SVOBODNA SLOVENIJA Registro Nacional de la^Propiedad Intelectual No. 315759 Ano (Leto) VIII (3) No. (Štev.) 33 BUENOS AIRES, 16. AVGUSTA (AGOSTO) “ESLOV E JV i A LIBRE” 1950 - Ano del Liberlador General San Mariin - 1950 ©~ Sl Ojj § K £ -O SH S ceO o O«! it Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 1850 - Cenlenario Sanmartiniano - 1950 - de la libertad adquirida por San Martin. En estas grandes solemnidades, nosotros sentimos quizas mas que los nativos, lo que es la libertad. Nuestra nacion la perdio y es escla- va. Por eso pensando er) el Liber- tador General San Martin, confie- remos a la Providencia el dolor de nuestro corazon rogando que pron- to aparezca un hcmbre igual a este, que llevara el evangelio de la libertad a todos los pueblos que su- fren en la esclavitud. Gloria al Libertador General San Martin! Viva la gran Argentina! Stoletnica Osvoboditeljeve 1850 - Smrti -1950 La historia nos ensena que Dios concedia a algunos pueblos suerte especial en los momentos decisivos de su existencia. Entonces el cielo les envio un hombre que se levan- to ccmo gigante muy alto encima de sus contemporaneos poniendo limite en la vida nacional con su trabajo desinteresado, con sus co- nocimientos, con su nobleza y con su amor a la patria. Trazo nuevos caminos dando otras sanas directi- vas que el pueblo podia seguir con seguridad para su felicidad y la de toda la humanidad. Entre las naciones que recibieron de la Providencia tal hombre en su epoca mas importante, figura la Argentina y su pueblo. En los dias que el j oven pueblo argentino echaba cimientos de su indepen- dencia, le fue dado el gran hom¬ bre en la perscna del General Don Jose de San Martin, cuyo centena- rio de la muerte es celebrado en esta semana con mucha solemni- dad no solamente por la Argenti¬ na, sino tambien por todo el mun- do cultural amante de’ la libertad. En los siglos pasados Europa mcmdaba a los paises de Ultramar mucha gente: soldados, comercian- tes, etc. Todos ellos' venian con in- tencicnes de conquistadores tra- tando de canseguir nuevas colonias para sus duenos y de llenar las va- cias cajas europeas con nuevos te- soros, adquiridos frecuentemente a expensas de la sangre y sufrimien- to de los primitivos subyugados pueblos. .El General Don Jose de San Martin no fue asi. El volvio al Pais como hombre instruido, lleno de experiencias militares, no con in- tenciones de conquistar y acumular tesoros, sino con el noble proposito ed prestar preciosa ayuda a los pueblos, que se dešpertaban en su lucha por la libertad. El pueblo argentino acepto su ofrecimiento y no sufrio desenga- ho alguno. El j oven oficial San Mar¬ tin creo časi de nada un ejercito po- pular argentino organizandolo exce- lentemente. En poco tiempo hiza llegar a la patria a su completa so- berania. Para asegurar las fronteras de la Argentina y a fin de llevar li¬ bertad tambien a los vecinoS, for¬ mo un-eierčito especial de expedi- cion,. čruzo las heTadas alturas de los Ande - ,: be r fando en su atrevida ; marcha a Chile y a Peni, mientras que su contemporaneo' Bolivar sal¬ vo de la dominacion espanola la I parte norte de la America del Sur. En la cumbre de su gloria el Ge- 1 neral San Martin aparece en su mas arande esplendor: la idea significa todo para el; 'a qloria, el interes personal — nada. Por eso niega cor tesmente el puesto de jefe de Esta- do de Peni, pero si, acepta un gran premio de'parte de Chile, Mas, aun- ! que pobre, no lo usa para si, sino crea una biblioteca pcpular en Sari- tiago. Por la mišma razon se con- tefitaba solamente con la mitad de ‘ su sueldo de general y prefirio re- tirarse de Guavaauil para no verse 1 en conflicto con el impetuoso Boli¬ var aue podria hacer perder la li¬ bertad apenas adauirda. Al fin se retiro al extraniero, despreciado y calumniado por sus adversarios oer- sonales en vez de manchar su espa- | da en los oombates fratricidas de la guerra civil que estallo en la Argen¬ tina. Asi proceden scdarnente los ham- bres ara-des de espiritu v de cora¬ zon. Estdn disnuestos a dar todo sin exiqir nada para si. El pueblo Ampntino aue tem fa- naticamente ama su tierra y esta tan orgulloso de su libertad ve hov en la perscna del T.ibertador General Jose de San Martin su simbola. To¬ da la Nacion ce’ebra hov con so- lemnidad v enhisiaemo el centena- rio de su muerte aue comcide con , la eooca en la ena! Irt A^aeutiua, aracias al actual Presidente de la Nacion, General Tuan D. Peron con- siauio su cor"nWa soberauia sal- vandose de malas inPuencias eco- nom : cas del ertraniero v aleanzo envidiable grado de la justicia so¬ cial. En esta fiesta patria toman parte tambien los inmigrantes eslovenos anticomunistas aue despues de va- | rios anos de sufrimiento, encontra- ron en esta tierra libre un rincon de paz, un pedazo de pan, y, lo que mas vale, libertad. Asi tambien los i inmigrantes eslovenos praticipamos Zgodovina nam pove, da je Bog ‘ nekaterim narodom dal v odločilnih trenutkih obstoja posebno srečo. Ta¬ krat jim je nebo poslalo moža, ki. se'j je kot orjak visoko dvignil nad svo¬ je sodobnike in je s svojim nesebič¬ nim delom, s svojo plemenitostjo, s svojim znanjem in z nesebično do¬ movinsko ljubeznijo postavil mejnik v narodovem življenju. Začrtal je no- j va pota' in dal nove, zdrave smer- hice, katerim je narod lahko varno sledil in gradil srečo sam sebi in člo- ! veštvu sploh. Med narodi, ki jim je Previdnost v najvažnejšem razdobju dala ta- j kega moža, je Argentina in njeno ljudstvo. V dneh, ko si je mladi ar¬ gentinski narod polagal temelje svo- j | je samostojnosti, mu je bil dan tak velikan v osebi generala Don Jose [ de San Martin-a, čigar stoletnico i smrti ta teden s spoštljivo slovesno- j stjo praznuje v prvi vrsti Argentina, poleg nje pa tudi ves kulturni in svobodoljubni svet. Evropa je v minulih stoletjih po- j šiljala v prekomorske dežele veliko j svojih ljudi: vojake, trgovce, razisko¬ valce itd. Vsi ti, so prihajali z name¬ ni osvojevalcev. Hoteli so svojim go¬ spodarjem pridobiti novih kolonij in | prazne evropske blagajne napolni¬ ti z novimi zakladi, nabranimi mar¬ sikdaj na račun krvi in trpjenja pod¬ jarmljenih preprostih narodov. Ge¬ neral Jose de San Martin ni bil tak! V domovino se je vrnil kot izobra¬ žen mož, poln vojaških izkušenj, ne z namenom, da bi osvajal ali na¬ grabil zakladov, ampak s plemeni¬ tim namenom, da ponudi prebuja¬ jočim se narodom svoio dragoceno pomoč v boju za svobodo. Argentinsko ljudstvo je njegovo ponudbo sDreielo in ni bilo razoča¬ rano. Mladi častnik San Martin je skoro iz nič ustvaril in izvrstno or¬ ganiziral argentinsko narodno voj¬ sko in z meno pomočjo v kratkem pomagal deželi do popolne suve¬ renosti. Še več: da zavaruje Argen¬ tini meje in da prinese svobodo tu¬ di sosedom, je postavil na noge ekspedicijsko vojsko, prekoračil z njo ledene višine Andov in v ne¬ verjetno drznem bojnem pohodu pri¬ nesel svobodo Chile-ju in Peru-ju, medtem, ko je njegov vrstnik Boli¬ var rešil španske nadoblasti sever¬ ni del južno-ameriških držav. Na vrhuncu svoje slave se lik ge¬ nerala San Martina pokaže v naj- lepši luči: kot človek, ki mu je ideja vse,- slava in osebna korist pa nič. Zato odkloni mesto državnega po¬ glavarja v Peruju, a sicer sprejme veliko denarno nagrado, ki mu jo pokloni Chile, pa jo, dasi revež, ne porabi zase, ampak ustanovi ljud¬ sko kniižnico v Santiagu; zato se za¬ dovolji le s polovico svoje generalke plače; zato se raje skromno umakne iz GuavaguPa, da bi ne prišlo do spora med njim in vihranim Boliva- rjem, ki bi utegnil pokopati komaj priborjeno svobodo; zato se omalo¬ važevan in obrekovan od svojih o- sebnih nasprotnikov raje umakne v tujino, kakor pa da bi svoj meč o- madeževal v bratomornih bojih državljanske vojne, ki je izbruhni¬ la v Argentini. Tako ravnajo samo velikani po duhu in srcu. Pripravljeni so dati vse, ne zahtevajo pa zase ničesar. So kot hrasti, jim ne plevel, ne vi¬ har ne mere do živega. Argentinsko ljudstvo, ki tako fa¬ natično ljubi svojo lepo zemljo in je tako ponosno na svojo svobodo, vi¬ di danes v osebi generala San Mar¬ tina svoj simbol. Stoletnico Osvobo¬ diteljeve smrti, ki sovpada z dobo, ko je Argentina v polnem pomenu besede po zaslugi sedanjega držav - inega predsednika generala Juan-a D. Peron-a dosegla svojo popolno suverenost in se rešila nezdravih go¬ spodarskih vplivov tujine ter dose- i gla zavidljivo stopnjo socialne pra- i vidnosti, praznuje ves narod s sve¬ tim spoštovanjem in navdušenjem. Temu res patriotičnemu slavlju se pridružujejo tudi slovenski proti-ko- munistični imigranti, ki so dobili po letih trpljenja v tej svobodni zemlji kotiček miru, kos kruha in to, kar je največ vredno: svobodo. Tako smo tudi mi Slovenci postali dediči svobode, ki jo je priboril San Mar¬ tin. Ob teh velikih svečanostih, mi morda bolj kot domačini čutimo, kaj je svoboda. Naš narod v domovini | jo je izgubil. Zopet je postal suženj. ' Zato bomo ob misli na Osvobodite¬ lja Generala Jose de San Martina po¬ ložili Previdnosti svojo srčno bol in | poprosili, naj se kmalu dvigne mož, temu enak, ki bo prinesel evange¬ lij svobode vsem narodom, ki trpe v sužnjosti. Slava Osvoboditelju Generalu San Martinu! Živela velika Argen¬ tina! EVROPSKI POSVET V STRASBURGU Leto dni je poteklo, odkar je bil v Londonu podpisan med glavnimi zahod¬ nimi evropskimi državami dogovor o ustanoviti Evropskega sosveta, ki naj vodi delo za združenje Evrope. Takrat je 10 .evropskih zunanjih ministrov pod¬ pisalo ustanovno listino. Ta Sosvet (Conseil Europeen) pa.se deli v Evrop¬ ski odbor, katerega člani so zunanji mi¬ nistri vlad — članic ali pa njih namest¬ niki in pa v Evropsko skupščino (As- semblee europeene , v kateri ima vsaka članica določeno število poslancev iz svojega parlamenta. Iločiin je evropski odbor predstavnik vlad. so v skupščini polog vladnih poslancev tudi pripadniki opozicijskih strank. Odbor in skupščina delata po določenem poslovniku in je za glavne sklepe potrebna soglasnost vseh navzočih ministrov, za manj važne pred¬ loge pa se lahko glasuje tudi z dvetre- tjinsko večino. POD VTISOM VOJNE NEVARNOSTI Dočim je bilo lansko zasedanje v Strasburgu precej mirno, dasi ni manj¬ kalo sporov, pa je letošnje' zasedanje ze¬ lo napeto in včasih tudi burno. Vidi se, da računa vsa Evropa z bližino vojne nevarnosti in to dejstvo je zelo vplivalo na letošnje zasedanje. Najprej se vidi ta vznemirjenost iz tega, da je bilo letos že 15 evropskih držav zastopa¬ nih na zasedanju odbora in skupščine. Med glavnimi novimi članicami je treba omeniti .Nemčijo; zahodna nemška vla¬ da je bila povabljena, da pristopi in da pošlje svojega zastopnika. Tudi so za¬ stopniku zahodne nemške republike priznali popolno enakopravnost, dasi so še pred meseci ravno v Franciji izre¬ kali proti temu največje pomisleke. Glavni govornik na vseh zasedanjih skupščine pa je bil vodja opozicije v angleškem parlamentu in vodja angl. konservativne stranke Winston Chur¬ chill. V skupščini je stavil več predlo¬ gov (ustanovitev evropske unije, izved¬ ba skupnega evropskega gospodarstva), toda večino teh nasvetov in predlogov je večina odbila; v tej večini pa so bili so¬ cialistični poslanci iz Anglije in skan¬ dinavskih držav. Angleški laboristi so prejeli nalog, da ne smejo dopustiti, da bi Churchill v zboru Evrope zasenčil de¬ lo angleške delavske vlade. Tudi sc Churchillu očitali, da skuša s svojimi predlogi okrniti pravice suverenosti po¬ sameznih evropskih držav. Zastonj se je Churchill trudil, da bi dokazal, da je nevarnost komunistične poplave po vsej Evropi tako velika, da se lahko zgodi, da bo rdeča vojska že pri prvem navalu odplavila vso suverenost evropskih na¬ rodov in jih zasužnjila Churchill pa je osebno dosegel, da je bil soglasno določen za skupnega vojnega ministra za vso Evropo, ako izbruhne vojni spopad med ZSSR in svobodnim svetom. Prav tako je bil storjen velik korak naprej, ko je bilo sklenjeno, da bo nem¬ ška vojska povabljena, da sodeluje pri ; obrambi Evrope pred komunisti. V Združenih državah Severne Ameri¬ ke zelo pritiskajo, da bi se evropske dr- ; zave čimbolj zedinile in povezale m e d i seboj, da bi bilo tako možno čimprej iz¬ vesti oborožitev skupne evropske vojske z ameriškim orožjem in opremo. Trenot- no je razmerje sil v Evropi strahotno- , v prid rdeči vojski. "New York Times” ; je objavil, da znaša razmerje sil med evropskimi in ruskimi silami v Evropi 1:9, še bolj porazno pa je razmerje v topništvu, oklepnem orožju in letalstvu. Izenačenje sil bi biloj možno doseči šele v letu 1953. Vse to pa javno pišejo, to¬ rej je le umestno lahno upanje, da sta¬ nje vendarle ni tako porazno. S? "Svobodna Evropa General Lucius D. Clav, bivši USA po. veljnik Berlina, sedaj vodja "Križarske¬ ga pohoda za svobodo” na chicaškem področju, je izjavil, da bodo demokrat- ! ski Amerikanei skupno s predstavniki tistih narodov, ki trpe za železno zave¬ so, poslali mestu Berlinu velikanski spo- " minski zvon svobode, čigar zvoki bodo prvič zadoneli skozi vse radijske pos¬ taje, ki jih ima gibanje ‘Svobodna Ev¬ ropa’ v Ameriki in Evropi; z nabirko ob priliki poklonitve zvona naj bi zavedni amer. protikomunisti in njih evropski soborci, finančno podprli radijsko po¬ stajo ‘Svobodne Evrope’ nekje v Evro¬ pi, katere glavna naloga je, poleg ‘Gla¬ su iz Amerike’ in drugih amer. postaj še posebej posredovati narodom za že¬ lezno zaveso novice iz svobodnega sve¬ ta ter vsa sporočila posameznih narod¬ nih predstavnikov teh narodov v USA. Ameriška vlada je podvzela stro¬ ge ukrepe proti komunistom v USA. Tako je bil izglasovan zakon o uvedbi smrtne kazni za domače in tuje špijo- ne, dalje uvedba preiskave vsake tuje potniške in trgovske ladje, ki pripluje v katerokoli ameriško pristanišče, zaradi možnosti vtihotapljanja sovjetskega a- tomskega orožja v USA za izvajanje sa¬ botaž. šef FBI Hoover je izjavil, da je “vsak komunist v USA izvežban špijon in saboter”. Senat je tudi odobril za¬ kon, po katerem bo USA izgnala vsake¬ ga tujca, tudi diplomate, ki bi bili ne¬ varni državni varnosti. Todo buen ciudadano tiene una obligacion de sacrificarse por la libertad de su pafs. San Martin Stran 2. KANADSKO PISMO Lethbridge — Alta, koncem julija. “Piši, kramljaj o krajih kjer si,” itd. ...takele so vrste v pismih, ko me znanci cukajo za odgovore, novice in drugo. Ko bi ne bil čas tako skopo od¬ merjen! Kot svojčas kruh v taborišču. Pa tam si že zvrtal kako štruco in tako “doštukal” pretenek kos, a kako bi tu¬ le s časom, kjer ima dan tudi 24 ur, torej vsaj eno mero, ki je povsem ena¬ ka od mladosti vajenim meram. Z odla¬ šanjem ni rešitve, sedi in piši! Torej! Poletje je tule. Vroče in nenavadno muhavo. Zjutraj lepo, 'ko umito je ne¬ bo. Po njem se vozi sonce v zlati vpre¬ gi, goloroki romano na delo. Saj radio' obeta bajen dan! Pa ti Sever (pa ne Ja¬ nez, niti France naša znanca) pripodi oblaček, ki se napihne v vetru in pred- no se dobro zaveš je ploha tu, z njo hlad in kar zamrazi. Zato pravijo, da imej v Kanadi vedno pripravljen plašč, bodi zima ali leto. Farmarjem je ta muhavost po volji in res so polja bahavo polna, saj sv. Pe¬ ter zaliva kot bi mu naročali. Le pred tedni je vreme uničilo letino v več pre¬ delih. V kakih 10 milj širokih pasovih je potovala 10 minut skozi Kanado to¬ ča. Baje je bilo grozno. Tako iznenada je prišlo vse, da je bil umik nemogoč. Pa dobesedno povedano, toča kot jajca debela je zbila do zemlje vse: krasno obetajočo pšenico, sladkorno peso, grah, oklestila drevje, da je bila ravnina po¬ dobna novemberskemu času. Ne le polje, vse je trpelo pod u;o. Od tule nekako 15 milj proti severu je izbrala toča pot. Vprav čez ozemlje, kjer imajo cvetoče farme v letih 25 - 30 semle vseljeni Hrvatje in Hercegovci. Naši ljudje, ki so tam delali na pesi so mi pripovedovali. So hiše, kjer je po¬ bilo tudi čez 100 kokoši. V gnečo je pred kurnicami bila toča in padale so kure, piščeta. Ne le te. Pri nekaj hišah je potoklo prešiče (živina je tod leto in dan zunaj), šip hiše na severno stran sploh nimajo, vse zdrobljeno celo pri avtomobilih so ubita debela stekla! To¬ ča je presenetila deželo nekako pred ve¬ čerom ob sedmi uri na soboto 1. julija (drž. praznik). Do kolen je je bilo in šele v nedeljo dopoldne se je stopila. Da so mogli v hiše, so jo kidali z lopatami. Živina je bila nekaj dni kar bulasta. Med ljudmi, ki so pač rinili na varno ni bilo 'poškodovancev, ker si je vsak vsaj z rokami zakril glavo, pač pa je neke¬ ga starega Japonca, ki ni mogel brž do¬ mov toliko potolkla, da je moral oblit s krvjo v bolnico. — Kolikšna je škoda po tem nesrečnem obisku, je težko reči. Po¬ sameznikom je vzela do desettisoč in več. Vemo — kot neverjetna zgodba se sliši vse — pa je kruta in žalostna res¬ nica. Najbolj oškodovan kraj todle je Picture Butte — farmarijo tam pred¬ vsem Hrvatje —• naši prvi pesarji pa so tam in v okolici služili prve “tolarje”. No, pa sem se zapisal o vremenu, da¬ nes pa žge, da v senci pojema sapa. Pa kljub temu v senci za hišo “tolčejo šnops” s “kontro do Florjana”. Bomo že prestali, v senci že nekako, kajne? Tudi pri nas smo imeli, sicer šele v juliju spominsko proslavico za padlimi žrtvami. Domačno, a prisrčno. Kar na Hrovatovem vrtu, pod drevjem. Par re¬ citacij in par žalostink kvarteta, (vodi ga Hribarjev ata) je utrlo misli v ža¬ lostno razpoloženje let pred propadom starih dni in tišina ;'e objela srca vseh, ki smo bili navzoči. Bohov Janez je v prvem govoru posvetil globoke misli in tople spomine fantom, ki so se borili, sveto zaupali zapadu, padali in brezmej¬ no trpeli. Od Jelendola, Kočevja, pa čez Turjak do Vetrinj je bila slovenska Kal¬ varija, desettisočim pa Teharje, Kočev¬ ski rog zadnji dom. Solze so zalivale spomine... Še Levstkov Jože je tiho spregovoril. Kot svečenik v temačni ka¬ peli je risal slovenski krvavi pot.. . Bo¬ žja je bila volja in Njegovo je in bo plačilo. Globoke misli so morale globoko v srca in duše. “Oče, mati, bratje in sestre”... Tiho so vsi stoje zapeli, v mislih na tiste, ki so izkrvaveli, da bi bilo boljše nam, ki smo ostali in smo raztepeni v svetu in onim, ki trpe pod knuto doma! Skromna je bila proslavica, a bogata misli in iskrenosti. Kaj naj še napišem? Da smo imeli tu¬ le 14 dni g. Toneta Vukšiniča, ki nam je okrtačil duše in vlival vanje duhovno obnovo že veste. Ne bom ponavljal, ome¬ nim le, radi smo ga imeli in ga ima¬ mo, le skoro 2000 milj daleč pase Kanad čane. Predaleč! Nekaj fantov se je čez zimo oženilo. Je pač pozimi največ časa za take ce¬ remonije, katerih prvi del je svečano re¬ sen v cerkvi — nadaljuje pa ga domač- i . . ' - '-j' 1 . . . SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, J8.VIli.1950 - Ano del Libertador General San Martin IZ TEDNA V TEDEN ARGENTINA Es si'obodnega sveta Truman in za njim Acheson sta na tiskovni konferenci obtožila ZSSR nan mernega zavlačevanja delovanja VS in poudarila, da je ZSSR s svoji¬ mi sateliti proti miru. Acheson je časnikarjem ponovil Austinovo izjavo v VS, v kateri je poudarjal sovjetsko sode¬ lovanje pri napadu na južno Korejo. Truman je tudi izjavil, da je proti ses¬ tanku “velikih treh’’,'’ker da “je treba vsa vprašanja urejevati v ZN.” Ameriški parlament je odobril zakon¬ ski predlog, po katerem bo Truman lahko, kadar bo smatral potrebno, izdal ukaz a ustalitvi, cen in plač in uvedel racioniranje. Henry Wallace, bivši amer. podpred¬ sednik, ki je zapustil amer. progresivno stranko, je izjavil, da nikdar ni bil ko¬ munist, niti njihov prijatelj. “Stalin je najhujši diktator ter z njim ni mogoče razpravljati o miru.” Do 1. 1948 je Wa- llaee upal, da bo mogoče z ZSSR "priti do sporazuma. V VS se je zavlačevalna taktika so¬ vjetskega delegata Malika nadaljevala na vseh sejah. Ameriški delegat Austin in britanski -Jebb sta mu ostro odgova¬ rjala na njegove potvorbe dejstev in od¬ bila vse zahteve po zaslišanju severno¬ korejske delegacije pred VS. Malik je tudi zahteval prenehanje bombardira¬ nja severne Koreje in umik ameriške vojske. Austin je to pot prvič omenil ZSSR kot krivca za vojno na Koreji. Sodne oblasti so za četrtek pozvale vseh 11, pred časom obsojenih, nato pa ob položitvi kavcije izpuščenih kom ko¬ lovodij Sev. Amerike; sodne oblasti bo¬ do poskrbele, da se bo vseh 11 komuni¬ stov čimprej znašlo v zaporu. Pod orožje so vpoklicali 50.000 mož, pripadnikov rezervnih sil letalstva. k ČILE: V parlamentu je bil sprejet za¬ kon, po katerem je v vseh šolah uveden obvezen pouk verouka; od poujca izostal nejo lahko samo tisti otroci, katerih starši to izrecno žele. ,— Zakon je bil sprejet po dolgem nasprotovanju. k NORVEŠKA: Lie, ki je te dni prispel v Oslo na kratek obisk, je ob prihodu na evropska tla izjavil, da upa da bo mogoče korejsko vojno omejiti samo na Korejo. Enako je izjavil, da trenutno ni nikakih izgledov na posredovalno akcijo med eno in drugo bojujočo se stranko. k FRANCIJA: Višji francoski vojaški krogi, katerim je zaupana obramba Francije v ev. bodočem spopadu, so mnenja, naj bi i Angleži i Amerikanci takoj postavili na evropska tla vsakdo po 6 divizij; s tem naj bi Francozi pri¬ silili predvsem Amerikance k hitrejši ak¬ ciji na evropskih tleh, ako do spopada pride. lij Spaak je ob priliki zborovanja Ev¬ ropske zveze v Strassbourgu dejal novi¬ narjem, da so “zahodne demokracije v dveh svetovnih vojnah pokazale dovolj začetnega oklevanja”. “Čemu naj bi to¬ rej oklevali sedaj, ko gre za izgradnjo priprav obrambe?” se je vprašal Spaak in dodal: “V prvi svetovni vojni nas je rešil čudež na Marni, v drugi bitka za Anglijo leta 1940. Kako neki more za¬ hodna civilizacija opirati svojo obrambo na čudeže? In kdo nam more zagotoviti nov čudež v bodočnosti?” ★ ANGLIJA: Ob sporočilu laboristične vlade, da bo parlament sklican šele 12. septembra, sta tako Churchill kot Da- vies, vodja lib. stranke poslala Attlee ju pismo, v katerem ga pozivata, naj skli¬ če parlament v najkrajšem času. Aktovko z atomskimi dokumenti, ki jo je nekdo ukradel pred časom na vlaku nekemu uradniku ministrstva, so našli; tat, čigar imena nočejo povedati, je po¬ skušal v zaporu narediti samomor, pa so mu to pravočasno preprečili. k BELGIJA: Regent Baldvin je imeno- noval za bodočega predsednika vlade kršč. demokrata Paula van Zeelanda, ki se bo potrudil sestaviti vlado iz samih pripadnikov katoliške stranke. k ITALIJA: Italijanska Kat. akcija je poslala vsem svetovnim listom in agen¬ cijam obširno poročilo o stanju za želez¬ no zaveso; po mnenju Italijanske K A naj bi korejski spor ZSSR izrabila' sa¬ mo za to, da lahko nemoteno počisti na področju satelitskih držav špijone in sovražnike, organizira domače armade in jih poveže s sovj. oficirji izvede poe- enotenje ter pripravi položaje za pohod na Evropo. k TURČIJA: Po nalogu vlade so vse pristojne oblasti pričele s temeljito čistko kom. elementov zlasti tistih, ki so se skrivali pod okriljem “Prijateljev miru’. Ukrepi so bili podvzeti prav ta¬ ko proti levičarsko usmerjenim listom in društvom. Pravosodno ministrstvo pripravlja nov zakon o zaščiti države ki bo zadel v prvi vosti komuniste. k ODLOČILNI BOJI NA KOREJI ki ameriške vojske in materijala. Iz Severoameriška ofenziva na jugoza¬ hodnem delu bojišča se nadaljuje Ame- rikancem je uspelo prebiti komunistično bojno črto vzhodno od Chinju-a ter so se približali razvalinam in pogorišču te¬ ga mesta na nekaj kilometrov. Ameriš¬ ke predhodnice so se pomaknile že prav v predmestja. Komunisti so krčevito branili vsako ped zemlje pred nadmoč- nim ameriškim pritiskom. Amerikanci so v tej bitki vrgli v borbo ogromne ko- “čine materijala s čim manjšo uporabo ; judi. Komunisti so ameriški prodor na vsak način hoteli ustaviti ter so njiho¬ ve lastne topniške baterije obstreljevale bom. vojsko, da se ne bi umikala. Za hr¬ btom so ji ustvarili pravi baražni ogenj topovskih granat. Na srednjem delu bojišča pri Tae- tu-ju je kom. pritisk trajal ves čas ter Amerikanci še vedno niso mogli uničiti eekaterih komunističnih prehodov pre¬ ko reke Naktong. V glavnem pa se boj¬ na črta ni premaknila ter imajo komu- ' »isti na tem bojišču hude izgube v vo¬ dstvu in materijalu. varnostnjh razlogov MacArthur ne ome¬ nja več niti števila vojoštva niti krajev, kjer se izkrcavajo. MacArthurjev glavni stan v Tokiju je sedaj objavil trnjevo pot 24. ameriške divizije, ki je prva pri¬ šla južni Koreji na pomoč in zadrževala komuniste, da niso v naglih pohodih predčasno zavzeli vsega polotoka. Ta divizija, ki ni imela v prvih tednih no¬ benega težkega tanka niti protitankov¬ skega orožja, je izgubila do 80% mošt¬ va, prav toliko orožja in druge vojaš¬ ke opreme.' Svojo nalogo pa je odlično opravila, ker je pridobila potreben čas, da so se nove ameriške divizije lahko nemoteno izkrcale in pripravile obram¬ bno črto za bodoče ofenzive. Ameriško letalstvo je nadaljevalo z bombardiranjem sovražnika na bojišču in v zaledju. Za nekaj dni se je sem in tja pojavilo na bojišču po petih ted¬ nih tudi po nekaj komunističnih lovcev. PACIFIK ENIVETOK — Po pisanju lista ‘Ici Pariš’ ter “News of the VVorld” so nekdanji japonski kolabora¬ cionisti s položitvijo eksploziva v elek¬ trični stol, na katerem bi moral končati eden njihovih glavnih soborcev iz let ja¬ ponske okupacije, povzročili eksplozijo dekričnega stola tedaj, ko se je urad¬ ni izvrševalec smrtnih obsodb sergeant John Woods pripravljal za izvedbo po¬ verjene mu naloge. Sergeant Woods je izvršil smrtno osodbo nad nurnberškimi vojnimi zločinci. Za železno zaveso BOLGARIJA: Bolg. vlada je sporoči¬ la turški, da bo pričela v najkrajšem času s preselitvijo 250.000 prebivalstva: turške manjšine na turško ozemlje. Tur¬ ska vlada vidi v tem ukrepu povečanje živčne vojne satelitov proti njej, ustva¬ ritev težav in zmede, importiranje go¬ tovega tevila kom. agentov ter končno dejstvo, ki ga je treba sprejeti, kajti ob ev. odbitju bi Bolgari itak vso manjšino preselili nasilno. . ... — -— - . " ■ i OBLETNICA POLJSKE ZMAGE NAD B0LJSEMI Na severovzhodu so komunisti po po¬ novnem zavzetju Yorgdoka napravili u- -pešen prodor ob obali proti jugu in se oribližali Pohangu, ki ga Amerikanci in 'užnokorejška vojska silovito branijo. Mesto je zapuščeno ter se je glavnina ameriške vojske pomaknila na 6 km od¬ daljeno letališče, ki je eno najboljših na "m delu polotoka. To letališče obstre- 'iuie kom. topništvo, medtem ko Anje- ikanci z njega delajo izpade v opuisto- “ 'ni Pohang. V Pusan in na druga nedoločena mes- 4 a še vedno prihajajo ojačevalni oddel- nostno veselje na ehceti, ki jo priredi skoro vsak. Takrat se zbere skoro kom¬ pletno slovenska srenja. Kako je ob ta¬ kih rečeh pa sami veste. Le organiza¬ cija je vedno taka, da se šibe mize pod dobrotami, gostilna je v kamri, “poja” povsod in razpoloženje kot doma nekoč, vse uganjamo, le “šrangamo” nič. Mor¬ da bomo čez teden, ko bo Dimnikov To¬ ne prav tiho dajal slovo fantom... Pa o tem in še čem drugem morda dru¬ gič. Tule nam ni nič hudega, delamo in živimo, trša je fantom, ker so slovenska dekleta todle redka ali po domače sko¬ ro na “bezugšajn” Pa pri Vas? Raz¬ lično kajne? Kakor je pač človek, raz¬ mere in zahteve posameznikov. No, saj prilično dobro nam je menda povsod, če jemljemo merilo po onih do¬ ma, le na Koreji je tudi slabo, do tam pa “slovensko zavzemanje sveta” še ni prodrlo. Tam so res pasji dnevi tele čase... Vsem po svetu, želi vse dobro in vse lepo pozdravlja PAK. Bilo je pred 30 leti, dne 15. avgusta, ko so poljske oborožene sile pod vodstvom maršala Pilsudskcga v bitki pred Varša¬ vo ustavile in porazile sovjetsko vojsko, ki je čez truplo Poljske skušala prod¬ reti proti zapadu in že tedaj izvesti kom. revolucijo v Evropi. Sovjetska vojska je v juniju 1920 ne- nadma napadla na poljsko — ukrajinski meji poljske in ukrajinske oborožene sile. V dveh močnih sunkih je rdeča voj¬ ska prebile poljske postojanke in se razlila po svej Poljski. Ko smrdeči od¬ delki v začetku avgusta pridrli . pred Varšavo, so že oklicali komunistični re¬ žim na Poljskem in ga postavili pod “sovjet”, ki mu je načeloval Džerdžin- ski, poznejši vodja vse sovjetske polici¬ je — V Varšavi je bila v tej nevarno¬ sti hitro sestavljena koalicijska vlada vseh stran pod predsestvom \Vitosa, po¬ veljstvo vojske pa je prevzel maršal Pil- sudski, ki je začel z napadom na sovjet¬ sko vojsko tik pred obzidjem Varšave zjutraj dne 15. avgusta. Tri dni je traja¬ la silovita bitka in dne 18. avgusta se je zmaga naklonila na stran poljskega orožja. Sovjetska vojska je bila poraže¬ na in rdeči oddelki so- se začeli v veliki naglici v popolnem neredu umikati iz Poljske. Sovjetsko poveljstvo je 18. ok¬ tobra zaprosilo poljsko vojsko za pogo¬ je premirja in 21. marca 1921 je bil v Rigi podpisan mir, ki je potegnil mejo med sovjeti in balstkimi državami ter Poljsko; ta meja je ostala potem nespre¬ menjena do izbruha druge svetovne vojne. Poljska zmaga, zmaga enega samega naroda proti komunistični ogromni pre¬ moči, je prešla kot eno najsvetlejših de¬ janj junaštva v svetovno zgodovino. Rdeča vojska je leta 1920 krenila na pohod proti Evropi in mala vojska jo je ustavila; danes se rdeča vojska spet pripravlja na pohod, toda ako bodo ev¬ ropski narodi sledili odločenosti in ju¬ naštvu poljske vojske, tedaj bo ta rde¬ či val tudi tokrat ustavljen. Seveda je danes položaj precej dru¬ gačen in to zaradi zgrešene politike za¬ hodnih zaveznikov v Teheranu in Jalti, kjer so komunistom odstopili skoraj pol Evrope in najpomembnejše postojanke. Cela vrsta evropskih narodov je bila predana v suženjstvo komunistom. Ka¬ kor so sovjeti osleparili in kruto izra¬ bili v letu 1944 Poljake, ki so se odloči¬ li na upor proti Nemcem v Varšavi, ker so menili, da jim bo rdeča vojska posla¬ la obljubljeno pomoč (in tedaj je bila ta rdeča vojska na drugi strani Visle), ta¬ ko so se zmotili tisti, ki so verjeli, da bodo sovjeti držali besedo in se umak¬ nili na svojo mejo po končani drugi svetovni vojni. Zaradi tedanjih napak teče sedaj kri ameriških vojakov na Koreji in se pri¬ pravljajo novi sovjetski napadi na svo¬ bodo sveta. Ako se svet pravočasno zave nujnosti pravega odpora proti ko¬ munistom, tedaj bo lahko prav tako zmagovit, kakor je bila majhna poljska vojska v letu 1920. Zastopniki svobodnih Poljakov in polj¬ skih vojaških skupin ter bivših bojev¬ nikov so po vsem svetu dm 13.'avgusta proslavili spomin 15. avgusta, ki je ve¬ ljal v svobodni Poljski kot “dan polj¬ skega vojaka.” SANMARTINSKI TEDEN Teden, v katerega pada stoletnica smrti Osvoboditelja Generala San Martina, je vlada proglasila za san- martinski teden. Vsi dnevi tega ted¬ na so izpolnjeni z vrsto spominskih proslav, ki bodo dosegle vrhunec v četrtek, 17. avgusta, na dan smrti Velikega Kapitana, v največji vojaš¬ ki paradi, kar jih je bilo v Argenti¬ ni. Sanmartinški teden bo zaključen v nedeljo z dnevom rezervistov. Sanmartinški teden je proglasil v nedeljo prosvetni minister dr. Arman- do Mendez San Martin. Ob sončnem vzhodu so ga pa oznanile častne to¬ povske salve po sveh vojaških gar¬ nizijah, letališčih in iz vseh vojnih ladij. V ponedeljek so Sanmartinški gre¬ nadirji odkrili na palači Grand Bourg spominsko ploščo, za njimi pa Glav¬ na delavska zveza. Zvečer so pevski zbori odpeli Himno San Martinu na Plaza de Mavo, odkoder se je nato razvil veličastni sprevod množice z bakljami po avenidah do spomenika Osvoboditelju. V torek je bila na vseučilišču slav¬ nostna Sanmartlnska proslava. Program za naslednje dneve je pa določen tako-le: Sreda: Sprejem vseh članov di¬ plomatskega zbora pri predsedniku republike generalu Peronu. Četrtek: Stoletnica smrti Osvobodi¬ telja. Predsednik republike general Peron se bo opoldne podal z ministri, generaliteto, člani diplomatskega zbora in predstavniki vseh argent. provinc v katedralo ter bo položil na grob Generala San Martina velik ve¬ nec, nakar bo v katedrali- slovesen Requiem. V spremstvu vojnega mini¬ stra bo nato predsednik države in vrhovni poveljnik vseh argent. obo¬ roženih sil prevozil vse avenide, po katerih bodo razpostavljene vojaške edinice, pripravljene za vojaško pa¬ rado. Ko bo general Peron pregledal vse vojaške edinice in prispel do slav¬ nostnega balkona, bo ob 13.15 uri za¬ čelo vojaški sprevod 200 vojaških le¬ tal, nato pa bodo začele nastopati po¬ samezne vojaške enote argent. suho- zemske vojske in mornarice. Zastopa¬ ne bodo vse vrste orožja. Na čelu sprevoda bodo korakali močni čast¬ ni oddelki čilske, peruanske, para- guayske in uruguayske vojske. Ob 14.55 se bo sprevod ustavil. Ob 15 uri bo predsednik republike general Pe¬ ron pozval ves narod, da z enomi¬ nutnim molkom počasti spomin Osvo¬ boditelja ob uri, ko je pred sto leti daleč od svoje domovine izdihnil svo¬ jo dušo. Istočasno bo zazvonil z zgo¬ dovinskim zvonom iz Huara, s kate¬ rim je Veliki Kapital oznanil svobo¬ do Peruju. Ob 15.1 uri se bo vojaška parada nadaljevala in bo predvidoma trajala do 17.30 ure. Petek: V hiši Grand Bourg posta¬ vitev kipa Cuyanske Karmelske Ma¬ tere božje, zaščitnice San Martinove andske vojske. V vladni palači bo zvečer slavnostni sprejem na čast predsedniku paraguayske republike Federicu Chavesu, ki bo osebno pri¬ sostvoval vsem sanmartinskim slav¬ nostim v Bs. Airesu, in vsem osta¬ lim častnim delegacijam iz inozem¬ stva. Sobota: Vojaška revija vseh argen¬ tinskih vojnih ladij v pristanišču. Nedelja: Dan rezervistov z velikim vojaškim sprevodom rezervistov vseh vrst argent. oboroženih sil, vseh sa¬ maritanskih in drugih oddelkov. Slavnosti bo prisostvoval tudi pred¬ sednik republike. “Argentina” argent. šolska križar¬ ka je prispela v francosko luko Bou- logne sur Mer, mesto, v katerem je pred sto leti umrl Veliki Kapitan. Vsa posadka ladje se bo 17. avgusta s posebno slavnostjo poklonila spo¬ minu Osvoboditelja. Ob stoletnici smrti Generala San Martina je vlada izdala spominske poštne znamke in kovance po 5, 10 in 20 ctv s sliko Osvoboditelja. Subsecretaria de Informaciones je v ponedeljek odprla veliko dvorano 17 de Octubre s stalno razstavo de¬ lavnosti vlade na političnem, gospo¬ darskem in socialnem področju. Za to priliko je to podtajništvo izdalo tudi knjigo “Argentina en Marcha” — Argčntina na pohodu. Slavnosti se je udeležil predsednik general Peron z gospo soprogo in vsemi ministri. Stran 3. Buenos Aires, 16.VIII.1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Ihmce iz SCotieniJe^ Zlata maša na Slapu pri Vipavi. V soboto, 22. julija, je bil na Slapu velik praznik. Domači župnik Valentin Batič je slavil zlato mašo. Za to priliko so de¬ kleta lepo okrasila cerkev, fantje in možje so pa pred cerkvijo postavili ve¬ like mlaje. Skladatelj g. Vinko Vodo¬ pivec je za zlatomašnika skomponiral pozdravno pesem, katero je domači pev¬ ski zbor zapel slavljencu v pozdrav v župnišču, nato pa še v cerkvi. Zlatomašnik je bil rojen' v černičah na Vipavskem, ki so dale devet duhov¬ nikov. Vsi so že pomrli razen zlatomaš¬ nika Batiča. Dobrim vernikom njegove župnije se s čestitkami pridružujemo tudi mi Slo¬ venci v svobodi, zlasti njegovi prijate¬ lji in mu želimo še mnogo zdravih in krepkih let, da bi še z večjim sla vi jem obhajal briljantni jubilej! Tudi odpadkov je treba oddati dolo¬ čeno količino. Po slovenskih mestih in tudi v podeželju sed. kom. oblasti doma na ali kaj. Najbolj so jo pogruntali tis¬ ti, ki so bili mnenja, da bi razdelilni- čarski mojstri koristneje porabili čas, j če bi se namesto sestavljanja takih ne- [ umnih razdelilnikov raje sami podali | na ulice ter od hiše do hiše zbirali raz- i lične odpadke. Umrli so: Slavček Cerar v Trbovljah, Niko Krhlikar, posestnik v Litiji, Jožef Novak, župnik v p. v Stožieah, Marija | Blažič, roj. Juhard, vdova po žel. upo¬ kojencu. Jakob Klinc, fin. upok. v Ce¬ lju, Melhior Košenina, biv. gostilničar v Zagorju ob Savi, Frančiška Nachtigal, Jožko Kalan v Kranju, Marija Bricelj, roj. Briški v Ljubljani, Franc Orešnik, j gostilničar in posestnik v Polzeli, Mar- -ta Šneler, roj. Petrič v Ljubljani, Anica ; Regali v Ljubljani, Frančiška Mavec, : roj. Torkar, Frančiška Irkič v Ljb., Slav- j ko Klešnik v Zalogu, . Luka Verdnik, lo¬ gar pri gozdni upravi Marenberg, dr. Jože 4 Slapar, sanitarni inšpektor v No- 1 vem mestu, Josip Vidmar, biv. obrtnik in ŠE »JE ČAS, da se priključite k akciji za rentgen slovenske misijonske bolnice v čaotungu! DARUJ SVOJ DOBITEK ZA SRE TO LOV DR. JANEŽEVEGA RENTGENSKEGA SKLADA! cer dr. Maks Miklavčič, dr. Stanko Canjkar, dekan teološke fakultete v Ljubljani in prof. Franc Lipičnik, nek- dan ji kaplan. Ti trije ne nastopajo pro¬ ti cerkveni hierarhji, kot so to delali njihovi predhodniki prej pri listu in sku¬ šajo vskladiti pisanje lista s cerkveno disciplino. Dr. Cankar je izjavil, da od¬ govarja za vsebino lista samo od tistega časa dalje, ko je prevzel uredništvo in ne za prejšnje njegovo pisanje. Pred časom s.o namreč trije duhovni¬ ki, ki so se vidno udejstvovali v ofar-. skem duhovskem društvu t. j. Jože Lampret, Viktor Merc in Anton Bajt dobili pisma od višjih cerkvenih oblas¬ ti, obsojajo njihovo udejstvovanje v prid kom. režimu. Za temi sta dobila enaki p ( ismi še Alojzij Pavlič in kanonik Osterc v Mariboru. Pavlič in Osterc sta svarilo višjih cerkvenih oblasti posluša¬ la' in se več ne udejstvujeta za kom. dik¬ taturo. Merc in Lampret delata naprej, ker sta oba aktivna člana kom. stranke. V'"Ljubljani so imeli književniki zbo¬ rovanje. Pri tem je zanimivo, da je bil na občnem zboru izvoljen za predsedni¬ ka komunist Miško Kranjec le z enim glasom večine. Nekateri smatrajo, da so začeli “spregledovati” tudi kulturniki, med katerimi jih je mnogo, ki so vsa leta pred vojno komunizmu pripravljali pot, ga nato ves čas podpirali in v svo- jis dčlih poveličevali. Mlajši književni¬ ki in razumniki so ostali še naprej od¬ ločni nasprotniki Titove kom. diktatu¬ re. Iz Titove Jugoslavije so prebegi lju¬ di v Italijo na dnevnem redu. Nedavno so titovi miličniki ob poskusu prebega čez mejo ustrelili 5 moških, med kateri¬ mi je bil tudi en stražnik. Med 20. in 25. julijem so hoteli pobegniti iz tito- ve “svobode” celo 4 častniki, katerim se pa prebeg ni posrečil. Župniku v Hinjah je notranje ministr¬ stvo dovolilo, da lahko opravlja mašo pri podružnici v manjši vasi. Ko pa je i prišel tja, so mu komunisti iz krajevne¬ ga “ljudskega” odbora preprečili sveto opravilo. V Ribnici na Dolenjskem so pa državne oblasti prepovedale duhov¬ niku Rezarju opravljenje sv. maše in so ga poslale “na službo” v Kranj. Takčna je titova verska “svoboda” praksi. Slovenci v Argentini zbirajo vse mogoče odpadke in jih po¬ tem predelujejo v raznih industrijah, ker od zunaj zaradi pomanjkanja deviz ne morejo dobiti potrebnih surovin. Seveda si komunisti vso to akcijo za¬ mišljajo zelo enostavno in so se posta¬ vili na stališče, da morajo zbrati čim več različnih odpadkov. Ker je doma vse “na komando” in “po planu” so za leto 1950 tudi za celoletno zbirko odpadkov izdelali “plan” in določili odstotke, ko¬ liko jih morajo zbrati. In so zopet pri¬ skočili oblasti na pomoč “razdelilničar- ji” s svojo modrostjo in so n. pr. za teren IX dom. sindikatov v Ljubljani predpisali za to leto naslednjo količino odpadkov, ki jih mora zbrati, in sicer: industrijskih krp 1156 kg, železa 7225 kg, jekla 144.50 kg, kovaškega železa 433.50 kg, litine 867 kg, aluminija 86.70 kg, bakra 46.24 kg, brona 8.69 kg, cin¬ ka 86.70 kg, medenine 144.50, bele ko¬ vine 0.58 kg, svinca 46.24 kg, stekla 867 kg, gume 693.60 kg, papirja 7.514 kg, kosti 2.890 kg. Ker pa s tem pred¬ pisani odstotek verjetno še ni bil dose¬ žen je komunistični razdelilniški modri¬ jan določil še posebno rubriko “razno” in zanjo predpisal 202.30 kg. In pod to postavko naj bi spadali usnjeni odpadki in odpadki porcelana. Ko so ljudem v Ljubljani v IX terenu ta razdelilnik pre¬ brali, so se prijemali za glavo in se spraševali za osnovo, ki naj bi bila me¬ rodajna za to razdelitev: ali glave ali kvadratni metri ozemlja terenov ali hi¬ še, družine, ali so bile za oddajo kosti merodajne vrste živilskih nakaznic, ki jih imajo prebivalci posameznega tere- trgovec v Ljubljani, Jože Darovec, biv. trgovec in posestnik v Straži, Frane Fon v Kranju, Franc Ohnjec in Karol j černovec v Ljubljani, Janko Dolar drž. upok. in upravitelj Gorupovih hiš v Ljubljani, Franc Pečnik v Ljb., Anton Zupan v Kranju, Milena Poberaj, roj. Mozetič v Ljubljani in Alojzij Thuma na Viču. J V šturjah pri Ajdovščini je po kratki bolezni 27. julija preminul v 78. letu starosti Jožef Lemut. Ob veliki udelež¬ bi vaščanov so ga pokopali na domačem pokopališču. V Argentini žalujejo za njim tri hčerke in nečaki. Naj počiva v miru! j “Dom svobode” imenujejo v Ljublja¬ ni in po ostalih mestih v Sloveniji sod¬ ne zapore, ki so vedno prenapolnjeni in se nikdar ne izpraznijo. I Veliko sušo, ki je po vsej Sloveniji in ! ostalih krajih države doma, posebno ob¬ čutijo v Ljubljani. Glavni trg, ki je bil v prejšnjih letih bogato založen z zele- j njavo je sedaj skoro prazen. Zato se go- I spodinje drenjajo že na vse zgodaj okoli j stojnic in čakajo, da bi dobile kako sola- | to. Navadno se vračajo praznih rok do¬ mov. Na trgu tudi ni krompirja in tudi j ne sadja. Še slabše pa je na manjših tkz. 1 rejonskih trgih. Iz Srbije so tudi pre- ! nehale pošiljke stročjega fižola in gra- ha. Okoliške zadruge in kraji, ki so na- , vadno ppšiljali zelenjavo na ljubljanski trg, se izgovarjajo: Ne moremo, suša, žetev in kaj hočete še več. V Ljubljani so izšle tri nove številke glasila duhovnikov OF “Nove poti”. List urejujejo sedaj tri uredniki in si- GSeieBies Aires PROSLAVA PETDESETLETNICE SLOVENSKEGA KAT. AKAD. STAREŠINSTVA Letos poteče petdeset let, odkar so prvi absolventi slovenskih katoliških a- kademskih društev sklenili ustanoviti še organizacijo slovenskih kat. akad. sta¬ rešin in to v smislu sklepov in navodil prvih slovenskih katoliških shodov. Delo slov. kat. starešin in njih orga¬ nizacija je danes v domovini, kjer vlada kom. diktatura, nemogoča*; zato dela organizacija v emigraciji in njen od¬ bor, ki ima sedež v Buenos Airesu, je v nedeljo dne 13. avgusta 1950 prosla¬ vili pomemben jubilej z izvedbo študij¬ skega dne. Proslava je bila v prostorih pri čč. šolskih sestrah na Patemalu, kjer je bi¬ la najprej sv. maša, ki jo je daroval du¬ hovni vodja SKAS — 1 a prof. Orehar. Takoj nato je začel slavnostno zboro- | vanje predsednik SKAS — a prof. Ivan Prijatelj, ki je uvodoma omenil pomen prireditve, nakar je prebral pozdravna pisma prevzv. knezoškofu drju Grego¬ riju Rožmanu, ki je pokrovitelj 'HKAS — a, kardinalu Ej. Em. drju Sntiagu Copclliju, nadškofu v Buenos Airesu, predsedniku Narodnega odbora za Slo¬ venijo drju Mihi Kreku. Spomin vseh preminulih članov pa so vsi navzoči po¬ častili s posebno molitvijo. Na sporedu je bilo najprej predava¬ nje ravnatelja Bogomila Remca, ki je orisal “Zgodovino SKAS —• a v zadnjih 50 letih.” Za njim je predaval mil. g. prelat dr. Alojzij Odar in sicer o temi: “Slovenski katoličani in znanost” in po¬ poldne sta predavala dr. Leopold Eiletz: "Kriza sodobne kulture” in dr. Milan Komar, ki je podal “Poglede v bodoč¬ nost.” Udeležba članov, ki žive v Buenos Ai¬ resu, je bila izredno številna in je vsa prireditev nad vse lepo uspela. Smrtna nesreča rojaka Zopet je posegla smrt v vrste sloven¬ skih novonaseljencev. V petek, 11. avgu¬ sta t. 1. proti večeru se je vozi! z mo¬ tornim. kolesom v Moronu Tone Erjavec iz Grosuplja. šel je’izplačevat svoje so¬ delavce pri neki stavbni tvrdki in je imel zato pri sebi večjo vsoto denarja. Ko je vozil čez žel. progo je bila spuš¬ čena samo polovica zapornice. Skozi odprtino je vozil najprej težak kamion, za njim pa Tone Erjavec s svojim vo¬ zilom. Zaradi proge je kamion manevri¬ ral na progi, to priliko pa je hotel izko¬ ristiti Tone, Erjavec. Pri tem pa je pri¬ šel preblizu kamiona, ki ga je podrl na tla ter so ga kolesa zgrabila po desni strani in mu zlomila roko in nogo. Z glavo je udaril ob tla in je obležal na mestu mrtev. Truplo pok. Toneta Erjavca so po po¬ lic. ogledu prepeljali na njegov dom, ki isi ga je sam postavil v Bario San Nicolas v San Justo. Tu je ležal na mr¬ tvaškem odru do nedelje zjutraj, ko so se ob deveti uri zbrali slovenski nase¬ ljenci v tem in iz vseh okoliških krajev ter so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji pati na pokopališče v San Justo. Pok. Tone Erjavec je bil rojem leta 1924 v Grosuplju. Med kom. revolucijo med drugo svetovno vojno se je kot od¬ ločen protikomunist z orožjem boril proti komunistom. Leta 1945 si je izbral svobodo v tujini in je živel z veliko sku¬ pino slov. beguncev v Servigliano in Se- nigalliji v Italiji, odkoder je emigriral v Argentino in prispel v Buenos Aires 22. maja 1948. Tu je bil pri velikem stavbnem podjetju zaposlen kot zidar. V Argentini ožjih sorodnikov razen stri¬ ca Ivana Ahlina nima. Naj počiva v miru, vsem pokojnikovim sorodnikom pa ob tem tragičnem dogodku izrekamo sožalje! Prihod novih Slovencev. V ponedeljek, 14. avgusta, je prispela v Bs. Aires la¬ dja “Genova”. Z njo je prispelo več it. imigrantov, med njimi 3o pa prišli v Ar¬ gentino'tudi. naslednji Slovenci: Pavle Masič, Miroslav Humar ter Ern e st, Vi¬ da in Zvonko Uršič. Dobrodošli! Mendoza Prijatelj iz Bariloch je zadnjič poto¬ žil, da se Vam nič več ne oglasimo. Ta- ■ koj Vam pišem, da ne boste mislili, da smo res že vsi pomrli. Je pa malo ča¬ sa, ker šmo vsi zakopani v delo. Še hujše bi pa bilo, če bi dela ne bilo. Bor¬ ba za kruh je povsod težka. Trudimo pa se zelo, da bi čimprej prišli do lastnega doma. Novega dušnega pastirja niti farov- ška dva zmaja, niti zaskrbljene sloven¬ ske mamice ne morejo nič zrediti. G. Malenšek poleg svoje službe pou¬ čuje tudi našo mladino krščanski nauk v cerkvi sv. Nikolaja. Slovenski pevski zbor pod vodstvom g. B. Bajuka si je pridobil velik ugled. Mendoški škof Mgsr. Alfonz M. Buteler ga je zelo 1 pohvalil in izrecno naročil, da prepeva pri slovenski maši, kar tpdi na Argen¬ tince zelo dobro vpliva. Zbor je začel hoditi “v štiro” in ga mendoški župni¬ ki vabijo, da jim hodi prepevat za raz¬ ne njihove slovesnosti, zlasti žegnanja. i V nedeljo, 25. junija, smo imeli v dvo¬ rani bratov Maristov zelo prisrčno pro¬ slavo v spomin našim junakom domo¬ brancem. V zadnjih mesecih sta bila krščena dva slovenska otroka (Grošelj in Nema- ničeva). Med našimi ljudmi se pa šušlja celo o več porokah. Če bo kaj, bomo že povedali. Fantje smo se tudi povezali v društvo in imamo štirinajstdnevne sestanke. Po¬ leg resnega programa gorimo še poseb¬ no za ping-pong. Mizo smo si sami ku¬ pili. Dne 1. avgusta se je od nekod prikrad¬ lo nekaj revnih snežink. Temperatura se je sukala okoli ničle. Mendožani so tre¬ petali od mraza. Tukajšnji vodilni dne¬ vnik “Los Andes” je tale dogodek opi¬ sal takole: “Dnevi sneženja so kot pra- ■ zniki, in sicer prazniki, kakršnih je ma- | lo. Pred vsemi drugimi imajo tudi to prednost, da niso napovedani v koledar- | ju. Zato imajo v svojem prihodu nekaj skrivnostnega, nekaj duhu zmeraj dra¬ gega. Kajti sneg je čisto veselje, tako čisto kot je njegova belina. Zares! Vče¬ raj je v Mendozi snežilo, toda le ma¬ lo...” Sicer pa se veselimo jasne nebeške modrine, vročega suhega sonca, da tu in tam kakega potresnega sunka niti resno ne vzamemo. Ker vem, da Vam pri Svobodni Slove¬ niji s prostorom bolj tesno hodi — ne¬ ham. Oglasil se bom pa gotovo še dru¬ gič! HUGO WAST IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM “Tako je’’, je pripomil Ciro Dan, “ti j ubogi kralji mislijo, dabo ta, ki bo ob- lacal papeža, obračal ves svet. Ne ve¬ do pa, da bom nekega dne jaz gospodar ■ papeža in sveta.” “Ti, moj kralj in moj bog?” je vzkli¬ knila Jezabel z ljubečim nemirom.. “In ko se bo to zgodilo, ali bom jaz pri te¬ bi?” Mladi sultan je nadaljeval: “To je pisano v svetih knjigah kris¬ tjanov, Preberi sama!” Nad mizi je ležala Biblija; odprl jo je prav na koncu in ji pokazal mesto v Razodetju, kjer sa naznanja prihod in triumf sovražnika Kristusovega: In videl sem dvigati se iz Morja Zver s s edin. mi glavami in desetimi rogovi in nad njenimi glavami bogoklet¬ na imena.” “Naštej mi moja kraljestva!” j e na¬ ročil. In ona je naštevala vsa od Apadnije in Kavkaza in Turčije do Egipta v Af¬ riki m še druge v Evropi in Aziji... deset kr-m, ki jih je pravkar osvojil In kdo naj bi bil teh sedem glav, nad ka + ermi v’se bogokletna imena?” je vpraša’a Jezabel. “Naštej mi imena filozofij, ki so pri¬ pravljale mojo pot!” “In ona je naštevala: poganstvo, ju¬ dovstvo, mohamedanstvo, protdfetan- stvo, materializem, brezboštvo in kon¬ čno božje češčenje Hudiča —... neiz¬ mernih bogokletstev proti Bogu in Kri¬ stusu.” “In zdaj mi nadaljuj z Razodetjem!” Jezabel j e brala: In dana so ji bila usta, po katerih je govorila nadutost in bogokletja in dana ji je bila oblast, delati do dvainšti¬ rideset mesecev. .. in dano ji je bilo, da je začela vojsko proti svetnikom, ka- t: re je premagala, in dana ji je bila ob¬ last čez vse rodove in plemena in naro¬ de in jezika. In častili so jo vsi prebi¬ valci zemlje, vsi tisti, katerih imena ni¬ so vpisana v knjigi Jagnjetovi...” “Poslušžtj!” je rekel in ji približal ustnice prav do ušes, kakor tisti, ki ne želi, da bi kdo, čeprav le zrak, čul nje¬ gove skrivnosti: “Jaz želim, da me čas- te vsi, tudi tisti, ki so vpisani v knji¬ gi Jagnjetovi! Samo da porazim Jag¬ njeta, za večnost pa mi ni mar!” Jaz ti bom pomagala, moj sultan!” je vzhičeno rekla. “Toda ali je mogo¬ če zapeljati izbrance?” Če osvojiš zame en meniški red, boš videla vse, kajti postal bom gospodar tistih, ki delajo vsak dan čudež posve¬ čenja... In bom gospodar... papeža! Beri naprej in boš razumela!” In Jezabel je črkovala naprej tihe taj¬ nosti te knjige, naznanjajoče poslednje dneve: “In videl sem drugo Zver, ki je sto¬ pala , z zemlje in je imela dva rogova nalik ovnu, toda govorila je kakor zmaj...” “In kdo bo ta zver?” je vprašala. “Razlagalci so ugotovili, da bo Zver, ki bo! govorila kakor Zmaj in bo na vid kot Jangjev—- papež. . .” “Proti papež torej?” “Tpko pravijo oni”, je smehljajoč se izjavil Ciro Dan. “Papež, ki bo kakor prerok oznanil moje kraljevanje.” “In kdaj se bo to zgodilo?” “Osvoji zame meniški red, ki bo za¬ me postavil Tempel v Jeruzalemu in jaz bom postavil svoj prestol na sveto mesto in bom češčen tudi od tistih, ki so vpisani v knjigi Jagnjetovi.” “In kadar se bo to zgodilo, moj bog, ali boš pri meni?” se je ona drznila slovkovati, kakor da s tem daje pogoj, preden se loti svojega posla. On jo je pristisnil na svoje prsi in jo obdal z nežnostmi. “In kdo si ti, da hočeš vedeti skriv¬ nosti svojega kralja?” “Nič, gospod, samo tebe ljubim!” “Ali ne vidiš, da te tudi jaz ljubim?” “Toda, ko boš gospodar vsega sveta in te bodo častili vsi moški in vse žen¬ ske — ali me boš tedaj zavrgel?” “To naj ti bo moj odgovor”, ji je rekel. In razgrnil je tuniko, ki je zakrivala njegove fantovske grudi in z zlatim no- žičkom se je vbodel vanje, da se je po¬ kazala kri. Razgrnil je robčič iz najči¬ stejšega batista in dal Jezabeli košček, s katerim si je otrl kri. “Želim”, ji je rekel, “da katoliški duhovnik nekoč pomeša mojo kri s kr¬ vjo Kristusovo, človeka, ki bo napravil to, bom jaz postavil za papeža, in ti boš moja gospodarica, oh Jezabel, mo¬ ja prerokinja, oznanjena v Janezovem Razodetju...” Ona, ki je kar vdihavala Cirove be¬ sede, je odgovorila: “Moj kralj in moj bog!.Papež, ki bo izvoljen v konklavu, bo pomešal v svo¬ jem kelihu tvojo kri s krvjo Kristuso¬ vo. In bo tvoj predhodnik in bo napolnil s pravilno posvečenimi duhovniki vse tvoje cerkve in z lastno roko te bo kro¬ nal za kralja sveta v Svetišču Jeruza¬ lemskem!” “Pojdi in stori, kot si rekla!” ji je rekel in jo poljubil. . KONEC KNJIGE “IVANA TABOR”. Druga knjiga — nadaljevanje — no¬ si naslov “666”. V NEDELJO, 20. Vlil. POP. VSI HA BELGPANO! MISIJONSKA P K 115 E D I T E V IN V E LIKI SRE £ O LOV Zač .tek ob 15.30 z misij, molitveno uro. Nato igra in filmi, in sicer s pono¬ vitvijo za kasneje došle. Med tem ves čas srečolov z nad 500 dobitki, med drugim: Sobna oprema, dva radioaparata, blagovi za moške, ženske obleke, 10 m svile, dragocena aktovka, ura budilka, umetniško izrezljan sodec s pod¬ stavkom, okrog 30 najrazličnejših servisov, namizni prti in prtiči, električne svetiljke, likerji, nabožni kipi in podobe, v usnje vezani fotoalbumi, obleke, nogavice, brisače, vaze, robci, čokolade, bonboni, keksi, pisemski papir, pun¬ čka v slov. narodni noši in druge punčke ter raznovrstne otroške igrače, knjige in -mnogo drugih uporabnih in koristnih stvari. Opozarjamo pa, da glavni dobitki prihajajo in jih niti ne bomo mogli objaviti. DOBITKI SE SPREJEMAJO ŠE VSE DNI DO SREČOLOVA V DUŠNO- PASTIRSKI PISARNI, NA DAN SREČOLOVA IN OB SREČOLOVU SAMEM PA NA BELGRANO (DVORIŠČE). SREČKE SAMO PO 1 PESO Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 16.VIII.1950 - Ano del Libertador General San Martin SLOVENCI PO SVETU Anglija MED SLOVENCI V ANGLIJI Po dolgem času se zopet oglašamo v Svobodni Sloveniji. Prihod novih Slo¬ vencev v to deželo se je skoro popolno¬ ma ustavil. Le in tam prihajajo posa¬ mezniki z raznimi drugimi skupinami. Koliko je Slovencev tu, je težko ugo¬ toviti. Smo sredi vrvenja drugih naro¬ dov in gostonaseljenosti raznih mest ta¬ ko raztreseni, da je težko ugotoviti toč¬ no statistiko. Vendar se število suče -okrog 800. Vseh Jugoslovanov je nekaj čez 10.000. Največja emigrantska sku¬ pina tu so Baltski narodi, t. j. Litvanci, Estonci in Latvijci. Takoj za njimi so Ukrajinci, s katerimi se Slovenci najbo¬ lje razumemo, nato so Poljaki itd. Naših sosedov Hrvatov je okrog 1.000. Sedaj tudi oni pričakujejo svojega dušnega pa¬ stirja. ZAPOSLITEV IN ZASLUŽEK Kje smo zaposlani? Največ v rudni¬ kih, v razni železni in tekstilni industri¬ ji in drugih poklicih. Da omenim samo nekatere: na kmetijah, na železnici, v bolnišnicah, pa tudi v kaki pisarni dobi¬ te Slovenca. Večina naših Slovenk je pa zaposlenih kot gospodinje pri raznih u- glednih angleških družinah. Radi svoje kuharske umetnosti in marljivosti uži¬ vajo velik ugled in spoštovanje. Zaslužek je v primeri z življenskimi potrebščinami kar zadovoljiv. Seveda v primeri z drugimi državami ni najboljši, toda marsikje je precej slabše. Hrana, zlasti kruh, je tu poceni, zelo pa je obdavčen tobak, alkohol in nekatere dru¬ ge stvari. Najcenejša pijača, dasi tudi precej slana, je pivo. Zadnje čase kro¬ ži tudi ljutomerski rizling in silvanec. Krasna, zdrava in pristna pijača marsi¬ koga, ob večjih dnevih spravi v dobro voljo. Je pa zelo drag. Steklenica, t. j. •J4 L stane nad 1 dolar, zato ga naši ljudje bolj po redko pijejo. Je pač še več drugih kričečih potreb. Misliti je treba na bodočnost, vedno podpirati domače in zato sleherni šiling prav pride. Toda od časa do časa si človek le privošči to dobro kapljico. SOCIALNE RAZMERE Socialna ureditev je tu kar zadovolji¬ va, vendar ne tako izvedena kot govore o njej. Ako imate težko poškodbo Vam prvih 6 mesecev kar dobro plačajo in tu¬ di za nazaj vam povrnejo. Ako ste pa dalje bolni vam prispevek precej zniža- NUJNO Na prodaj je lesena hiša v LANUS OESTE Ulica Porvenir — pol kvadre od Santa Fe. Tramvaj 53. Teren meri: 10x17.32 metrov. Cena $ 6.000.— in 74 mesečnih obrokov po $ 19.— ali $ 2.000.— in 120 mesečnih obrokov po $ 100.—. — Naslov lastnika: THAMES 2220 — Dpt. 2 Capital — Telef. 72-9429. j jo in vas podpirajo razni drugi fondi in | to toliko, da lahko plačate stanovanje in ! hrano, za kaj več pa že ni. Zato pa vsak rajši gre na delo takoj, ko ozdravi. Ta- | ko umetno ljudi prisilijo k delu, kar je prav. Revež je pač tisti, ki ima kako notranjo bolezen. Precej mora potrpe¬ ti, predno ga dobro pozdravijo. Radi nesreč in bolezni nas Bog dobro varje pred nezgodami. Kljub temu, da imamo mai-sikje nevarno delo, ni dosti nezgod. Da bi bilo tudi v bodoče tako! V 30 mesečnem bivanju tu imamo do- sedaj 4 smrtne primere, od teh sta bili ! dve nesreči, 2 sta pa umrla naravne j smrti. Radi živčne izčrpanosti pa so vrnili v Nemčijo 5 oseb. Žalostno! IZSELITEV V DRUGE DRŽAVE Od tu se je izselilo nekaj emigrantov že tudi v druge države. Nekaj jih je odšlo v Kanado, nekaj v USA in malen- | kost drugam. K Vam v Argentino je na- ■ meravalo priti okrog 20 oseb. pa so bile j na obeh straneh precejšnje ovire. Ne¬ kaj oseb se je prijavilo tudi za. Avstra¬ lijo, toda težava za izselitev tja, obsto¬ ja v tem, ker se avstralska vlada brani nositi stroške za prevoz, IRO pa brez¬ plačno prevaža begunce samo iz drug-ih evropskih držav. GOSPODARSKI NAPREDEK Gospodarsko naš človek s trdimi žulji kar dobro napreduje. Nekateri so že last¬ niki lastnih domov. V gradnji imajo lastne hišice in si tako ustvarjajo last¬ no ognjišče. Vsak pač želi biti svoj go¬ spodar v lastni hiši, kar pa med tuk. domačini ni navada. Najemniki so tu do¬ bro zaščiteni in Vas lastnik hiše ne mo¬ re spraviti ven, če sami nočete iti "in če ne preskrbi novega stanovanja. Čeprav mnogo zidajo je še vedno občutno po¬ manjkanje stanovanj. Stanovanja so pre¬ prosta, a okusno in higienično urejena. USTVARJANJE NOVIH DRUŽIN V zakonsko življenje kar polagoma stopajo naši ljudje ir. si tako ustvarjajo nove družine. So to slovenski pari. Pa tudi mešanih je nekaj. Precej Slovencev se je poročilo z Irkami in z dekleti dru¬ gih narodnosti. Bog daj, da bi potomci teh zakonov uživali lepše, srečnejše in mirnejše dneve kot so jih pa njihovi očetje. KULTURNO ŽIVLJENJE MED SLOVENCI V kulturnem oziru kljub ogromni raz¬ dalji še kar životarimo. Na binkoštno nedeljo je bila kot ste že poročali v Rochdale predstava Finžgarjevega “Di¬ vjega lovca”. Igralci so se vozili k skuš¬ njam po 60-80 km daleč. Ponovitev igre je napovedana za mesec avgust ob pri¬ liki občnega zbora Slovenskega društva. V načrtu pa je že nova predstava. Pa tudi naša pesem se večkrat oglasi. Tuj¬ ci jo radi poslušajo. Slovensko društvo se kar lepo razvija. Ustanavljajo se društveni odseki, ki so vedno v stiku s centralo. Časopisja pa prihaja k nam kar lepo število. “Ameriška Domovina” kakih 15 izvodov, “Ave Maria” 25 izvodov, “Du¬ hovno življenje” 30 izvodov, “Svobodna Slovenija” 20 izvodov, “Nedelja” 40 iz¬ vodov,“Demokracija” 10 izvodov, “Ka¬ toliški glas” 6 izvodov. V Ameriki — Južni in Severni — izhaja še nekaj dru- I gih listov in revij. Dvomim, da bi fi-j i nančne razmere dopuščale, da bi mogli j vsi obstati. Naši ljudje vseh tudi ne mo¬ rejo vzdrževati. Zato bi bila dobra zdru- | žitpv. Saj imajo vsi listi namen služiti Bogu, se boriti proti komunizmu in de- ' lati za trpeči narod. Sedaj pa posamez¬ ne skupine samo slabe s svojimi listi to { odpornost. Za versko branje tu z velikimi žrtva¬ mi skrbi naš izseljenski duhovnik č g. Kunstelj. Vsak mesec razpošilja v 409 izvodih lepo tiskana “Pisma” po nasel¬ binah našim ljudem ter v njih razlaga razna verska vprašanja. Drugi list, ki se tiska tu je “Klic Triglava”, ki obrav¬ nava bolj javna vprašanja. Radi občut¬ nega povišanja tiskarniških stroškov (40%) se list mora boriti s finančno krizo. Zato je sedaj zopet razmnoževan in ne več tiskan. ODMEVI KOREJSKIH DOGODKOV... Dogodki na Koreji so med tuk. doma¬ čini povzročili zaskrbljenost. Javno mne¬ nje se tiho, a hitro spreobrača. Vodil¬ ne osebnosti se pač zavedajo vseh na¬ pak iz preteklih let, ko so slepo verje¬ li sovjetom. Danes priznavajo, da je bi¬ la naša pot pravilna, dasi je bila in je še i trnjeva. Tako sem Vam v glavnih obrisih po¬ pisal razmere pri nas. Še marsikaj bi lahko napisal lepega jn žalostnega o na¬ šem življenju. Kakor povsod se tudi tu Slovencu ni treba sramovati svojega imena. Dela in gara, pa tudi lepo in pošteno živi. In tako je tudi prav. Kako že pravi pesem ? “V trudu in znoju — polni radosti — domu gradimo slavo in čast’.” Vsem bralcem Svobodne Slovenije v Argentini in drugod po svetu prisrčen pozdrav Peter Selak Dne 24. maja t. 1. so angleške oblasti skoraj sto evropskih prostovoljnih delav¬ cev deportirale iz zbiralnega taborišča Full Sutton pri Yorku v Nemčijo. Med njimi sta bila tudi Slovenca brata Vinko in Lojze Košir. Vinko je bolan in ga brat ni hotel samega pustiti. Vse so -An¬ gleži poslali v taborišče Friedland v bli¬ žini Goettingena, ki je samo_nekaj me¬ trov oddaljeno od sovjetske zone. V Bradfordu so nekateri Slovenci že postali hišni posestniki. V južnem Walesu so slov. fantje usta¬ novili pevski zbor ter imajo svojo godbo. V USA se je preselil Franc Ivanuša. Venezuela Slovenski protikomunistični begunci v Venezueli smo doslej živeli bolj vsak za¬ se, brez kake ožje povezanosti med se¬ boj. Že dolgo pa čutimo, da tako vsak samemu sebi prepuščeni ne moremo os¬ tati. Prilika, da se vsaj tisti, ki živimo v Caracasu, nekoliko bolj seznanimo med seboj in se pogovorimo o naših skupnih interesih, se nam nudi ob ne¬ deljah pred stolnico (catedral) med hr- vatsko in poljsko mašo, t. j. med 10.30 in 11, kjer se lahko snidemo brez poseb¬ ne izgube časa in se obenem vsakomur nudi prilika, da zadosti svoji nedeljski DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN E T IS g Cia. DIAGONAL NORTE 501* — Of. 810 T. E. 30-7352 DRUŠTVENI OGLASNIK Na dan žegnanja v Floridi 27. avgusta bo ob 10 dopoldne sv. maša za Sloven¬ ce. Takoj po sv. maši pa bo v župnijskih prostorih sestanek članov Društva Slo¬ vencev iz Floride, Villa Marteli in bliž¬ nje okolice. Tudi člane iz San Martina vljudno vabimo, da se tega sestanka udeležijo. Društvo Slovencev Pomagajte bolnim slovenskim be¬ guncem v evropskih taboriših! Društvo Slovencev jih podpira, zato hvaležno sprejme v ta namen vsak, tudi najmanjši denarji prispe¬ vek. Društvo Slovencev lepo prosi vse čla¬ ne, da plačajo zaostalo članarino in po- smrtninski prispevek. Društveni zaupni¬ ki naj obiščejo svoje člane in jih spo¬ mnijo na izpolnitev te dolžnosti. Posmrt- ninski prispevek morajo plačati vsi čla¬ ni brez izjeme tudi taki, ki so sicer pla¬ čevanja članarine oproščeni. DOBER TEK! NEDELJA: Kosilo: Juha z rezanci, te¬ lečja pečenka, pečen krompir, zelena so- | lata, šarkelj, sadje, črna kava; večerja: mesna solata (govedina od opoldne), šarkelj, čaj. PONEDELJEK: Kosilo: goveji golaž, krompir v kosih, črna kava; večerja: makaronovo meso, zeljnata solata, čaj. TOREK: Kosilo: telečja obara, kruho¬ vi-cmoki, sadje, črna kava; večerja: oc¬ vrti možgani, zeljnata solata, čaj. SREDA: Kosilo: zelenjavna juha, se- : sekljani zrezki, mešana solata, sadje; j večerja: jetra v omaki, krompir v kosih, čaj. ČETRTEK: Kosilo: krvavice s kislim zeljem, zabeljen krompir, črna kava; | večerja: kislo zelje (od opoldne), beli žganci, čaj. PETEK: Kosilo: gobova juha, sirovi štruklji, kava; večerja: palačinke z mar- ! melado, bela kava. SOBOTA: Kosilo: juha z ribano kašo, I govedina, pražen krompir, leča v omaki; j večerja: safalade z gorčico, krompirjeva ! solata, čaj. OSEBNE NOVICE. Družinska sreča: V družini Alojzija in Marije Opeka v Miramaru so 4. av¬ gusta dobili hčerkico. Pri krstu je dobi¬ la ime Ana-Marija. V družini Lovrenca in Ncške Ilija, roj. Brišar v Caracasu (Venezuela) se je tudi rodila hčerka, ki so jo krstili, na ime sv. Heme Krške. V družini Gabriela Prešeren in njevego go_ spe Marije, roj. Tomaževič se je 13. av¬ gusta enako rodila hčercica. čestitamo! Preselitev. G. Di\ Anton Novačan, ki je doslej živel v Buenos Airesu, se je s svojo gospo preselil na svojo kmetijo v Misiones. Tja je odšel tudi biv. pred¬ stojnik okrajnega sodišča v Ribnici g. Alfonz Cepuder. Anton Zrimc je pa iz Buenos Airesa odpotoval k svojim so¬ rodnikom v USA. Vsem želimo mnogo sreče v novih krajih. j dolžnosti, bodisi da se udeleži ali maše \ za Hrvate, ki jo redno daruje g. p. Markovič, S. J. ob. 10, ali pa maše za ! Poljake, ki jo daruje g. Francisco Volo- j šek ob 11. Tudi tisti, ki žive v notra¬ njosti, pa jih pot zanese v Caracas, se morejo poslužiti te prilike, da najdejo tega ali onega znanca, ki ga sicer ne vedo kje iskati. Tako bi se mogli bolj seznaniti med seboj brez posebnih žrtev, dokler se nam ne ponudi prilika, da se tesneje organiziramo. — lij — Španija j “Udeleženci tretjega ideološkega te- j čaja Zveze slovenskih katoliških visoko- I šolcev v Madridu pošiljamo vsem Slo¬ vencem v Argentini prav lepe pozdrave.” CERKVEN! OGLASNIK * V nedeljo, 27. avgusta, bo v Floridi j cerkveno žegnanje. Sv. maša s sloven¬ skim nagovorom ob desetih bo za Slo¬ vence. Pri njej bo pel sanmartinski cer¬ kveni pevski zbor. Takoj po maši pa bo v župnijskih prostorih sestanek D. S. Povabljeni vsi staro in novonaseljenci iz Floride in okolice. Albin Avguštin, slov. kaplan v Floridi. OBVESTILA Pisateljska družina France Balantič prav lepo prosi na posodo Detelovi po¬ vesti “Trojka” in “Malo življenje”, ki sta izšli v založbi Mohorjeve družbe. Kdor ju ima naj bo tako dober in naj ju prinese kar v uredništvo “Svobodne Slovenije”. SREČOLOV DR. JANEŽEVEGA RENTGENSKEGA SKLADA DOBITKI, došli v dneh 15. in 16 av¬ gusta, ki jih ni bilo mogoče več objavi¬ ti v “Oznanilu”. Krasno temnomodro blago za moško obleko z vestjo (Modno krojaštvo Bog¬ dan Kosančič) foto album z v usnje vžgano risbo dr. Janeževe operacijske dvorane v Caotungu, še dva druga lepa fotoalbuma in dve lepo vezani spomin¬ ski knjigi, vse darilo knjigoveznice Herman Zupan knjiga. Ivana Cankarja: Martin Kačur, tri steklenice likerja, za¬ voj bonbonov, dve krasni vazi, pepelnik, ženske nogavice, pet robcev, vrč, 6 ko¬ zarcev, 2 para moških in 2 para otroš¬ kih, nogavic, parfum, škatla čokolade, pisemski papir, posoda za sadje, dve dekliški oblekci, namizni prt, denarni¬ ca, Marija z Juzuščkom, servis za liker, podoba, keksi, kavni servis, steklenica pelinkovca. Ostali dobitki bodo objavljeni še po srečolovu v “Oznanilu”. I "ČASA B0YU" OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 OPOZORIAMO ne veliko in lepo izbiro ur švicarskih znamk in sicer RECORD, UNVER, DELOS, HIDALGO, v najmodernejših obli¬ kah. — Vse imajo triletno jamstvo, so avtomatične in protima- gnetične. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO Vsak dan odprto do 20 ure, ob sobotah popoldne pa se lahko zglasite v na¬ šem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338 Dto. 5 EIJROPLATA POŠILJAMO PAKETE Z NAJPRIMERNEJŠIM BLAGOM Pozos 129 - I. nadstropje - Buenos Aires ZAGREBŠKI KROJAŠKI SALON za dame in gospode I V A N MORI C f Vsem prijateljem in znancem sporočam, da se je dne 11. avgusta 1950 ob 6 zvečer smrtno ponesrečil gospod ANTON ERJAVEC K večnemu počitku smo ga spremili v nedeljo dne 13. avgusta 1950 ob 9 dopol Ine na pokopališče v, San Justo. V Plešivici pri žalni na Dolenjskem zapušča mater in tri sestre. V Buenos Airesu pa za njim žaluje stric Ivan Ahlin Plešivica pri žalni, Buenos Aires dne 16. avgusta 1950 Ano del Libertador General San Martin 1950. Za vsaka raka — primerna nalivna pero! Dobili smo bogato izbiro lepih nalivnih peres zlasti amerikanskih znamk z zlatimi peresi in BIROME svinčnike. Prav ugodne cene. Ne iščite jih drugod, pridite in si jih oglejte brez ob¬ veznosti, da bi jih morali kupiti. Brezjanske Marije na steklo risane, kipi svetnikov, rožni venci, podobice, plakete, sveče, darila vseh vrst! Svetoletni znaki! Važno za duhovnike: na zalogi imamo lepe najnovejše brevirje po zelo ugodni ceni. Pisemski papir in pisarniške potrebščine. Vse to in še mnogo drugega koristnega in potrebnega Vam nudi Santeria y Papelerfa "SANTA JULIA" VICTOR MARTINEZ 39 (višina Rivadavie 5700) BUENOS AIRES Velika izbira vseh vrst blaga. Ga¬ rantirana prvorazredna izdelava. - - Obiščite me in se prepričajte! IVAN MORIČ San Jose 1121 - Piso 1 - Dpto. A CENENI PAKETl-PRVOVRSTNO BLAGO VSI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI IZGUBI Zahtevajte naš novi cenik! “TRANSITO” ENCOMIENDAS I NTERN A CI O N AL E S URADNE URE: OD 9. DO 18. CANGALLO 439, Oficina 602 T. E. 34-9185 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644