posredovali postaji milice denarnice /. dokumenti in 2986,30 dinarji, kolo, moped in paket z več komadi okenskega okovja so tokrat: Tone Jeras - Kebeto-va, Mirko Plič - Zikova, Branko Štrajhar - Poreber, Jožica Šafer - Ncveljska, Franc Prezelj - Meninska, Vinko Mrgole - Duplica.
MAJ
Luknje v ograji in še kje
Kljub temu, da je teden požarne varnosti že dodobra za nami, je oddelek za notranje zadeve - požarna inšpekcija v sodelovanju z delavci postaje milice opravil kontrolni ogled v osmih kamniških delovnih organizacijah. Ob obisku delovnih organizacij v nočnem času v četrtek, 15. novembra, so delavci organov za notranje zadeve preverili budnost čuvarjev družbenega premoženja ter njihovo poznavanje ukrepanja v primeru elementarnih nesreč ter drugih nepredvidenih dogodkih. Posebno pozornost so namenili poznavanju gasilskih aparatov ter njihovi uporabi.
V šestih delovnih organizacijah, ki so bile deležne nenapovedanega obiska, opravljajo naloge varovanja družbenega premoženja delavci Varnosti, v dveh pa imajo organizirano lastno čuvajsko službo. Nihče od čuvarjev ni bil na nočnem počitku in so z odprtimi očmi pričakali nočne obiskovalce. V štirih delovnih organizacijah imajo varuhi družbenega premoženja navodila za ukrepanje v slučaju izrednih dogodkov, v štirih OZD pa o takih navodilih ni duha in ne sluha. Seznam odgovornih oseb z načinom njihovega obveščanja smo našli le v treh vratarnicah. Za telefonske številke postaje milice in gasilcev ter zdravstvenega doma so vedeli vsi obiskani. Tudi z uporabo gasilskih aparatov so
seznanjeni razen v onem primeru. Prav tako so seznanjeni z najbolj kritičnimi točkami v delovni organizaciji, kjer najhitreje lahko pride do požara.
Na splošno smo bili ta večer lahko zadovoljni z varovanjem družbenega premoženja razen v en i večjih delovnih organizacij. V tej delovni organizaciji imajo organizirano lastno čuvajsko službo, pa je bil eden od vratarjev že ob 21.30-uri precej »pod gasom«, čeprav je službo nastopil ob 18. uri. Mogoče se mu tudi še ni skadilo. Gasilskega aparata v nobenem slučaju ni znal uporabiti, pa četudi bi ga znal, mu ne bi dosti koristilo, saj je bil gasilski aparat v času obiska pokvarjen. Kljub pijanosti pa je vedel povedati za tri vrzeli v tovarniški ograji, skozi katere menda zaposleni odhajajo v bližnjo gostilno na »korajžo«. S tem so menda odgovorni seznanjeni, tiste tri luknje v ograji pa mirno čakajo krpanja in čuvaja. Pa ni ne enega ne drugega. O stanju, na kakršnega smo naleteli, smo obvestili vodjo zavarovanja v tej delovni organizaciji, ki se je na lastne oči lahko prepričal, da je pri varovanju družbenega premoženja v tej noči in v tej delovni organizaciji nekaj precej škripalo.
Čeprav že izven tedna požarne varnosti, je bil ta nočni obisk kar uspešen. Morda jih bo v bodoče še več. MAJ
Zakonca brez otrok iščeta za krajši čas stanovanje ali večjo sobo v kamniški ali domžalski okolici. Ponudbe na uredništvo Kamniškega občana, Kamnik, Japljeva 6, pod šifro »Dobro plačava ali pomagava.«
Dvosobno, najemniško, centralno ogrevano stanovanje, 50 nr v Ljubljani - Moste zamenjam za enako v Kamniku. Ponudbe na Dnevnik Kamnik, pod »Ugodna zamenjava«.
Elektroinstalacije in popravilo vseh vrst električnih strojev izvrši hitro in solidno
POTOKAR RAJKO Rožično 2 p. Kamnik
loooocooooeopooooooooooooooooooooaeiooeoooooocoooooow
Angelci Strgarjevi v spomin
Pred letom dni smo se je spomnili ob 8. marcu. Bila je presenečena in vesela.
Pred dnevi smo prisostvovali njeni upepelitvi na ljubljanskih Žalah. Za poslednje dejanje je izbrala le tri najbližje, vendar se ji želja ni izpolnila - preveč je imela prijateljev.
Na zadnjem sestanku se je od nje poslovila v imenu prijateljev in aktivistov dolgoletna prijateljica in se ji za njeno delo zahvalila z besedami »ne za danes, temveč za tiste težke dni, ko je domovina potrebovala slehernega človeka in še posebej pomoč zavedne slovenske ženske, kakršna si bila ti, Angelca«.
Dvakrat je prekopala poslednje ostanke svojega moža borca, ki je padel na Gozdu. Njen pepel so položili k njemu v grobnico Strgarjevih v Ročinju, mladina je zasula njeno žaro z nageljni.
M. B
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata
ANTONA IPAVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, gasilcem in kolektivu »Titan« za podarjeno cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo g. duhovnikoma za lep pogrebni obred in obema govornikoma za tolažilne besede.
Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči:
žena Frančiška, sin Franci z družino, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo.
Križ, 7. novembra 1979
V SPOMIN
3. decembra 1979 bo minilo leto dni, odkar si me zapustil, moj ljubljeni mož
FRANJO REMS
Ne da bi vedela, je tvoje srce ugasnilo in si za vedno zaspal. Spomin na tebe je vsak dan prisoten in boleč. S solzami v očeh sem ostala sama z bolečino v srcu. Nikoli te ne bom pozabila. Vsem, ki se ga kdaj koli spomnite, iskrena hvala. Počivaj v miru in lahko naj ti bo slovenska žemljica, ki si jo ljubil do zadnjih dni.
neutolažljiva žena Nežka REMS
Kamnik, novembra 1979
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta
FILIPA BRELIHA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem in vsem, ki so mu podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo občinski konferenci SZDL Kamnik, pevcem za zapete žalostinke ter zvezi borcev za venec in lep govor.
Žalujoči:
žena Slavka, sinovi Jule, Darko, Slavko z družinami in Filip.
Kamnik, 14. novembra 1979
Živahno na lovskih stezah
Sezona lova je spet tu. Lovske steze so oživele. Zgodnji sneg v začetku novembra lovcev ni presenetil. Pravočasno so napolnili krmilnice za divjad s senom in drugimi krmili, pripravili solnice, da bi tako divjačini omogočili čim lažje preživeti zimo.
Medtem ko se v nižjih predelih lovci vsako nedeljo zbirajo k skupinskim lovom ali brakadam, kot jih imenujejo, in zalezujejo lisice, zajce in fazane, pa samotni lovci na gorskih stezah uživajo v gamsjem prsku in iščejo najlepše trofeje.
Prve letošnje brakade so bile bolj žalostne, ker lovci zaradi ogroženosti lisic zaradi stekline niso smeli voditi s seboj psov. Sedaj je nevarnost stekline že mimo in psi kot zvesti pomagači lovcev spet odkrivajo skrite lisičje brloge. Na sliki:
Kozorogov lovski čuvaj Janez Kršič-Jak, kot mu pravijo lovci, v svojem revirju v. Koncu nad izvirom Kamniške Bistrice budno pazi na svoje gamse. F. S.
• Tekmovanja za športno značko
Zamujenega ni mogoče nadoknaditi
Telesnokulturna skupnost SR Slovenije je v letu 1076 uvedla tekovanje za športno značko predšolskih otrok (5-7 let). Šele tri leta kasneje se je tekmovanje za ŠZ pričelo tudi v občini Kamnik in sicer na pobudo ZTKO, pri kateri je bil 26. 6. 1979 ustanovljen odbor za ŠZ I. V odboru so predstavniki SOV, OIS, DPM, ZTKO in VVZ.
Prizadevanje odbora je usmerjeno v to, da bo imel sleherni predšolski otrok v občini Kamnik možnist vključevanja v tekmovanje za ŠZ, da bo deležen redne, smotrne in privlačne telesne vadbe, ter s tem tudi možnost za uporabljanje vseh potrebnih rekvizitov.
Do sedaj so bili otroci, ki niso vključeni v VVZ ali športna društva zapostavljeni. Skrb za njihovo telesno vzgojo je bila prepuščena edinole znanju in osveščenosti staršev, ne pa organizirani družbeni skrbi.
Uvedba ŠZ za predšolskega otroka je korak naprej pri bogatenju celotne vzgoje predšolskih otrok. Pomeni zgodnje vključevanje v telesno vzgojno dejavnost, popestritev nekaterih že razširjenih dejavnosti in obogatitev z novimi dejavnostmi. Pri otroku poskušamo vsestransko razviti temeljne sestavine moto-rike in telesa.
Program ŠZ vsebuje naloge tistih športnih zvrsti, ki so že posebej značilne za Slovenijo:
- IZLETI (100 letna tradicija) in SMUČANJE (slovenski narodni šport)
DOPISUJTE V
KAMNIŠKI OBČAN
- Naloge, ki so neposredno pomembne za splošni ljudski odpor (izleti, smučanje, plavanje)
- Izbrane naloge so tudi v skladu z množično republiško akcijo pod imenom »Vsi Slovenci tečejo, plavajo, smučajo, kolesarijo.«
Za osvojitev ŠZ je torej potrebno opraviti 4 naloge:
1. Izleti, 2. Plavanje ali smučanje, 3. Kotalkanje ali drsanje, 4. Spretnostna naloga z žogo.
Za vsako opravljeno nalogo dobi otrok v tekmovalno knjižico nalepko. Nalepka in podpis vaditelja pomenita, da je otrok nalogo uspešno opravil. Dolgoročni cilj je, da otrok značko osvoji. Seveda je to le eden od kazalcev otrokovega vzgojiteljevega truda. Vrednost te akcije je tudi v posledicah, ki jih omogoča redna vadba pripravljenih in predpisanih prvin. Otrok, ki bo obvladal te prvine, bo v svojem prostem času segel po smučeh, kotalkah, žogi... Čimbolje nekaj obvlada, raje se tega loti, večje veselje in zadovoljstvo mu to opravilo daje.
Poleg programa je potrebno tudi ustrezno strokovno vodstvo, smotrno pripravljene vadbe, predvsem pa odnos okolja do te dejavnosti. Dajmo otrokom tisto, za kar smo bili v življenju sami prikrajšani: Če se kje zamujenega ne da popraviti, je to pri otrokih!
Brez dvoma je del otroške sreče tudi v doživljanju radosti in zadovoljstva, ki jo nudi gibalna igra in uspešno obvladovanje določenih gibalnih nalog, zlasti še, če otrok čuti, da se z njim vesele tudi starši.
Izvajanje športne značke I. v občini Kamnik
Izvedba ŠZ v letu 1979/80: 1. v VVZ Antona Medveda, in sicer v skupinah male šole (vodja Joži Mihelič, Jana Novak, Jana Loboda, Martina Rifelj, Darja Nekrep),
v skupini starejših sredincev: polovični program ŠZ (vodja Desanka Ramšak, Slavka Žlebir, Breda Podlipnik, Maruša Pan-čur, Minka Juvan).
2. V krajevnih skupnostih: pri osnovni šoli v dopoldanskem programu mala šola.
Osnovna šola Stranje (dve skupini) vodja Ema Štritof,
Osnovna šola Komenda -vrtec
3. V krajevnih skupnostih: pri osnovnih šolah v popoldanskem času (mali šolarji bodo poleg programa male šole imeli še dodatnih 40 ur za ŠZ.
MOTNIK Jožica Klemen; ZG. TUHINJ Jana Štele; ŠMARTNO Marija Turkalj; LOKE Jana Pavlic; SELA Stanka Ahcin; VRANJA PEČ Darja Nekrep; MEKINJE Martina Mihelič; TUNJICE Ema Stritof; ŠMAR-CA Ančka Cevka; DUPLICA-BAKOVNIK Valči Vrhovnik; DUPLICA-BAKOVNIK Vera Leveč; DUPLICA-BAKOVNIK Melita Gorjup; KAMNIK Nada Plahutnik; KAMNIK Majda Ko-kovnik; KAMNIK Stanka Čebu-lar; KAMNIK Majda Košnjak; KOMENDA (dve skupini) Ivanka Kuhar; MOSTE (dve skupini) Marina Remic; NAVUE Bernarda Brleč.
V program športne značke je vključenih 540 otrok.
DARJA NEKREP
Kolesarsko društvo Kamnik
Se je letošnja kolesarska sezona res že zaključila? Ne povsem. Prizadevni kolesarski navdušenci, organizirani v društvih, pripravljajo letni pregled svoje aktivnosti, načrtujejo nove naloge in skrbijo, da se v zimskem obdobju aktivnost njihovega članstva ne bo zmanjšala.
V naši občini se zdi, da se je kolesarska sezona šele prav začela - ustanavljamo namreč kolesarsko društvo Na ta način se uresničuje volja tistega dela občanov, ki se želijo rekreativno ukvarjati s kolesarskim športom. O društvu bomo zapisali nekaj več v prihodnji številki glasila, ko bo za kamniškimi kolesarskimi navdušenci že ustanovni občni zbor.
In nikar ne pozabite - ustanovni občni zbor Kolesarskega društva Kamnik bo v četrtek 6. decembra ob 17. uri v prostorih skupščine občine Kamnik.
SILVO TERŠEK
Ekipa
Kamnika četrta
Čeprav se je III. republiško srečanje mladih tehnikov odvijalo že v mesecu maju, ni napak, da poročamo tudi o tem, saj so bili rezultati objavljeni šele v oktobrski številki TI M.
Srečanje mladih tehnikov je bilo 26. maja v okviru praznovanj Dneva mladosti v Domžalah. Mladi so s svojim znanjem in veščinami z različnih področij tehnike dokazali, da bodo sposobni uresničevati tudi cilje s področja SLO, hkrati pa se vzgajajo v kulturnega, naprednega in predvsem ustvarjalnega člana naše skupnosti. Ekipa Kamnika se je na srečanju 40 ekip iz vse Slovenije uvrstila na odlično četrto mesto. Ob boljši organizaciji in natančnejšemu merjenju časov bi lahko bili rezultati še boljši.
Občinsko ekipo so sestavljali (žal) samo učenci osnovne šole Frana Albrehta in
sicer: A - spoznavanje proizvodnega procesa: Daniel Arti-ček, Barbara Motnikar
B - sestavljanje konstrukcij: Janez Podobnik, Boštjan Griljc
C[ - spuščanje modelov raket: Peter Osolnik, Bojan Šuštar
C3 - spuščanje modelov letal: Roman Ložar, Tomaž Zore
C, - spuščanje ladijskih modelov: Aleš Jaklič
C7 - izdelava fotograma: Tomaž Jevšenak
Izven konkurence so v kategoriji C6 - lov na lisico, tekmovali trije radioamaterji kamniškega kluba.
Srečanje je bilo zaključeno z nastopom vrhunskih modelarjev z radijsko vodenimi modeli z namenom, da bi v mladih vzpodbudili še večje zanimanje za te dejavnosti. To pa je veliko, treba ga je le pravočasno in primerno usmerjati in ustvarjati pogoje, da bo v interesne dejavnosti zajeto čim več mladih.
MARIJA ŽNIDAR
Vzponi v oktobru
Vse naše lepe želje.po čudoviti jeseni so se utopile v dežju, ki kot nalašč preseneti prav ob sobotah in nedeljah, dnevih, ko si navadno vzamemo čas za naše plezalsko udejstvovanje. Zato je bila bera v tem mesecu skromna. In to je tudi zadnji mesec, ko smo lahko še uživali v kopni plezanji. V gorah je že sneg in z njim se začne druga, mnogo na-pornejša sezona. Zima terja več volje od plezalcev: opreme je več, dnevi so krajši, dostopi do stene pa so eno samo »garanje«.
Kljub slabemu vremenu je bilo opravljenih v oktobru 44 vzponov:
11 vzponov II. stopnje 13 vzponov III. stopnje 13 vzponov IV. stopnje 7 vzponov V. stopnje Nekaj boljših vzponov: Planjava:    Bolana varianta (IV-V)   prvenstvena, plezali:
Janko Plevel, Lado in Dušan Podbevšek
Vršiči: Bolostaja (IV-V) plezala: Mihaela Možek in Bojan Pollak
Planjava: Leva vstopna varianta Univerzalne smeri (prvenstvena), plezala: Marjan Krcgar in Bojan Pollak
Planjava: Bolana Varianta (prva ponovitev), plezala: sarjan Kregar in Bojan Pollak
Dedec: Desna smer (V), plezali: Janko Plevel, Mihaela Možek in Bojan Pollak
V prejšnji številki Kamniškega občana (Vzponi v septembru) se je pojavila napaka. Kamniško smer v Vršičih ni plezal Marjan Kregar ampak Bojan Pollak. Zmanjkalo je tudi prostora za Kamniško smer v Koglu, (ocena VI), ki so jo plezali: Marjan Kregar, Bojan Pollak in Irena Mar-kuš.
IRENA MARKUŠ
Nova tovorna žičnica
Po nekaj letih izrednega prizadevanja članov Planinskega društva Kamnik in ob znatni podpori nekaterih delovnih organizacij v občini, je stekla nova tovorna žičnica na Žagani peči, ki bo najbolj pripomogla pri oskrbi postojanke na Kokrškem sedlu.
Pred njo je bila tu postavljena improvizirana tovorna žičnica, vendar jo je z leti načel zob časa in treba je bilo zgraditi stabilnejšo tovorno žičnico. Gradnja se je začela že leta 1975, ostala dela so potekala postopoma. Material je društvo dobilo na različne načine (nosilno vrv so odkupili od Gozdnega gospodarstva Bohinjska Bistrica, mnogo materiala pa je bilo tudi zamenjanega ali prodanega, če ga niso direktno uporabili). Pri gradnji objekta sta na-jizdatneje pomagali dve delovni organizaciji v Kamniku, to sta TITAN in STOL, pomoč pa je prišla tudi iz Alprema, ki je dal material za izhodna vrata vrvi iz strojnice, ki jih je tudi izdelal in montiral.
Poleg tovorne žičnice je bilo zaradi nujnih potreb zgrajeno poleg nje tudi manjše priročno skladišče.
V soboto (10. 11. 79) smo se kljub slabemu vremenu, ki nam je prinesel tudi prvi sneg, napotili proti Žagani peči, kjer je bila otvoritev. Med govorom predsednika PD Kamnik tovariša Slavka Rajha in načelnika gospodarskega odseka tovariša Mirka Štirna smo se vsi ozirali na našo »POBEGLICO«, kot smo krstili novo 1800 m dolgo tovorno žičnico in komaj čakali, da bodo zaropotali stroji.
»Kdor čaka, dočaka,« pravimo. In rus smo zaslišali ropot strojev in »pobeg« Pobeglice med vrhove. Njena vrnitev je bila toliko bolj zanimiva, kajti njena rdeča barva in zastavica na njej sta bili snežno beli. Tako jo je poleg nas sprejela medse tudi gorska narava.
Zaradi slabega vremena se je skromna, slovesnost nato nadaljevala v lovski koči v Kamniški Bistrici, kjer je bila tudi podelitev diplom vsem tistim, ki so najbolj prizadevno delali v posameznih odsekih planinskega društva.
Največ zaslug za dograditev žičnice ima tovariš Mirko. Štirn, ki je vodil tudi gradbena dela, ker letos ni bilo načelnika za to dejavnost.
Društvočakata zdaj še dve pomembni nalogi: gradnja zgornje postaje žičnice na Kamniško sedlo in prizidka njegove postojanke. Obe nalogi naj bi izvršili v naslednjih letih. Da pa bo delo resnično opravljeno, bo zopet potrebna dobra volja in prostovoljna udeležba planincev ter zagotavljanje sredstev, ki si jih bo društvo gotovo priskrbelo skupno s podporo posameznih organizacij.
Planinsko društvo Kamnik, kakor tudi širša družbena skupnost sta pridobila nov pomemben objekt, zato velja društvu vse priznanje za izreden dosežek. Nova tovorna žičnica je bila zgrajena v času, ko Kamničani praznujemo 750-letnico našega mesta in jo zato lahko prištevamo za pomemben prispevek v razvoju naše občine.
MATEJA GRILJC
KAMNIH! IICAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna In odgovorna urednica Jana Taškar- tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.