Poštnina plašana v gotovini. Prava vera bodi vam luž, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike. A. M. Slomšek. List za ljudsko prosveto ' Vsebina: str» Cvetje in delo.......................................97 Planšarica Tinka.....................................98 Država in gospodarstvo............................. 99 Najlepša roža.......................................100 Krščanstvo in'ženski značaj.......................101 Pohorje........................:..................103 Kralj noči..........................................105 Društveni oder................................ 109 Za ženski svet.................................111 Na platnicah: Listnica uredništva, Lepa knjiga, Društveni ’ 1 vestnik. I. ■ ■ I II ..I... .............»M«—— Letnik XVI. Maribor. Št. 7 X Julij 1924. \ »NAŠ DOM«, izhaja mesečno. Naročnina znaša za letos 12-50 Din., za Goriško in Istro 5 lir, za Koroško 15.000 aK, za Ameriko I dolar. Pri skupnih naročilih po 10 izvodov in več stane I izvod 12 dinarjev. Posamezna številka stane 1-50 Din. Odgovorni urednik: Marko Krajnc. Upravništvo: Maribor, Aleksandrova cesta 6. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Rokopise je treba poslati do 1. vsakega meseca uredništvu »Našega Doma« v Mariboru, Aleksandrova c. 6. Listnica uredništva. Sl. Meško. Vaših velikonočnih spominov žal ne moremo več objaviti, ker smo jih prejeli za zadnjo številko prepozno, za to številko' pa snov ni že več primerna. Kakor ste nam bili zvesti pri vojakih, nam ostanite zvesti tudi doma! — Višavska. Sodbo o Vaši prozi boni izrekel šele tedaj, ko jo bbm pregledal. Pošljite jo kmalu. Vaš strah je neutemeljen. Kar je dobrega, bo ostalo, manj vredne stvari pa bodo zapisane smrti. — k a. Nekateri izrazi so nekoliko neokretni, slog tu in tam trd. Nevarnost je, da si s prevajanjem iz tujih jezikov pokvarite jezik. Pazite! — Limpias. O čudežih v Limpias ni še Cerkev dosedaj uradno izrekla svojega mnenja. Ne prenaglite se! — Kab. S pridnim, vestnim delom boste domovini več koristili ko s »krvavim umiranjem« v vsebinsko in oblikovno ponesrečenih pesmih. — Zora. Vaše »Rože« imajo več trnja ko cvetja. »Zvezde« S|p preveč solzijo in tresejo, »Večer« je, premračen. Najbolj se Vam je posrečil »Gozd«, ki ga bomo šte malo iztrebili, potem ga pa ob priliki zasadili v »N. D.« Vsem mazačem. Predno napišete kak dopis si umijte roke, kupite polo belega papirja in novo pero. Pišite samo ,po eni strani, pustite rob. Lepa knjiga. France Stelč: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturno-zgodovinski poskus. Ta knjižica podaja na 173 straneh v lepem, lahko razumljivem jeziku in slogu razvoj umetnosti na Slovenskem od pajstarejših časov do današnjega dne. V uvodu označi pisatelj razmerje človeka do umetnosti in posebej še stališče Slovencev do in v umetnosti. V prvem poglavju dokazuje na podlagi številnih umetnin na Slovenskem, da ni bila prvotna krščanska umetnost pri nas trajnega, monumentalnega značaja, da je romanski slog prvi zapustil med nami večje stavbe, seveda že močno izpremenjene, da je doba gotike za nas doba dosledno stopnjevanega zbliževanja naroda z mednarodno zapadnoevropsko umetniško omiko. Drugo poglavje osvetljuje neugoden vpliv reformacije na umetnost v naših krajih in velik napredek umetnosti za časa protireformacije (Hrenovi žapiski), tretje poglavje govori o baroku in rokokoju, ki sta, posebno prvi, ustvarila na vseh poljih umetniškega ustvarjanja najpomembnejša dela, ki posegajo najgloblje v umetniški izraz naše domovine. Četrto poglavje oriše delo in pomen Lagerjev, in pokaže ila propad in desorientiranost v umetnosti v devetnajstem stoletju, peto poglavje pa podaje zelo zanimivo sliko o slovenstvu v umetnosti, o impresionizmu, o naših najmlajših. V zaključku je mnogo važnih misli, s katerimi bi se moral seznaniti vsak količkaj izobraženi človek. Knjigo, ki jo krasi 68 lepo izdelanih umetniških prilog in več skic v tekstu moramo toplo priporočati vsem predavateljem, ki bodo našli 'dovolj vporabnega gradiva za društvene govore. Knjiga stane 66 D. Dobi se v vsaki knjigarni ali pa naravnost pri Novi Založbi v Ljubljani. Cvetje in delo. Sredi bujnega poletja smo, življenje polje v šokih dreves, v popkih kipi proti luči, bele, zlate, pisane čašice cvetlic se odpirajo in dehtijo Proti solncu. Življenje se zbuja v tisočerih semencih v zemlji, v spečih ličinkah in bubah, brenči in frli okoli cvetlic, poje med vejami in cvrči v gnezdih. Ob silnem in nepremagljivem življenskem pogonu v naravi zapolje hitreje kri tudi v človekovih žilah, sredi bujnega življenja, kipenja in Ustvarjanja v naravi se tudi nam z večjo resnobo vzbuja vprašanje: čemu živiš, ali za igračkanje, veselje in brezdelno uživanje, ali za resno delo in ustvarjanje. Narava doprinaša sad, cvet, ali nimaš tudi ti človek tega cilj a? Ko smo bili še otroci, smo se najrajše igrali kralja, vojskovodjo ali Princa. Ali če si deklica, ti je tudi najbolj ugajala vloga kraljice. Ali niso bile te sanje naše že znak, daje v nas nekaj veličastnega skritega, da hočemo nekaj velikega postati in pozneje v resnem življenskem poklicu to dejansko doživeti, kar smo kot otroci pri igri samo še nezavestno Čutili. Sicer ni mogoče, da bi postali vsi kralji ali princi ali vojskovodje, tudi ni treba, kajti-pravo kraljestvo je v značaju, a vsak pa more postati kremenit značaj, ki ga resno življensko delo obrusi. Današnja doba nima takih značajev, ker nimamo ljudi, ki bi resno vzeli Poklic, si postavili jasen in določen cilj in živi j en s ki name n. Vse dandanes stoji pod vplivom koristi, utilitarizma, uživanja in brezciljnega veseljačenja. Dela se radi denarja, uživanja, časti, vendar to ni pravo delo. Delo vam mora postati življenska naloga, etičen Poklic. Poglej našega kmeta, njegove žuljave roke, ponošeno, obdrg-ujeno obleko in od skrbi razorano lice. Kljub temu nosi pokonci glavo, lfna svoj stanovski kmečki ponos. Zaveda se, da je slovenski kmet, Potomec svojih slavnih pradedov, da živi od pristnega dela, od zemlje, h' jo sam orje in poseje. Njegovo delo je resno, trudapolno, vsak dan Premišljuje, kaj treba izboljšati, si popraviti pri gospodarstvu, da bo vreden Naslednik prednikov. Tudi ima neizmeren heroizem (junaštvo) v sebi, za to zemljo, za svoj jezik dd življenje in kri. Za družino žrtvuje zdravje in tolo, njegova žena ravnotako. Vredna tovarišica mu je v življenju, zaveda se, kaj je v hiši tradicija, stara šega, ne nosi in oblači se preko svojega stanu, svoje zahteve uravna po hišnih dohodkih. Naš slovenski kmet tudi dobro ve, kaj je dolžan narodu in družbi, vaškemu okolišu in občini. Kot družinski oče vzgaja svoje sinove po trdnih načelih preteklosti, kot občinski svetnik ali župan gleda na to, da vlada v občini red, da šole, ubožci in cerkev dobijo to, kar jim gre. Kot državljan stori svojo dolžnost pri davkih in volitvah in kot Slovenec, da ohrani slovensko versko in narodno izročilo neizkvarjeno. Vsak mlad človek stoji pred nalogo, da si izbere svoj poklic, ali delavec v tovarni, ali rokodelec, ali kmet, ali hlapec ali dekla. Ta poklic te bo v življenju postavil na svoje mesto v družbi. V njem moraš izpolniti svoje življenske naloge in dolžnosti, ki jih imaš do sočloveka. Po njem (poklicu) boš zrastel skupaj z občino, narodom, državo in soljudmi, ki jim boš opora v življenju. Kdor torej hoče ozdraviti družbo in socialne razmere, ne more boljše storiti, kakor da sam vestno svoje poklicne dolžnosti izpolnjuje in obenem navaja mladino, da se z vso moralno resnobo loti kakega resnega poklica. Družabna reforma temelji v reformi poklicnega, stanovskega življenja. Poklic in stan nam ne smeta biti več sredstvo, da se preživimo, temveč življenska etična naloga. Žalostno dejstvo je, da današnja mladina ne išče poklica radi poklica, temveč radi denarja, da se more preživeti. Tako postaja poklic v njihovem duševnem občutju nekaj neprijaznega, neveselega. Vedno bolj se ji dozdeva, da je zato na svetu, da uživa, da ima nekaj od življenja! To veselje do resnega poklicnega delaje ustvarilo sedanjo družabno krizo in splošno nezadovoljnost, ker so ljudje napačno orientirani glede svojega življenskega cilja. Ozdravljenje bo šele prišlo, ko bo vsak kmet zopet ponosen in zadovoljen kmet, rokodelec in delavec zopet soliden in vesten v svojem stanu, uradnik zopet iskren zast pnik države in skupnosti, vsi stanovi od kralja in njegovih ministrov pa do zadnjega dninarja resni sluge človeškega občestva in Boga. A. Boštele: Planšarica Tinka. Ovčke mehkorune pasem na planini gledam megle, ki se zbirajo v dolini. Tudi tukaj včasih vihra završi v borovju, a takoj ■ spet solnca soj se lije po skalovju. Sem vesela in poskočna kakor srna mlada, pojem, z zvezdami-sestricami se pogovarjam rada. Mati karajo me često, češ, da sem razposajena, tujci, ki jih vleče na planine, pravijo, da roža sem ognjena. Jaz pa sem le planšarica Tinka, cvetka nedostopna vrh skalovja; svobodo uživam na planinah, ljubav nosim v srcu do domovja . . . Ivan Avsenek: Država in gospodarstvo. V gospodarskem življenju naših dni se prizna v principu gospodarska svoboda. Obveljalo je načelo, da je pravzaprav vsak človek sam odgovoren, kako se mu godi. Vendar pa ve, da nastopijo lahko take gospodarske razmere, da posameznik ne more z gotovostjo računati na svoj vsakdanji kruh. Ker pa se take gospodarske razmere ne dajo odpraviti brez kolektivnega vpliva, zato prizna dižavi pravico, da sme omejiti .privatno podjetnost, kadar bi ista škodovala gospodarsko-šibkim krogom. Država mora torej po teh nazorih paziti na to, kako se razvija njeno gospodarsko življenje. Ker pa je gospodarsko življenje dandanes izredno razvito, zato jo čaka na tem pobu ne majhno število nalog. Tukaj je sploh nemogoče, da bi našteli vse. Omejimo se le na nekaj vzgledov iz vsake panoge gospodarskega življenja. Če hoče država torej varovati svoj poljedelski stan, mora skrbeti za pravilno razdelitev zemlje, mora dati možnost, da si poljedelci lahko preskrbijo potrebni obratni kredit. Gledati mora, da ima poljedelstvo na razpolago dovolj delavskih moči. Dati mora poljedelcem možnost, da se organizirajo v lastnih poklicnih in strokovnih organizacijah. Brigati se mora seveda za vse različne panoge poljedelske produkcije, n. pr. za umno živinorejo, za vrtnarstvo, mlekarstvo i. t. d. Če hoče država podpirati industrijo in obrt, mora tem gospodarskim panogam najprvo zagotoviti potrebno svobodo, mora urediti vprašanje obrtnega naraščaja ter pomočnikov, mora skrbeti za kredit obrtnikom. Da koristi industriji, jo mora podpirati z ugodnimi prometnimi sredstvi. Ne sme ovirati dotoka industrijskih delavcev, mora pravilno urediti razmere med delavcem in podjetnikom, ne sme podjetnika obremeniti z davki razmeroma več kot druge stanove. , Država tudi trgovini lahko v zelo različnih stvareh pomaga. Pomaga ji s primernimi carinskimi pogodbami, z dobrim prometom, z dobrimi trgovinskimi pogodbami itd. Pri vseh teh nalogah pa mora država upoštevati načelo, daje treba vedno braniti gospodarsko-šibkejšega proti gospodarsko-moinejšem. Na tem temelju sloni cela njena socialna politika. Skoraj nemogoče je, da bi posvečala država istočasno vsem tem ne-brojnim gospodarskim nalogam enako pozornost. Vsaka država se briga najprvo in najbolj za gospodarske koristi tistih, ki imajo državne vajeti v rokah. Par primerov nam to dosti jasno pove. Angleška skoraj nima Poljedelstva, pač pa ima zelo razvito trgovino in industrijo in nič manj razvit promet. Zato se tudi za poljedelstvo razmeroma zelo malo zanima; ^matra pa za svojo bistveno nalogo, da preskrbi trg lastni industriji. Vlada je na Angleškem v rokah trgovcev in industrijcev. Trenotno so sicer delavci na vrhu, vendar pa morajo zaenkrat še vedno imeti tako gospodarsko politiko, ki jo zahteva trgovina in industrija, ki imata v Parlamentu večino. Drugo sliko nam daje, n. pr. Avstralija. Tam imajo vlado v rokah delavci in tam se vsako vprašanje o poljedelski, industrijski, trgovski in prometni politiki presoja samo z delavskega stališča, to se pravi, kakšne koristi in kakšno škodo ima delavec pri tej ali oni gospo- darski taktiki. Južno-ameriške države so predvsem agrarne države. Vlada je v rokah veleposestnikov. Zato je tudi vsa državna gospodarska politika naperjena na to, da varuje koristi veleposestnikov. 'Pri nas v Jugoslaviji še nimamo izrazite gospodarske politike, kajti pomembnejše politične stranke štejejo med svoje pripadnike vse gospodarske sloje in se morajo torej ozirati na koristi vsakega sloja. Vendar pa vidimo pri nas precejšnjo težnjo v korist hitrega razvoja domače industrije. Razvoju domače industrije se posveča večja pozornost kot drugim pridobitnim panogam. Kake izrazite gospodarske politike pa pri nas do danes še nimamo. Ne bi pa mogli zaključiti tega članka, če nebi omenili še enega vmešavanja države v gospodarsko svobodo. Mislim tu na obdavčevanje. Tudi na tem polju država lahko z majhnimi sredstvi bistveno vpliva na razvoj gospodarskega življenja. Treba je samo, da predpiše eni pridobitni panogi večje davke kot drugi in že je v nevarnosti ravnovesje v gospodarskem razvoju. Iz vsega tega je razvidno, da ima država danes v gospodarskem življenju odločilen vpliv in da se mora brigati v.-ak za vprašanje, kdo ima vlado v rokah. Kdor tega ne spregleda, občuti posledice svoje kratkovidnosti prej ali slej na svojem lastnem blagostanju. Najlepša roža. Živela je mogočna kraljica, ki je gojila na svojem dvoru najlepše cvetlice, kar jih je poznal svet. Med vsemi cvetkami so ji bile najljubše rože. Z rožami so bili zarasli zidovi kraljevskega dvora, rože so ovijale stebre in okna, rože so dehtele po hodnikih, rože so krasile dvorane. Zgodilo se je, da je kraljica zbolela na smrt. Zdravniki niso znali odpomoči „Eno sredstvo bi jo moglo rešiti11 — je govoril najmodrej-i med zdravniki. „Prinesite kraljici najlepšo rožo, ki cvete na svetu, rožo, ki je živa slika največje in najčistejše ljubezni. Če jo kraljica ugleda, ne bo umrla!“ Vsi — mladi in stari, od blizu in daleč — so prihajali z najkra-snejšimi rožami iz vseh vrtov, a med njimi ni bilo rože, ki so jo iskali. Prinesti jo je bilo treba iz vrta ljubezni. Katera roža iz tega vrta bi bila prava slika in vzgled naj večje, najčistejše ljubezni ? Pesniki so opevali najlepšo rožo sveta, vsak je poveličeval svojo. Toda nobeden ni odkril prave rože . . . Nihče še ni pokazal mesta, kjer se je razcvetla najkrasnejša roža, je govoril modrec. To niso rože z grobov zaljubljenih fantov in deklet, čeravno bodo te rože duhtele do konca dni, to niso rože, ki vzklijejo iz krvi, prelite za domovino; ta roža ni čarobni cvet, ki ga goji učenjak, ko žrtvuje znanosti svoje moči, svoje življenje. Vem, kje cvete ta čarobna roža — je rekla srečna mati. ko je pristopila z detetom h kraljičini postelji — Vem, kje je najlepša roža sveta, ki je vzor največje in najčistejše ljubavi. Cvete na smehljajočem obrazu mojega ljubega deteta, kadar odpre svoje očke, se z vso ljubeznijo oklene mojega vratu ter se mi sladko nasmeje. Krasna je ta roža, toda najlepša ni — odgovori modrec. jaz sem videla čudodelno rožo — reče druga žena! Vzvišenejša nikjer ne cvete Bleda je bila. Videla sem jo na obrazu kraljice: odložila je svojo kraljevsko krono in v dolgi, strašni noči sama negovala svoje bolno dete, plakala radi njega in molila zanj tako goreče, kakor zna moliti samo mati v svoji boli. Sveta in čarodejna je moč tvoje rože, toda kraljici ne bo prinesla rešitve! — jo je zavrnil modrec. Najlepšo rožo sem videl pred oltarjem božjim ! — je govoril pobožen stari škof. — Kakor angel je sijala Mladenke so pristopale k mizi Gospodovi, da obnove krstno obljubo in na svežih, smehljajočih obrazih so cvetele rože. Med njimi je bilo mlado dekle: upiralo je pogled k Bogu z vso nedolžnostjo in ljubeznijo svoje duše. To je bil odsev največje in najčistejše ljubezni. Bog jo naj blagoslovi! — reče modrec. — Toda nihče med vami še dosedaj ni pogodil, katera je najlepša roža sveta. Naenkrat vstopi v bolniško sobo kraljičin sinček. Solze so mu napolnile oči in orosile obraz. Nosil je veliko odprto knjigo, vezano v najdražjo kožo in s srebrom okovano. Mama, — spregovori sinček, — poslušaj, kar sem čital! In dete se postavi kraj postelje in čita iz knjige o Njem,, ki se je sam žrtvoval za rešenje ljudi in za vsa ljudstva, katera se še niso rodila. Večje ljubezni ne more biti. Na obrazu kraljice zaigra smehljaj, oči so se ji odprle in zasijale, ker je videla, da iz strani te knjige cvete najlepša roža sveta, podoba rože, ki je vzklila iz Krvi Kristove na lesu križa. Vidim jo! — vzklikne kraljica. — In ne bo umrl, kdor zagleda to Rožo, najlepšo na svetu. Dansko napisal Andersen. Krščanstvo in ženski značaj. Glavni namen kršč. mladinskih organizacij je vzgojiti dobre, značajne ljudi. Krščanske mladinske organizacije so tega zmožne, ker vršijo svojo vzgojno in izobraževalno delo po načelih, ki nam jih je dal Kristus Bog, večna resnica, ne pa slabostim in zmotam podvržena človeška modrost. To so ista načela, ki edina so zmožna nam vzgojiti in dati pravih, značajnih ljudi, ki edina so zmožna pravilno urediti ženski značaj in ga dvigniti do prave značajnosti, moralnosti, nesebičnosti, krepostne ljubezni in heroizma v izpolnjevanju življenskih dolžnosti, lastnosti, brez katerih si ne moremo misliti pravega ženskega značaja. Kaj vse more napraviti krščanstvo iz ženskega značaja, do kake višine popolnosti, idealnosti ga more dvigniti, se vidi v življenju vseh onih mladenk in žen, ki se potrudijo urediti si svoje življenje natanko in dosledno po kršč. načelih in se spopolnjujejo po navodilih in s sredstvi kršč. vere. Sv. Neža, Agata, Cecilija in nebroj drugih, kaki krasni ženski z.načaji so bili to. Kakšne žene imajo vendar kristjani, je zaklical pagan-ski, rimski govornik Libanij, ko je videl in spoznal Antuzo, mater svetega Janeza Zlatousta. Kje nam je kak drug svetovni nazor vstvaril tak vzor ženskega značaja, poln nežnosti, ljubezni, obenem pa heroične moči, kakor ga vidimo na Mariji! Poganstvo je ženski značaj pokvarilo, je s svojimi vzgojnimi načeli in sredstvi razvilo vse slabe strani ženskega značaja in nam odprlo globine moralne propalosti, o kateri bi človek mislil, da je ni nikdar zmožno žensko bitje. Zato pa ni imela, in nima še dandanes žena v poganstvu nobenega pravega ugleda, spoštovanja in pravice ter je veliko kriva, da poganska ljudstva zaostanejo v kulturnem razvoju in da se je tako hitro strla njih življenska moč. O mohamedanizmu nam priča zgodovina in izkušnja, da ni zmožen urediti in voditi ženske narave. Zgodovina turške žene nam to potrjuje. Toda še vse hujši kvaritelj ženskih značajev, kot staro poganstvo in kot turška vera, pa je moderno, puhlo, plitvo svobodomiselstvo. S svojim tajenjem višje nadsvetovne avtoritete, od Boga danih moralnih načel in odgovornosti za naša dejanja pred Njim, s svojim naukom o svobodi življenja in strasti, o svobodni ljubezni, o pravici materinstva izven zakona, o pravici do razporoke, s tem svojim naukom, s temi svojimi vzgojnimi načeli je svobodomiselstvo vzbudilo vse one divje moči in sile, ki napravljajo iz ženskega bitja demona v najgrši podobi. Uspehe svobodomiselnega vzgojnega dela med ženstvom si lahko ogledajo na tistih ženskah svobodomiselne moderne družbe, ki nimajo pojma o lepih, vzvišenih nalogah, ki jih ima ženstvo v človeški družbi, ki niso zmožne živeti onega lepega, urejenega, delovnega, moralno vzvišenega življenja nesebičnosti, odpovedi, heroičnih žrtev, ki napravlja ženo tako veliko in njen vpliv in delovanje v družinah in družabnih razmerah tako blagodejen. Proizvode svobodomiselnega vzgojnega dela med ženstvom si lahko ogledate na onih pristnih hčerkah svobodomiselstva, na ženskah divje nakodranih frizur, razgaljenih prs in do pasa razklanih kril, ki mislijo, da je življenski poklic ženske, negovanje zunanjosti in strastveno uživanje. Usoda ženske, ki je zgubila vero, ki se je odtrgala od krščanskih načel in si uredila življenje po načelih svobodomiselstva je zapečatena. Dosledno do zadnje poteze po svobodomiselnih življenskih načelih izvedene ženske značaje pa najdete v krajih, ki so zavetišče najglobo-kejše ženske propalosti. — Kaj je tam drugega, nego dosledno do zadnje poteze izvedeno življenje po svobodomiselnih življenskih načelih, ki proglašajo prostost življenja od vsakih ozirov, in prostost strasti. Tako jemlje svobodomiselstvo ženstvu čast, dostojanstvo in vsako notranjo oporo in ga izroča strastem, ki uničujejo ženstvo in po njem moralno, odporno silo in zdrave življenske moči ljudstva. Zgodovina svobodomiselstva je nepretrgana vrsta zločinov nad človeško družbo, veliko večino socialnega zla je zakrivilo; toda zlo najhujše vrste nad človeško družbo, je njegovo razdiralno delo v značajih ljudi, posebno ženstva. Vsaka mladinska organizacija, ki si je zapisala na svoj prapor svobodomiselna načela, je ne le nezmožna za vzgojno delo med našo mladino, ampak celo pogubonosna, ker ta načela razdirajo, nikdar pa ne gradijo značajev. Zato pa bo ženska mladina, ki hoče postati značajna, moralno krepka, za svoje poznejše življensko delo dobro izpo-sobljena, šla v društvo in organizacije, kjer so vsaj v zdravih temeljih in načelih dani pogoji, da doseže svoj cilj — in to so kršč. mladinske organizacije. Res, da tudi kršč. mladinske organizacije ne morejo delati čudežev, da so tu pa tam tudi napake, neuspehi, da se uveljavljajo človeške slabosti posebno tistih kršč. mladinskih organizacij, kojih vodstvo in članstvo se še ne zaveda svoje naloge in ji ni kos, kjer ni smisla za pravo izobraževalno in vzgojno delo. Toda povsod tam, kjer imajo kršč. mladinske organizacije vedno pred očmi velik, lep, vzvišen cilj obvarovati mladino krivih potov, jo napraviti pošteno, značajno, v moralnem oziru zdravo, krepko in jo pripraviti za lepo urejeno solidno življenje, kjer se ima ta cilj pred očmi in se dela smotreno, odločno, vztrajno za dosego tega cilja, lam se pokažejo vedno tudi uspehi — ker dobra, zdrava načela izvedena dosledno v življenju, rodijo vedno zdravo, krepko duševno in telesno življenje. Vi.šavska: Biser. Drag biser je na dnu morjii vsem skrit, in — nepoznan; kdo ve, li našel ga bo kdo, da dvigne ga — na dan? Še lepše kakor žar zvezda bi brušen lesketal: a žal, ker ga le malokdo obrusiti bi — znal . . . Saj to ni biser v dnu morja to mlado je srce; če čisto je, brez madeža najdražji biser je! Pohorje. Pohorje naj vam opišem! Vzamite si v lepih poletnih mescih enkrat čas in oglejte si ga sami in bolj ga boste spoznali, kakor iz vsakega še tako dobrega opisa. Mahnite jo iz Maribora čez Radvanje k Mariborski koči ter od tam k Sv. Arehu in naprej na Veliko Kopo in -pridno se ozirajte na vse strani in priznali mi boste, da je Pohorje res lepo. Razteza se od Maribora do blizu Slovenjgradca v skoraj ravni črti. Mejo mu dela na severu Drava, zahodu Mislinja, jugu Dravinja, vzhodu Ptujsko polje. Za najvišji vrh Pohorja je dolgo veljala Velika Kopa (1542 m), a prišli so zadnji čas učenjaki, ki so ji to prvenstvo vzeli in ga prisodili Črnemu vrhu (1543 m). Kot razgledne točke so znane: Mariborska koča, ki je šele po preobratu prešla v slovenske roke. Zidali pa so jo Nemci, ki so silno radi tje zahajali, tam hajlali in si ogledovali lepo slovensko zemljo. Tam gor so tudi kovali črne naklepe zoper nas, kako bi nam to zemljo ugrabili in nas Slovence ž nje pregnali. A človek obrača, Bog pa obrne. Tisti, ki je moral bežati je Nemec, Slovenec pa je ostal v svoji domovini in gospodari sedaj tudi tam, kjer se je prej ošaben Nemec šopiril. Se višje in lepše leži Sv. Areh s takozvano Ruško kočo, Planinko in Čandrovo kočo. Ruška koča je slovenska ustanova. Postavila jo je Podravska podružnica Slov. planinskega društva v Rušah po prizadevanju za naše planinstvo toli zaslužnega g. učitelja v pok. Davorina Lesjak iz Ruš. Krasen je od tam razgled po slovenski zemlji in še daleč tje čez njene meje. Imaš tam v poletnih mescih na razpolago vsak čas tople in mrzle jedi, vino, pivo, posteljo za prenočišče, vse za ne preveč drag denar. Poleti pridejo tudi božjepotmki k Sv. Arehu, in sicer na god sv. Antona Pad. iz Hoč, Slivnice, Frama, h godu cerkvenega patrona sv. Henrika pa iz Ruš in od Sv. Martina na Pohorju. Prav živahno in veselo postane ob takih prilikah v tem sicer tihem planinskem raju. Okrog cerkve in koče kar mrgoli veselih pivcev in pevcev, med njimi švigajo sem in tje brhke Rušanke, ki strežejo gostom, godba svira in po zeleni trati se vrtijo v veselem plesu mladi in stari. „Dobro nam je tukaj biti“, tako nekako si misli človek, ki enkrat zaide v to veselo „romarsko“ družbo. Da ob takih prilikah postane za mnoge cerkev in služba božja postranska stvar, se razume samo ob sebi. Pridejo romat, a ne k sv. Arehu ampak k Ruški koči, ne molit ampak pit in rajat. Prav zanimiv je izlet od Sv. Areha naprej po vrhu Pohorja čez Klopni vrh mimo Lovrenških jezer na Veliko Kopo in od tam dol k železnici v Slovenjgradec. Od Klopnega vrha, kjer se v planinski koči zopet lahko okrepčaš in kjer je svojčas stal lesen razgledni stolp te vodi pot deloma po temnih gozdih, deloma po svetlih izsekali ali fratah. Po fratah srečaš ob senenski košnji pohorske kmete, ki sušijo in spravljajo dišeče planinsko seno, tod se lahko do dobrega nazoblješ sladkih malin, tod naletiš na krdela lepo rejene goveje živine, ki ostaja tukaj celo poletje na »žvajgi«. Maline nosijo ženske kar v škafih v dolino na prodaj. Lovrenška jezera so globoke, malim ribnikom podobne vode, ki so kakor gorska očesca vložena v zeleni planinski mah in obkrožena od pritlikovega borovja. Tod se rad skriva plahi divji petelin = ruševec, čigar zakrivljena repna peresa za fantovskimi klobuki so že toliko usode-polnih pretepov izzvala zlasti med pohorskimi fanti. Trud, ki te je mogoče na tej precej dolgi poti prevzel, je, ko si prišel na cilj svojega izleta, na Veliko Kopo, takoj pozabljen. Zakaj v mehki travi ležeč lahko uživaš prelepi razgled, ki se ti nudi dol proti Slovenskim goricam in Prlekiji ter proti Srednji Štajerski in Koroški. Pohorje je obljudeno zlasti na jugu in deloma na vzhodu prav tik do vrha. Kmetje so premožni. Njihovo premoženje je v lepih, razsežnih gozdih, ki jih toča ne poklesti, niti jih suša ali voda ne vzame. Ni prazen naziv: zeleno Pohorje, ker ga na vseh straneh pokrivajo zeleni gozdovi, ponos in zaklad Pohorskega kmeta. V gozdu je lep in gotov denar. Le sprava je težka. Predno je deska pri lesnem trgovcu in goldinar v žepu, je stekla marsiktera potna sraga po licu. A trud je kmalu pozabljen in tem bolj vesel se Pohorc proti domu poda, čim več takih okroglih stvari po žepu cinglja. Skoraj vsak kmet ima svojo žago. Če greš, n. pr. od Lovrenške ah Breznižke ali Vuhreške postaje v notranjost, srečaš žago za žago, eno bolj obloženo s hlodi in z rezanim lesom ko drugo. O premoženju pohorskih kmetov pričajo lepe, zidane hiše in čedna gospodarska poslopja. Notranjost hiš je neredko prav gosposka. Dragocene zavese, preproge po sobah niso pri kmetih, n. pr. v Rušah, Št. Lovrencu, Ribnici, nič nenavadnega. Pohorc ljubi vir svojega blagostanja, svoj gozd, kakor Prlek svoj vinograd. Kakor se Prleki, ako pridejo skupaj, najrajše menijo o vinogradih 'n vinski kupčiji, tako Pohorci o svojih gozdovih in o lesni trgovini. Ljubezen Pohorca do gozda je lepo opisana in ovekovečena v romanu »Der Waldkdnig«, ki ga je spisal nemški pisatelj Artur Achleitner, ki je sam prišel občudovat od daleč sem naše Pohorje in bil večkrat gost prejšnjega lovrenškega župnika M. Horvata. Pohorci so sinovi svoje hribovske narave. Imajo dobro srce, četudi v bolj hrapavi lupini. Hribovec je vedno nekoliko bolj »ekast« kakor poljane. Znajo biti prijazni, vljudni, postrežljivi. Pa tudi na »nobel« se razumejo! Ker je bilo prej nekdaj »nobel« če je kdo nemški znal, zato je rad nemškutaril tudi pohorski kmet. Tudi delaven je in se veliko trudi, da v svojih strmih brdih pridela toliko živeža, kolikor ga neobhodno doma potrebuje. Na prodaj ga nima, nasprotno, ob slabih letinah ga mora celo kupovati. Denar mu da les. I^oma pridela sadno pijačo, a vino tudi rad pije. To je pač splošna, slovenska slabost. Ako prideš k premožnejšemu kmetu, ti bo vsak čas mogel z vinom postreči. Le žalibog, da se marsikateri pohorski kmet na kakovost vina zelo malo spozna in ga zato njegov lesni odjemalec večkrat s kako pravcato »čmigo« pošteno ogo'jufa. Neredko je mnenje med Pohorci, da vino ni dobro, ni pristno, če po njem glava ne boli. A Pohorje tudi samo vino rodi. Na severu raste slavni Pekerčan, na vzhodu, m jugu je v nižjih legah vinograd pri vinogradu. Pohorc je »jager« in to z dušo in telesom. Fant, komaj da hlače obleče, že tudi po puški seže. Pevec večinoma ni, pa vesel je vseeno, zato pa o pustu rad na »bal« gre in veselo zapleše. Narečja so zelo različna. Drugače govori Pohorc na jugu, drugače pni na severu, drugače Rušan, drugače Št. Lovrenčan, že drugače Ribničan. Če Pohorc na jugu rad »potegne« in včasi ne moli pred »jajdjo in ne pojajdi« in kravo požene »hajc bajla« (bela) tako Lovrenčan rad stavi tam *a« kjer bi imel biti »o« in narobe. »Noša kaza se tam za vado pose« (naša koza se tam za vodo pase). Važni kraji so pred vsem znane Marijine božje poti: staroslavne Ruše, kjer je bila svoj čas prva gimnazija na slovenskih štajerskih tleh. Potem Marija v Puščavi, Brinjeva gora. Glavno mesto je Slov. Bistrica, trgi so: Konjice, Vitanje, St. Lovrenc pad Mariborom, v katerih se je pred vojsko oblastno šopirila nemškutarija in še sedaj ni čisto izumrla. Kras južnega Pohorja je lepa, nova čadram-ska župna cerkev, vzhodnega pa grad »Hausampacher« pri Hočah. V novejšem času je Pohorje zaslovelo po velikanski novi elektrarni na Fali. A Boštele: Kralj HOČl. (Irska povest po A. de Lamothe-u.) Dalje. »Pomiri se vendar, Toby! Nisem te nameraval žaliti.« »O da, Anglež in Irec sta si res brata, kakor Kajn in Abel. — Toda Mi sploh vesta, kdo je bil ta ljubeznivi bratec, ki sem ga poslal k zalivu, ker nisem imel moči, da bi ga bil kar vrgel vanj ? Ta vajin brat, ki se tako vlečeta zanj, ni bil nihče drugi kakor birič, ki ga je poslal agent John Izsil-nik v Malibory, da javi izgone, mogoče tebi, mogoče tvojemu svaku Juriju, vam vsem iztrga iz rok sadove vašega truda, zaseže vaše govedo, podere vaše hiše in vas vrže nage na cesto, da tam gladu poginete«. »Bog nas varuj te nesreče!« sta se vsa prepadena spogledala mož in žena. Toby pa je mrmral: »Če bi se vsi dobri Irci malo manj sklicevali na božjo previdnost in malo bolj na svoje nože, bi bili kmalu svobodni in — 1 »Toby, nesrečnež, molči vendar! Mar si pozabil na svojo krstno obljubo?« »Jaz ničesar ne pozabim«, je vpil godec, »spominjam se še prav vsega, kar sem videl, in če bi moral tudi jaz sam binglati na vrvi, če se nudi prilika, tedaj —« Sredi stavka je umolknil, divje pogledal in se vsedel, pri tem pa sunil z nogo v šoto na ognjišču, da so zasršale iskre in s krvavordečim odsevom obsvetile njegove medle poteze, ki so proti njegovi navadi zadobile čudno mračen izraz. Za trenutek je nastala grobna tišina; le zunaj je vihar neprestano naraščal, čulo se je rjovenje orkana in divje bučanje razpenjenih morskih valov. »Oprostita mi«, je naenkrat godec pretrgal molk, »nevolja me je premagala. Moja kri hitro vzkipi in med potjo sem videl tako strašne reči, da čutim v sebi vse premalo sile, da bi mogel odpustiti krvnikom domovine. Poslušajta!« Plamenica je ugasnila. Šota je dogorela z modrikastim plamenom. Zadnji zubelj je zaplapolal in v tesnem postoru je zavladala tema. Samo silni bliski so vsak trenotek obsvetili sobo s svojim slepečim ognjem. Toby pa je pripovedoval. »Pred nekaj meseci me je na poti v Arnadorrn zajela noč na ogromnem barju nepopisno revne pokrajine. K sreči so bila tla zamrznjena in mesec mi je razsvetljeval nevarne močvirne jame. Zeblo me je in lačen sem bil. Podvojil sem korake in moj dobri angelj me je pripeljal v malo, sredi ravni skrito vas, kjer stanujejo najemniki lorda Plunket, bogatega protestantskega škofa in veleposestnika. Vas je bila trikrat večja kakor Malibory in tudi zidanih hiš ni manjkalo, znamenje, da so najemniki dobro izhajali. Potrkal sem na prva vrata; mislil sem, da vse spi. Na moje veliko začudenje pa so bili vsi pokonci. V skupni postelji nisem videl drugega kakol' šestero otroških glavic, lepih kakor angeljčkov. Oče Prendergast, čvrst kmet, mi je odprl. Prijazno me je sprejel, mi ponudil stol in lonec s krompirjem-Potem se je čudno potrt vsedel poleg svoje žene, ki je plakala. Navzočih je bilo še kakih šest oseb, žalostnih in molčečih. Izgledalo je, kakor da bedijo pri mrliču; to mi je vzelo tek in povprašal sem kmeta: »Brat, tujec sem tu, toda Irec in katolik; ali vas je obiskal božji angel?« »Ne brat«, je odvrnil; »če nas vidiš žalostne, je to zato, ker bodo jutri porušili našo hišo in nas pognali po svetu.« Spomnil sem se, da je. prihodnji dan 20. november, čas izgonov. »Pač niste mogli plačati najemnine?« sem ga vprašal. »Moj sin je vedno točno plačeval in ni ostajal na dolgu«, je odgovoril sivolas starček, oče gospodarja. Protestantski škof nas preganja samo zato, ker nismo pustili svojih otrok napraviti za odpadnike.« Videl je, da ga nisem razumel in ker mu je bilo srce polno, mi je Pripovedoval svojo zgodbo. »Lord Plunket, zagrizen protestantski škof in sovražnik katolikov, je Pred par leti ustanovil v vasi protestantsko šolo in nam pod kaznijo izgona zapovedal vanjo pošiljati svoje otroke. Bili smo brez duhovnika in izgon je huda reč. Moj sin Mihael je ubogal kakor drugi vaščani. Bog nam odpusti ta naš greh! Dobili smo svojega župnika, ki nam je skozi tri tedne očital našo slabost, da pošiljamo svoje otroke satanu v žrelo. Boljše je ubiti telo kakor pogubiti dušo. Pred Najsvetejšim smo dvignili desnice in že prihodnje jutro so v šoli zamanj pričakovali otrok. Lord je za ta upor zvedel, pošiljal fv°je agente in pretil na vse načine. Zaman! Nismo se vdali in zato bomo Jutri izgnani; to je vzrok naše žalosti.« Toby je za trenutek prenehal. »To je nesramnost prve vrste«, se je zgrozil Tom. Mehač je nadaljeval. »Naslednje jutro sem čakal, da bi videl konec. Nekako ob devetih zjutraj je četa vojakov in biričev obstopila vas in .če ne bi bil župnik miril, h' bila tekla kri. Četa razdiralcev se je vrgla na pokončevanje in kmalu je bila vas spre-rtlenjena v kup ruševin. Možje so stiskali pesti in si grizli ustnice, žene in °troci so plakali. Kakor pse so jih vrgli na cesto, vse, nežno deco nebogljene starčke, matere in očete-----o! In oni so vse to prenesli.« »Vfedni so občudovanja!« sta vzkliknila Tom in Molly. »Da, Irci se bili vredni občudovanja«, je dejal Toby; »toda drugi... 'Ie! ne, nikdar ne bom dovolj kristjan, da bi jim odpustil vse hudo, ki so Uarrt ga prizadeli!« »To tudi Patrick vedno ponavlja«, je šepetal najemnik, a tako tiho, da lo% ni razumela, kaj pravi. »Moj Bog, če bi tudi mi morali trpeti zavoljo tvojega imena, daj nam potrpežljivosti!« Na godčevih ustnicah je poigraval strahoten smeh, toda rekel ni nič. III. poglavje. Biričevo poslanstvo. Ko je Sally drugo jutro navsezgodaj odprla hišna vrata," da bi nesla prodaj surovo maslo, je bilo nebo temnosinje in le na daljnem obzorju še ležalo par črnih oblakov, gnanih od južnega vetra. Deževne kapljice Ua listju so se iskrile v žarkih izhajajočega solnca in veselo so žuboreli potočki. . tički so peli in solnce je sijalo, od nočne nevihte ni bilo sledu. V dalji se Je bliščalo morje, obdano od črnih granitnih skal. Bilo je kakor zrcalo iz raztopljene kovine in valovi so lomili solnčne pramene, da so se stapljali z Jutranjo meglo v čudovito pesem neba in valov. ^ Mlada deklica ni prav ničesar vedela o nočnem pogovoru med starši jutra: gostom, ki je sedaj sladko spal. Njeno oko je iskalo v radost mladega ai prsi so pile opojnost jutranjega zraka, sočni vonj zelenja in minule v vihte. Še križ na čelo — z Bogom je treba začeti — mamici mahljaj roke v Pozdrav in Sally je odhitela v rosno jutro. Bose noge dekleta so brodile mokroto travnika proti mostiču. Pri Glenu jo je srečal jezdec, ki je drvel ni°, ne da bi jo pogledal Izpod konjskih kopit je brizgnila luža in jo oškropila. Deklica je bila takega angleškega viteštva že davno vajena in je ni praV nič razburjalo. Mirno si je otrla z lica blatne kaplje in prepustila solncu, ^ ji posuši madeže na skromni obleki. Surovi jezdec se je srdil, ker ga je bil sinoči Toby tako grdo prekanil' Zdaj se mu je zelo mudilo, da pravočasno vroči dostavnice, ker je mora) razen Malibory-a obiskati še dvoje vasi in je s solnčnim zatonom ugasnilo tud' njegovo pOoblaščenje. Ko je pridrvel do mostu, je opazil, da je vas kakot izumrla. Nič se ni ganilo; le na gorskem pobočju za vasjo je zapazil mlađeg3 človeka z motiko v rokah. Počasi je jezdil dalje, odvezal vrečico in izvlekel več malih papirnatu1 zavitkov. Na enem je bilo s svinčnikom napisano: »Malibory«. jezdec si Je oddahnil, zadržal konja in premotril zavitek; vseboval je samo štiri pisffl3' za Mihaela Kernolog, Manusa Redden, Jurija Hadfield in Johna Triel. Napisi je ta imena na ovitek, izpodbodel konja in odjezdil. Čez dve minuti je dospel v vas. Vse hiše so bile zaprte, samo Ton1 Joyce in njegova žena sta stala na pragu. Mučilo ju je nekako nestrpno prl' čakovanje, slutnja temne bodočnosti. Birič je zavil naravnost proti njima. »Ah, izgubljeni smo!« se je križala Molly. »Hoj, nesnaga kako ti je ime?« »Vaš sluga, Tom Joyce«. »Tom Joyce? Ta ni pravi«. Pogledal je na ovojnico in vprašal: »Kje stanuje Mihael Kernolog?« »V hiši večnosti. Bog mu bodi milostljiv!' je odvrnil Tom. Iz biričevih ust je bruhnila kletev. »Gotovo ima vdovo?« »Štirinajst dni pred njegovo smrtjo smo ji zapeli Miserere«. »Vsaj otroke, sirote je zapustil?» »Kar šest, od teh je najstarejši star komaj 15 let.« »To me nič ne briga! Kje imajo hišo?« »Tamle«, je pokazal Tom na grobljo, pokrito z ostanki slamnate streh®' »To ni človeško bivališče«. »Bilo je njihovo, dokler so bili tu«. Torej sedaj niso več?« »Drugi dan po pogrebu so odšli«. »Odšli, brez da bi plačali? Nesramna svojad! In kam so šli?« »V Liberties (predmestje ubogih v Dublinu), v ubožnico, ali pa v Ame' riko«, se je glasil kmetov odgovor. Birič je klel, da so se kresale iskre. Njegov srd je privabil na pra® še tretjo osebo, mehača, in za njegovim hrbtom so se skrivali otroci, ki s0 se bali biriča, srditega, z zaripljenim obrazom, rdečo brado in dolgim bič010’ Tom se je prvi hip prestrašil, misleč, da mu bo Tobyjeva navzočn°s. delala težkoče; toda pogled na godca ga je takoj pomiril. Nikdar ni berača, ki bi bil izgledal bolj ponižno in boječe, pa tudi bolj bedasto. j”e Tobyjem zvečer in Tobyjem zjutraj ni bilo prav nobene podobnosti. »Kje prebiva Manus Redden?« je vprašal birič in zapičil oči v T »Že dva dni ga ni domov in jaz ne vem kje je«. »Vem, da lažete«, je godrnjal birič in stopil s konja; »hočem se sam Propričati« Sunil je z nogo v vrata, da so se odprla in omahnil nazaj. Bleda in ^edla, pokrita z umazanimi cunjami, je ležala uboga žena dobesedno v blatu. . a eni strani je imela bolehno, bedno dete, na drugi pa svinjo, suho kakor Je bila ona sama.. »Prinašam vam obvestilo o izgonu«, je trdo dejal in ji vrgel pismo. ‘Pokažite ga svojemu zapitemu dedcu. Mali, pelji me k Juriju Hadfieldu!« K ukazal in zažugal z bičem. »Ne pretepajte ga, vaša milost«, je prosila uboga mati; saj vas bo Peljal«. Revno bitje se je zavilo v cape in šlo kazat pravo hišo. »Dobro!« je rekel Anglež in zamahnil po dečku s svojim bičem. V stem hipu so se odprla vrata in na prag je stopil postaven mož petdesetih et; »Ali iščete mene?« »Ste vi Jurij Hadfield?« »Sem«, je odvrnil in prebledel. »Jaz sem Jonatan Paklinson, zaprisežen birič in sem prišel, da vam Bvitn izgon«. Dalje prihodnjič. % Društveni oder. Čudežna moč „Verige'. (Dvogovor, ki se ga naj nauči na pamet vsak nasprotnik izobraževalnih društev.) 2. del: Jaka — vnet agitator. Miha. Gledališče bi naj bilo slika ali predstava življenja. Človeško Oljenje je pa nekakšna zmes žalosti, delavnosti, ljubezni, sovraštva in naj-različnejših čednosti in strasti. Nekatere igre se gibljejo v žalosti, druge v Veselju, nekatere hvalijo čednost, najdejo se pa tudi slabe in pohujšljive, ki opravičujejo greh in strasti. Takih slabih iger ne trpi društvo, ker je kato-sko. pa£ pa pridejo razim resnih iger tudi šaloigre ali burke na vrsto, po-Sebno v predpustnem čašu —. . Jaka. Enkrat sem že slišal o neki taki burki, kjer pridejo v gostilno 'Je lumpi, se prav pošteno najejo in napijejo, potem jo pa odkurijo. Mislil ni si, pri taki igri, kjer se pošteno je in pije, bi še jaz bil zraven. Miha. Da, da. Takih tičkov je zdaj vse polno na svetu: okrog pohajati, c delati, pač pa na račun drugih jesti in piti — to zna marsikdo — pa tista burka — trije tički nima drugega namena, kakor da se gledalci pra'1 pošteno in do sitega nasmejejo.. . in tako ste zadovoljni obe strani: trije tički so siti klobas in vina, gledalci pa smeha . . . Pa bolj zanimive so resne igre, kakor n. pr. Veriga. Ce gledalec malo dalje in bolj globoko misli, hitro najde pravo vsebino te igre. Gospod Finžgar nam je hotel čisto jasno poka-zati, kam pripelje človeka sovraštvo, kako neumno je, se zavoljo vsake malenkosti prepirati in toževati, in koliko je vreden mir med sosedi. Tej igrl je ime »Veriga«. — Lahko bi se tudi imenovala kako drugače, n. pr : Petelin — ali kokoš - ali lopata — motika — kramp — seno — cesta — puška zajec — pes — hruška — smreka krompir — pšenica grozd — palica — suknja — črevelj itd. itd. ... včasih bi se še celo lahko imenovala »slok prst« — ker se najdejo ljudje, ki se sovražijo zavoljo najbolj malenkostni!1 reči, in napuh jim zagrne oči, da ne vidijo prepada, ki se odpira pred njimi- Jaka. Prav, imaš! Moj sosed je že nad deset let v sovraštvu z PIrastarje® zavoljo nekih krampov, ki niso dosti v.eč vredni ko kakšna žlajdra. Dve moji sosedi se sovražita zavoljo nekih kokoši, ki so uhajale čez mejo in še mnogo slučajev vem, da se sovražijo. Skoro pri vsaki drugi hiši imajo neko »verigo«. * t Miha. Glej, moj ljubi Jakec, zato pa je napisal gospod Finžgar tako igro, da bi se odvadili neumnega sovraštva in si bili prijatelji med seboj-Kako hudo je, če imaš nestrpnega soseda, ki te hoče za vsako malenkost vlačiti pred sodnijo. Še hujše je, če si ti tudi hud, potem je začetek tožb in pravd, konec pa napravijo odvetniki z mastnimi računi. Ali ni škoda, če se ljudje nočejo nič lepšega naučiti ? Vsi tisti, ki se sovražijo in tožijo, bi morali videti Finžgarjevo Verigo — da bi vsaj začeli spoznavati, kam pridej0 po taki poti —. Jaka. Ti vse preveč lepo misliš. Jaz bolj poznam ljudi. Če se enkrat dva zaženeta v tožbe, potem tiščita naprej kakor v roge napreženi voli . • • Miha. Glej, tudi Finžgar tako pravi v svoji »Verigi«. Zato si mislimi kdor še ima malo nekaj spoznanja, bo odobraval vsako tako igro, ki ljudstvo poučuje. Kolikor mi je znano, je odb6r izobraževalnega društva razposla! vabila vsem kmetom — pa prišli so le nekateri, da bi jih lahko seštel prste. Veš, in ti si tudi med tistimi dremovci. To pa že ni res, da bi zarad1 tistih par dinarjev vstopnine kateri prišel na beraško palico! Zaspanosti brezbrižnost, duševna lenoba in nevednost je pravi vzrok da niso prišli. se čuditi, da pri nas vsako izobraževalno delo hira, če se mi, očetje in g°' spodarji nič za to ne zanimamo. Jaz sem že hodil marsikje po svetu, pa veim da so drugod v tem oziru boljše razmere. Jaka. Bog te je dal — kar sveta jeza te napada. Menda pa tudi ne h® tako hudo, kakor praviš. Ti misliš, da bi zdaj, ko ste šele pravzaprav nekaj začeli, morala cela fara prileteti skupaj. -- Počakaj, dragi moj! Če ste reS kaj lepega uprizorili, misliš da je bilo zastonj? Vsi tisti, ki so bili v dvoran1’ bodo zdaj naši glasniki in agitatorji. Glej, ti si mene danes kregal in prijetna! zavoljo moje odsotnosti, drugi bodo pa druge — in če zopet priredi naš® društvo kaj lepega, bo prišlo toliko ljudi, da ne boste vedeli kam z njim1- Miha. Glej ga Jakeca — brihten si pa, in tvoje besede niso prazne- Da pa tudi moje ne bodo, mi obljubi da prideš prihodnjič čisto gotovo v v našo dvorano! / Jaka. Ne samo, da bom sam prišel, še druge bom pripeljal seboj. Samo povem ti, da predolgo ne smete odlagati s prireditvijo, in pa kaj lepega naj bo — najsi bo za smeh ali za res. , Miha. Dobro! Na veselo svidenje torej! Bog Te živi! Jaka. Z Bogom ! — Pa ne zameri, da sem dozdaj bil zaspan! Višavska: Za ženski svet. Tvoja pesem. Kako je vesela bila pesem, tvoja pesem mladostnih dni! ko ti nagelj na tvojem oknu bila ponos sta naše vasi! Sedaj pa — glasi se tvoja pesem, kot žalostinka na grobeh; v tvojem oknu cvetu pasijonke solze igrajo v tvojih očeh. Nikdar ne žaluj, ker zemska vigred ni izpolnila tvojih nad: vse drugo mine! Traja le eno: kar uresniči — večna pomlad ! Žena — čuvarica družinske sreče. »Čednost v srcu, skromnost v vnanjosti, dobrota na ustih, delo v rokah to so odličnosti žene.« — Hiša, v kateri gospodinji taka žena, je imovita, Pegata, tam je sreča doma. Sreča! Kako blagoglasno izzveni ta beseda! — toda — če se ozremo nekoliko naokrog, nas nenavadna čustva napolnijip — ^ajti moderni duh z vso silo izpodkopuje temelje prave sreče in s tem uni-^uje bogastvo naših družin . . . Dekle, žena slovenska! Poklicana si, da kot angel varuh ščitiš svojo tkužino, biti ji moraš neusahljivi vir — sreče. Da to dosežeš, upoštevaj sledeče: 1. Bodi delavna in marljiva. Pridno delo je izvor vsemu dobremu 11 premaga vse zapreke. V delu in marljivosti je sreča, zadovoljnost in napredek. Ne pozabi pa, da je varčnost ravnotako potrebna, ker brezuspešna Je delavnost, kjer se je udomačila potratnost. 2. Priuči sebe in svojo družino redoljubnosti, vsako delo se mora ^vršiti natanko ob določenem času, red je prvi pogoj dobrega gospodinjstva. nažnost bodi tvoj ponos in to zahtevaj od vseh članov družine. 3. V bridkostih ne tarnaj preveč, ampak prenašaj vse potrpežljivo. •Kogar Bog ljubi, tistega tepe.« 4. Govori zmeraj le resnico, resnica je božja hčerka, laž je pregrešna in grda. Nič ni bolj podlega in zlobnega od laži. 5. Prijazna, vljudna bodi z vsakim človekom v kolikor je prav; Posebno prijaznost pa imej z domačimi ljudmi, ker z lepo besedo se več 0seže, kakor s kregom in prepirom. 6. Bodi vzor bogaboječnosti svojim otrokom, vsej družini. Napeljuj k molitvi; pred jedjo in po jedi naj se glasno, skupno moli. Ob nedeljah Praznikih naj nikdo ne zanemarja službe božje. 7. Skrbi za svoje in za zdravje svoje družine. »Zdravje je najboljše 1 ^oženje.« Zmernost v vseh rečeh ohranjuje zdravje in podaljša življenje. /•? ' 'c'<\ 8. Čeprav nimaš vsega zadosti, bodi zadovoljna. Kdor je zadovoljen, tisti je tudi srečen. Isfaš Slomšek je zapisal: »Zadovoljnost je sreča življenja.« V sreči ne postani prevzetna, če si nesrečna, ne obupaj, sčasoma se vse na bolje obrne. 9. S časom štedi, saj čas je zlato. Kdor čas zapravlja, svoje premoženje zapravlja. Zato se ne zadržuj po nepotrebnem od doma; ne opravičuj se, češ, saj ni dela doma. V gospodinjstvu ni delo nikoli popolnoma izvršeno. — Varuj se predvsem klepetulj in obrekljivk! Take naj ne bodo tvoje prijateljice. Obrekovanje je ne samo grda lastnost ampak tudi greh. 10. Beračev ne goni praznih rok od hiše. »Bogu posojuje, kdor ubogim daruje.« 11. Ljubi čednost in krepost, ljubi pravico in resnico in nikdo ne bo porušil sreče v tvoji hiši, v tvoji družini. Postavila si boš s tem spomenik, ki bo častnejše pričal o tvojem življenju, kot morda kedaj rezan kamen in zlat napis na tvojem grobu. Najsposobnejša ženska na Danskem je gospa Nina Baug. Stara je nad 50 let in je vdova po uredniku lista »Socialdemokraten«. Od 1. 1919 je članica danskega senata in je bila v novem danskem socialističnem kabinetu Stanning imenovana za ministra nauka. Njeno delo je posvečeno v prvi vrsti narodnemu gospodarstvu in vzgoji. Ima ne samo globoko in temeljito znanje, ampak tudi izreden organizatoričen talent in je zelo energična. Poleg narodno gospodarskih in vzgojnih problemov se zanima tudi za socialna vprašanja in posebno za napredek žensk. Vse ženstvo na Danskem pričakuje od svoje voditeljice in sedanjega ministra kar najuspešnejšega delovanja. — Dobro organizirano ženstvo v socialnih vprašanjih in na polju vzgoje lahko največ naredi. Kako naj porabimo čas. Vsaka pametna mladenka porabi dobro tudi najkrajši prosti trenotek. Ko opravimo svoje delo v kuhinji, v hlevih, tedaj pa vzamimo v roke dobro knjigo ali časopis. Dobijo se dekleta, ki imajo polno izgovorov češ: »Nimam časa.« Klepetati pri sosedi ali prijateljici p° več ur, o za to je dovolj časa. Druga zopet poreče: »Nimam primernih knjig!« Družbenica ali članica Dekl. zveze pa nebi imela dobrega čtiva pri hiši! Naša dolžnost je ne samo skrbeti za sebe, ampak za celo vas, daje založena s katoliškimi listi. Drage sestrice 1 Zavedajmo se svoje dolžnosti, rabimo svoj® jezičke za dobro stvar, za agitacijo naših listov. Nekatera poreče: »Bi že naročila, a ni denarja.« Poznam hiše, ki niso naročene niti na en list, toda v gostilni jih lahko vidimo vsako nedeljo. Na drugi strani so mi znane hiše, ki so naročene na 8 listov, a zaradi tega niso nič bolj ubožne. Draga dekleta'! Le ne štedimo z denarjem tam, kjer imamo dobiček. Vprašam vas, kje se pa naj kmetska dekleta izobražujemo, če ne z dobrim čitanjem? Ne mislim0 si, da izobrazba ni za nas in da smo me ustvarjene le za delo; vsakdan)6 delo in izobrazba, to naredi človeka popolnega. Kaj pa sedaj mladenke, k° imamo na polju veliko dela? Ali naj sedaj vržemo knjige in časnike v kot; O nikakor ne! Dobro dekle najde tudi ob času največjega dela prilike dovolj za čitanje, če ne ob delavnikih, pa vsaj v nedeljo. Poletje je tukaj! Naj prisije toplo poletno sobice v naša dekliška srca ter nam naj prinese ve6 poguma in kreposti. Najprisrčnejše pozdrave vsem somišljenicam pošilja d°' pisovalka iz Kikarskega kraja. Boj za žensko volilno pravico. V Belgiji hočejo katoličani izvesti žensko volilno pravico. Socialisti in naprednjaki pa so proti temu, ker se b°je — da bi žene volile katolike. Društveni vestnik. I Cirkovce. Naša Dekliška zveza prireja redno mesečne sestanke, kjer se dekleta v lepih govorih navdušujejo za lepo krščansko življenje, za ljubezen do domače grude in hiše, do priproste kmečke noše in dela. Najbolj poučni so govori, ki jih dekleta sestavljajo same, ker so vzeti iz domačega življenja. Da so pa naši sestanki bolj živahni in udeležba tem večja, prirejamo tudi dvogovore in kratke igrice, vmes pa zapojemo kakšno narodno pesem. Dne 13. aprila je bil občni zbor in volitev novega odbora, in sicer so izvoljene: Lizika Drevenšek, predsednica, Lizika Beranič, podpredsednica, Nežika Klasinc, tajnica, Nežika Kušar, blagajničarka, Nežika Medved, Nežika Unuk, Micika Ekart, Micika Pesek, Lizika Goljat 'in Tilka Dolenc, odbornice. Odbornice sedaj pridno pridobivajo novih članic. Na zunaj, kakor vidite ne vzdigujemo posebnega šuma, vendar se zavedamo, da n?še delo ni popolnoma prazno in brezpomembno, ampak da rodi in bode rodilo vsaj nekaj sadu. Le tako Naprej dekleta! Tajnica. Mozirje. Naša »D. Z. se je tudi poživila pod vodstvom duh. vod. vlč. g. kaplana Avšič M. 22. januarja 1922. Pristopilo je takrat 90 članic. Začetek jo bil res težaven, ker so večinoma le nove članice. V teku dveh let smo imele 17, sestankov, 10 odb. sej, 30 deklamacij, 26 govorov, 3 dvogovore. Priredile smo igre: Sv. Neža, Prisiljen stan zaničevan, Ljudmila in Najdena bči. Članice, so imele te-le govore*: Škodljivci našega zdravja, dekliški značaj, postrežba bolnikov, gospodinjstvo, vzgoja, alkohol in mladina. Sestanke imamo urejene po poslovnikp tako, da je vsak mesec druga voditeljica in tajnica. Sestanek se otvori in zaključi s pesmico. To je naše prvo kratko poročilo. Poslej se hočemo redno oglasiti. Poročevalka. Mala Nedelja. Naša Dekliška zveza napreduje, če tudi bolj počasi. Sestanke imamo redno od ustanovitve 1. 1921 do zdaj vsaki mesec, z mnogimi Poučnimi govori, petjem in deklamacijami, ki nam blažijo srce pa nas tudi izobražujejo, saj je ravno dandanes potrebna izobrazba vsakemu dekletu. O, da bi besede naših govornic vzbudile v srcih pogum, značajnost, odločnost. V minulem letu smo imele dvanajst sestankov, vselej s poučnim zanimivim sPoredom. Ravno novega leta dan nam je prinesel veliko žalost v zvezo; k,ajti poslovili so se od nas priljubljeni in obče spoštovani, za vse dobro vneti ustanovitelj in voditelj naše zveze vlč. gospod kaplan Josip Kuk. Zdaj ima-nio novega voditelja. ■ , V teh petih mesecih smo imele pet sestankov s šestnajstimi govori, enim dvogovorom, tremi deklamacijami in prizor »Vedeževalka«. S pogumom in srčnostjo hočemo iti po začrtani poti naprej. Tajnica. j** •**♦♦• Najfinejšo kavo, čaj in drugo špecerijsko blago kupite najbolje v Celju na Glavnem trgu pri Jagodi č u. Dobi se tudi vsakovrstno okovje za pohištvo, orodje, posoda pocinkana in cinkova pločevina. < mr- Kaj kupiš v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru? Tiskati daš lahko knjige, vabila, cenike, kuverte, sploh vse, kar hočeš. Kupiš lahko: 1. Vsakovrstni papir črtan in nečrtan za pisanje, pisma, ovijanje, risalni papir, kuverte,, svileni in prešan papir za kinč, zvezke trdo in mehko vezane. 2. Peresa, svinčnike, radirke, črnilo, rudečilo, barve, ravnila, sploh vse pisarniške potrebščine. 3. Trgovske knjige vsake vrste. 4. Molitvenike, šolske učne knjige, vse zabavne knjige, povesti i.t.d. 5. Rožne vence, svetinjice, podobice, kipe presv. Srca Jez. in druge, podobe, slike, križe i.t.d. — Ako želiš kako reč, piši dopisnico in dobiš po pošti. najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici, r.uiu. Maribor, Stalna o ki obrestuje po in JLO°/o oziroma po dogovoru. 7o M 0 Na debelo! DENAR1 Na đrobno! I I si prihranite, ako kupujete manufakturno blago v Celju, „priSolncu". g H Velikanska izbira vedno svežega vsakovrstnega oblačilnega blaga. Vsled | S velikega nakupa so cene konkurenčne. Za obilen obisk se priporoča' £ ALOJZ DROFENIK l IS *0 g Mera poštena! Postrežba točna! | BrataRODE&MARTINCIC,Celje •nnmirr—nrniiitn« i. imumimum i .... TISKARNA, t KNJIGOVEZNICA, IZDELOVALNICA GUMIJASTIH STAMBILJK se priporoča za vsa v njeno stroko spadajoča dela, koja se točno in ceno izvrše