Muročuiliu mesečno 2°> Um, /n inozemstvo 4(> t 'm — ne-rlelinkii i/.dtija celoletno 121) I )in, /.n iliu/iMiistvo I4ll|)jii LJ r eil n i Al v o |e v KniiiiHi |evi nI h/lll I elelom uredništvu dnevna službu 20*0. - iinčiiH 2ЧЧ6. Ј.ЧЧ4 in 20*0 VENEC Cek. račun: Ljubim nu št. 10.(1*0 in 10Л4Ч /.u uisernte; .larnjevo šiv 7*63, Zagreb Stv 34.011, l'nii/u-l)iiiin i 24.797 Unriltu: Kopllur-jevo t». teloton 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izliuju vsak (lati гцигиј. ra/.en ponileliku in ilncvii po nrnzniku Nauh avstrijskih volitev Živeti sc pravi vedno kaj novega doživeti, Jc rekel rajni lord Oxford and Askvvilh, ko so ti 111 je sporočalo, tla jc liberalna stranka, katero jc vodil neprestano skozi 30 let in ki ga jc držala deset let na sedežu ministrskega predsednika, padla na neznatno število. Isto spoznanje je doletelo tudi v naši sosednji Avstriji nekaj preizkušenih politikov, ko so bile znane številke držnvtiozborskih volitev dne 9. novembra. Mi se seveda ne bomo spuščali v kakšno pristransko zavijanje številk, ampak bor.io samo jKiskiisili kot dobrohotni sosedi mule republike našteti nauke, ki jih nudijo volitve avstrijskim politikom. Prvi i it najpomembnejši nauk jc po našem mnenju spoznanje, d:t se volitve ne sinejo vršiti v kakšni idejni zmedi. Volitve so edina prilika za narod, du iznese svoje politično prepričanje in da k gotovim vpra5anjeui zavzame svoje stališče. Politične stranke narodu niso v pravem času raztolmnčile svojih načel tako jusno, (In bi bil tiaro I lahko tako j jasno videl in izbral ono pot, katero mu narekuje njegova vest. Volivec je moral trudom« iskati zrno resnic<\ ki se mu je ponujalo enkrat pod poganskim omotom nekega divjega nacionalizma, drugič pod vabljivim plaščem p rotimo rksistične fronte, zopet drugič pol imenom kake izrazite politične osebnosti'. Nastala jc idejna anarhija in sicer tako velika, da je pastirsko pismo avstrijskih škofov, ki je v Inpidtiritih besedah pove-:1о volitve olloiale. prišlo prepozno, tla bi bilo moglo imeti popolen učinek. Avstrijski krščanski socinlci sc lahko s strahom povprašujejo, kaj bi sc bilo zgodilo, če bi škofje nc bili opozorili svo'Mi vernikov na kulturni pomen 9. novembra. Sicer kršč-n-skosociulnn stranka ni izgubila tako veliko, kakor bi rudi dokazali njihovi politični nasprotniki, ker so ji socialisti odvzeli samo en mandat in nc sedem mandatov, ki n'so n'kdar pripadali krščanskem socialccin, atmpuk njih voHvniiii zaveznikom Velcncmccni in nižje avstrijskemu Lnndhunlu. ki so 9. novembra glasovali ali za lle'invvehr ali pu za Schobru. Vendar bo izid volitev /. i k/ščnnskosocinlno stranko resen opomin. da bo vselej najlnžje obdržala postojanke, če bo na volišču nastopila z jasnim načelnim programom brez primesi, ki bi dišali |к> kakih kom oromisih. Drugi nauk, nič manj dragocen za vsnkega stanovskega politika iu za politične opazovalce, je pa tn, da nasilje nikdar ne doseže zaželjc-nega uspeha. Mladi Stnrhcmberg in solnogrn'ki notar llucber, ki nimatn nikakih političnih Se manj pn parlamentarnih izkušenj — razen če vodstvo napol tajnih nacionalističnih tolp v Porcnjit in v Sleziji ne spada med ono znanje, ki ga ljudski voditelji v demokratičnih državah morajo neobhodno imeti — sta si domišljala, da zadostuje že mala grožnja, podprta z nasiljem, dn se zmehča moč strogo organizirane socialistične stranke. Idejo more uspešno zavojcvatl Ic ideja. Avstrijskemu marksizmu, ki je po svojem duhu skoro-.la boljševiški, bo kos samo idejni pokret, ki bo branil temelje družabnega Kvljenjn, to so iz krščanske etike izvirajoča družina, krščanska vzgoja otrok, krščanska vzgoja naraščajoče mladine, krščansko pojmovanje socialnih odnosov med vsemi stanovi in poklici. Nasi lje v idejnem boju je orožje slabili. Starhemberg bo najbrž izginil za gotovo dobo let iz kroga voditeljev avstrijskega naroda, med katere bi on n'.kdar nc smel priti. Politično ozračje v Avstriji bo z njegovo izločitvijo, še bolj pu z izločitvijo njegovih metod postalo bolj jasno in bolj zdravo. Tretji nauk, katerega morajo avstrijski politiki sprejeti iz volitev zadnje nedelje, se nn-nn5a na nacionalistične stranke. Uspeh Hitler-jnncev v Nemčiji je zmešal glavo mnogoterim nemškim in avstrijskim državljanom. Nemčija je morala takoj poskusiti bridkosti Hitlerjevega t ritim fa, ko je videla, kako je naenktat padlo vse zaupanje inozemskega sveta, katerega sta s tako težavo pridobila Strcscmnnn in Briining. Avstriji bo to razočaranje prihranjeno. Sprva je izgledalo, kakor dn bi ta pokret pognal svoje korenine tudi v Avstriji, toda naša sosedu je bila kljub političnemu kaosu dovolj trezna, d« je fašizem odklonila ter se tako rešila znplet-Ijajcv, ki bi bili lahko imeli ncdoglcdnc posledice. Če bi bil« krščnnskosocinlnn stranka to pravočasno razumela, bi nc bila samo izgubila enega mandata, ampak bi ]к> našem prepričanju izšla še okrepljena i/, volitev. Francoski katoličanu so dolgo časa vezali svojo usodo nu пеке vrste fašističen pokret in so želi le bridka razočaranja. Nemški centrum se jc znal pravočasno otresti vseh nevarnih fašističnih priveskov, zato jc pa ostal v nemškem političnem življenju steber, na kateregn Nemčija zida svojo iHvrtočnost. Mi se veselimo |xikrctn, ki sije |)ojuvil v odličnih krogih avstrijske krščon-skosociulnc stranke in siccr okrog |xisl'tnca Kiinsrlinkn, ki ima namen odetriči vse vezi. ki morebiti šc obstojajo med njimi in med rnzno-imcnikimu fašističnimi skupinami. Kraljevini Jugoslaviji seveda nc more oslnti vseeno, katera stranka bo sestavljala novo vlado v Avstriji. Socialistična bi nam ne bila pogodu ravno radi njene boljše viške orientacije. Na drugi strani pa nc vidimo potrebe, du bi se socialistom poveril« sestava vlade, ker jo protMiiarksistlčna skupina dnnes ravno tako močna kot pred 9. novembrom. V interesu mirit v srednji Fvropi bi bilo, če bi prevzeli vodstvo republike krščanski sodnici, streznjeni (»o izkustvih nu volišču, in to tem !к>1ј, ker so samo t i * Otvoritev indske konference Zastopane so vse vlade britskega imperija London, 1?. nov. kk. V kraljfevi galeriji lordske zbornice je bila danes slovesno ctvorjeha vse-indljska konferenca. Žc dolgo pred začetkom so prišli v dvorano indijski princi, zastopniki britanske Indije in člani vlade. Tudi dlplcmaleki zbor jo bil zbran polm številno. Prisotni so bili tudi zastopniki opozicije Baldvvin, Chnmberlain in L!oy.d George. Bila je zelo p-slra slika. Indiiski princi so prišli v črnih suknjah z zlatimi gumbi in (urbani v najrazličnejših barvah. S'vmo nekateri »o imeli na sebi del pravljičnega bogastva draguljev iu biserov. Posebno je povzročal pozornost del zastopnikov britnnskp indije v dolgih, belih oblekah i,n belih lurbanih, dočim so mohamedauskl zastopniki prišli v evropski obleki, med njimi lini i princ Ada kan, katerrmu plačuje 70 milijonov mohnme-dancev vsnko leto ese-bni davek po 1 šiling. Med indT. skimi delegati sla bili samo dve ženski: Beguni ft'h Navar in Miea Subbnrytui. obe v pieanlli svilenih oblekah z zlatimi čipkami. Samo ena je imela zakrit obraz. Kraljevi govor Kralj je dejal: »Z velikim zadovoljstvom pozdravljam v pre-s'olnici mojega imperija zastopnike princev, poglavarjev in ljudstva Inui'e ter otvarjnui njihovo konferenco skupno z niejimi ministri in zastopniki drn-rili strank parlamenta, v čijera prostorih smo so zbrali. Žc večkrat poprej so sklirali suvereni histo. ične konlerenie na indijskem ozemlju. Toda nikoli se itiso angleški in indijski državniki in vladarji I n di jn zbrali na encin kraju in pri »»ril mizi, ila razjnav lujo o bodoči vladavini v Indiji, in skušnjo skleniti sporazum, ki nuj voiil moj parlament pri razpravah o temeljih, ua katerih ho slonel bodoči ustavni razvoj Indije. Prcil skoraj desetimi leti sem omenil to vp'n-šanje v sporočilu inlijki zbornici. Vltra.'a:n na smernicah lc?a sporočila. Deset let je kratka dolin v življenju enega naroda. V tem desetletju не niso samo v Indiji, temveč v vseh delih Ilritskr?a imperija o.iačilc narodne aspirarije in ideali tako, da so prehitele ob.ćajnii časovno merilo. Zato se sedanja generacija ne bo Čudila, da je postal potreben pregled rciultatov onega, kar se Je pričelo pred desetimi leti. Ta pregled je dovršila ustavna komisija, ki sem jo imenoval v tn namen. Dobili ti odete poročilo te komisije in vse druge pripomočke za reSitcv lega velikega problema. Ni potrebno, da vam nnglušam veličino naloge, ki Htc se je lotili. Vsi sc liodete zavedali z menoj, kolikega pomena zn ves Britski imperij so vaša posvetovanja. Kot »rečen predznak za uspeli vaših posvetovanj smatram prisotnost vseh zastopnikov mojih vlad v Ilritskem imperiju. Sledil bom poteku vaših posvetovanj z najvcčj'in in z najsini-piHičnejšim nmle nojem, ne sicer brez skrili, vendar pa z večjim zaupanjem. Mislil sem tudi nn pravične zahteve manjšin in večin iiies nega prebivalstva, kmetov, močnih, slabih, bogatih in revnih vseh sekt. Te stvari so mi zelo pri srni. Nc dvomim, da ho združitev tako ranprotiijočih si stremljenj temelj samovlade. Upam, da ho hndoča indijska vlada, sloneča na tem temelju, zadovoljila indijske aspirarije. Naj vaša posvetovanju uresničijo ta rilj in naj vašu imenu preidejo v igodvino kot imenn mož, ki so koristili Indiji in čjih napori so zagotovili dobrobit in blagostanje celokupnega mojega ljubljenega ljudstva!« Mae Donald. V svojem govoru je MacDonald poudaril, da je Indija na pragu nove zgodovine. Ko je govornik naštel razne izjave unglo&kih kraljev in državnikov o cilju in delu angleške države v Indi i, je naglasi), da Im indijska konferenca ekcšnln sporrz mno priznali, da je Indija dosegla odločilno razdobje v svojem u-ta vnem razvoju. »Nalogu,t je nadaljeval MacDonald, »ki jo imamo pred s' boj, {e tako ogromna, dn moramo napeti vse naše sile in uporabili vse naše državniške sposobnosti in ziuimnje, da jo rešimo. Veliko stvari je, ki nam dajejo upanje v končni uspeli konference, ki je že snina po s"bi najboljše jamstvo, dn se naše upante uresniči.« Končno je MncDonnld pozval člane konference, naj konferenco napravijo vredno najboljšega političnega genija obeh narodov in tako povečajo njun ugled v svetu. London, 12. nov. AA. V imenu indskih de« logu to v je govoril Ciaekvvar iz Barode, ki jc naglasi), du dvomi, da je angleški parlament kdaj služil za tako važno konferenco, ki odločil o zadovoljstvu milijonov Indijcev t ti o veličini angleškega imperija. Plemenite besede kru-Ijice Viktorije v znameniti deklaraciji sc uresničujejo lahko snnio z velikodušnimi koncesijami nnpram uspirucijuin indijskih princev in narodov. Zastopnik liritske Indijo Sustri jc nuglasil. da je treba pri rešitvi indskegn vprašanju veliko zmernosti in potrjil jenja. „Smo enakopravni stranki44 London, 12. nov. AA. Malinradža iz Jame in Kašinira je v svojem govoru naglasi!, da ne smeta Anglija in Indija dopustiti, da indska konferenca propade. Zato bo treba dobre volje in medseliojneg« zaupanja. Govornik jc zaklju. čil: »Nismo vojujoČi, da diktiramo ali dn spre. jetnaino mir, temveč enakopravni stranki, ki sta se sestali, da uredita svoje zadeve v medsebojnem sporazumu in interesu.« Sir Mohamed Akbar llydari, zastopnik Nizoma iz Ilaidarnbada, je nuglasil, dn nc bo nobena roka prekinila vezi, ki vežejo indske prince z nngledko krono. Avtonomne indske države lahko v polni meri siinpatizirajo s cilji in ideali ljudstva liritske Indije in so pripravljeni. da skupno delujejo za večjo in združeno Indijo, ki naj bo sad posvetovanj indske konference. Burnieški delegut Ila Pe jc izrazil mnenje, du 1m> prijateljska га/pravn odstranila vse ovire in rešila probleme, ki so se zdeli doslej nepremostljivi. Prišli smo v Anglijo s prijateljstvom in z ljubeznijo in upamo, d« Im Indija v kratkem postala enakopravna /. drtimuni dominijoni velikega britskega imperija. ?ugos?.-Sranc. svečanost v Belgradu Pnsrčni nagovori Nj. Vel. krat a in francoskega delegata Belgrad, 12. nov. I. Francoska dclcgacija z ministrom Chainpclicroiii de II i besom je elunes dopoldne z avtomolvlom odšla nn Avalo. kjer je jioložihi venec na grob neznanega vojaka, nato p« na Topolo, kjer je na grobu blagopokojnega kralja Petru Osvoboditelja tudi položila venec. Ob I popoklnc jc Nj. Vel. kralj v dvoru priredil banket, 1111 k.itercga jc bilo povabljenih 150 gostov. Mod drugim so bili povabljeni predsednik vlade, člani vlade, ki so v Belgradu, francoska uradna delegacija, več francoskih generalov, vsi rektorji francoskih vseučilišč, vsi tisti, ki so bili odlikovani s prvim redom Jugoslovanske krone ter člani odbora za postavitev spomenika. Na banketu je imel Nj. Vel. kralj tule nagovor: Nagovor Nj. Vel. kralja .^Gospod minister! Zelo sem srečen, tla morem pozdraviti v svoji prestolnici predstavnike Francije, ki so prišli na odkrivnnje spomenika, simbola hvaležnosti jugoslovanskega narodu napram plemenitemu francoskemu narodu. VI sle se inogli prepričati, kako je Francljn umela osvojiti ljubezen jugoslovanskega naroda. Skupna prostost strahovitega lepljenja je popolnoma učvrstila zaupanje, ki je najboljše jamstvo za bodočnost. Istotliko kot zn česn trpljenja bo jugoslovanski narod ostal veren istim idealom kot Francija. On ne bo od njih nikoli odstopil, on bo posvetil vse svoje napore ohranitvi in organiziranju miru. Ob tej priliki Vas prosim, gospod minister, da izvolite bili pri predsedniku republike tolmač mojih občutkov in povedati, dn sem bil zelo ganjen z Izrednim odlikovanjem, ki gn je 011 Izkazal nasledniku prestola, mojemu sinu, ko mu je dal veliki križ Legije časti. Z občutkom neomajnega prijateljstva dvigam svojo čašo v pozdrav predsednika republike in napredka Francije.* Francoski minister Chnmpefier tle Ribcs je nato s prisrčnim odgeivorom odgovoril na to zdra vico: Vaše Veličanstvo! Dnevi, ki smo jih preživeli v Belgradu, 1м>:1о ostali meni in mojim sorojakoni v dragocenem spominu, ki ga nik-dnr ne Ivotno pozabili. S sabo v Francijo ponc-setno t« dragocen dokaz ljubezni, ki jo nasproti Franciji goji ves narod, ljubezni, ki ni zasnovana samo no nepozabnem spominu, nego tudi na skupnih idealih reda in mirti. Pravkar stno |K>ložili venec na grob neznanega junaku in na grob blagopokojnega krulju Petra. Pozdravljam slavne predhodnike Vašega Veličanstva! V veliko srečo mi je, du sem izročil prestolonasledniku red velikega križu legije, odlikovanje, ki je v njegovi rodbini dedno. N« ta način Francija dokazuje, da ona ni samo prijateljica v preteklosti in sedunjosti, marveč tudi v bodočnosti. Globoko ganjen dvigam to eašo na zdravje Njegovega Veličanstva kralja, Njenega Veličanstva kraljice in kraljevskega doma zn srečo Jugoslavije!« Fašizem bo zmzal delavske plače Kako se rešuje socialno vprašanje Rim, 12. nov. kk. Predsedniki fašističnih delavskih strokovnih zbornic za industrijo, poljedelstvo, svobodne poklice so demisijonirall ter je kor-porac.ijsko ministrstvo imenovalo na njihovo mesto tri komisarje, ki bodo po dveh mesecih ludi vodili novo volitev predsednikov, (lovori se, dn jc In sprememba v smislu Mussolinljevlh načel o rotaciji odgovornosti samo predhodnik nadaljnjih spreniemb, ki se bodo izvršile ludi v kabine!u. Vodstvo zveze delavskih zbornic je z iin-onvnnjem komisnr- Venizelos - vojni m'nister Atene, 12. nov. kk. Ministrski predsednik Ve-nizclos se je odločil, prevzeti porllelj vojnega ministrstva, llo najbrže v četrtek umaknili svojo dem.isijo. V političnih krogih se splošno smalrn, dn »e jn ■/. danaAn.im sklepom krizn samo odgodiln, ne pa odpravila. Maribor, 12. nov. Davi ob 4 jc skušal v Sla; tinsketn dolu pri Zgornji sv. Kungoti prekoračiti našo mejo neki ncznancc. Varnostni organi so nc-znanca zalotili, ko je bežal proti avstrijski meji. Ker na klice ui obstal, so streljali in ga zadeli v srcc, da jc obležal mrtev. Izkaznlo se je. da gre za ključavničarja Lotfrida Lazarja, ki jc najbrže tiho tapil. Madrid, 12. nov. kk. V Madridu se je dane« (Ksliin osemnadstropna nova »tavba. Do seJnJ <0 izpod razvalin potegnili štiri trupla. Domneva se, da je ihkI razvalinami šo 15 delavcev. Ministri na severni državni meji Maribor, dne 12. nov. Ob 10 jo v veliki kazitiskl dvorani ob polno-Številni navzočnosti predstavnikov oblastev, zastopnikov obmejnih občin ter raznih društev in korj>oracij otvoril mestni župan dr. Juvan konferenco ter v iskrenih besedah izrekel ministrom dr. Srskiču, dr. Švrljugi, inž. Seroecu ter dr. Shve-glu prav toplo dobrodošlico. Ob burnem odobravanju navzočih jc nato predlagal udanostuo brzojavko Nj. Vel. krnVu ter pozdravno brzojavko generalu Petru Živkoviču. Nato je sledila vrsta govorov Zastopnikov posameznih oboln in korpcraclj. Kot prvi je spregovoril mestni podžupan dr. Lipolil, liaglašal potrebo složnega in vzajemnega dela prt izgradnji velike in močne Jugoslavije. Z ozirom na obmejni položaj Maribora ter okolice naproša gospode ministre, da posamezne želje in protirie zastopnikov dobrohotno vzamejo n« znanje. Bivši minister dr. Kukovoe spregovori kot zastopnik generala Maistra v imenu oblastnega odbora ne odbrane. d*elje gospodarstvenikov Ravnatelj ru$ke tovarne za dušik g. Kreiči je /overil v imenu gospodarskih krogov. Naglaša potrebo, da se posveča enaka pozornost razvoju industrije, trgovine in kmetijstva. Pcsebn pa v spomenici gospodarskih krogov naglaša potrebo ustanovitve vajenski ga doma, odprave vizumov v prid tujskega prometa, razširitve kompetence inšpektorata, strožjega nadzorstva nad delovanjem konzu-mov, tarifnin ugodnosti pri ekšportu lesa, gotovih toprememb davčnega zakona ter primernega zastopstva trgovine, oba l i in industrije v banovin-ekem svelu. Zastopa h kmečke zveze Prečita obširno ter izčrpno spomenico Kmetje zveze v kateri je VČ1 a njenih 2!У) društev. V fpomenici, o kateri bomo še poročati, ugotavlja preobremen enoet občin po novem zakonu o narodnih šolali v pogledu najemnin učiteljem ter dobave drv. Nadalje se zavzema za reorganizacijo obč'n v smislu debirokratizacije. za čim večjo možne«^ rozpolrgAnji s krediti od strani okrajnih cestnih odborov, za pomoč težko prizadetim okolišem, za melioracije ter regulacije Mure, Drave, Dravt-nte, M is! in je, Pesnice, Savinje ter hudournikov (ploskanje). F o zdrav g. Vesenjaka Nato je spregovoril bivši min. g. Vesenjak: >Prav toplo pozdravljam g. ministre! Težko nam je samo, da ni prišel k nam g. predsednik general Živkovič. V njem namreč ne vidimo samo vladnega predsednika, ampak tudi enega izmed glavnih činiteljev naše vojske, katerega je li'ubezen in vera v bodočnost vodila pri njegovih veličastnih jpmagah. In ta vera ter Iju'bezm navdaja dajies nas an iz te ljubezni prihajajo danes naše tožbe in želje. Iz ljubezni, kpr hočemo sttieči ob državni meji bolje in viSje. Naš vodja dr. Korošec je v težkem zgodovinskem trenutku zaklical »Dvignite glave, zakaj bliža se v še odreSenjef, ta klic velja tudi danes, ko gre preko naše zemlje nov duh jugoslovanske zavesti. Kakor so stari Rimljani s ponosom priznavali: clvis romanu« sum. tako naj ludi nas navdaja police ob iskrenem priznanju: ^Jugoslovan sem It V te m smislu hočemo naprej delovati in s tem izrazom samozavesti izražamo svojo udanost in zvestobo svojemu vladarju Nj. Vel. kralju. Ni pa ta samozavest nikdar stvar razuma, ampak stvar srca in duše !< Nato se e minister Vesenjak dotaknil vprašanja vinogradništva in znižanja davčnih bremen občin. Njegova izvajanja pa so šla v višek, ko se Je dotaknil duha. ki prepeva naše obmejno severno ozemlje. To je duh Slomškov, iz katerrgn je vzklil mogočen prosvetni pokret, ki sloni na versko-vzgoanih teoieVih Slomškovega nauka. Uspeh tega prosvetnega gibanja je bil silen in mogočen. Vso to konstruktivno silo ste mogli povzeti ob največjem sinu Slovenije, s katerim ste gg. ministri delovali za blagor in veličino kraljevino Jugoslavije, s Veruj v Boga, ljubi svoj jezik, spoštuj vladarja!« To je tisto veliko grslo. na katerega uresničenju delajo vsa prosvetna društva in prosvetne zveze. Duh je, Id yl-hIa, malerializem se izraža v znani krilatici: subi bone ihi patria !Ne, kaj som od države prejel, ampak kaj sem jaz za državo kot njen zvesti si.n storil in žrtvoval!< V tem duhu in na?< lih, gospodje ministri hočemo živeli in delati sledeč svetle mat vzoru našega vladarju Nj. Vel. kralja! (Burno ploskanje in odobravanje.) Težave vinogradništva. V imenu vinarskega društva Dravske banovine je izrazil njegove želje g. L. Petovar. Potem je govoril g. ŽeboS ki je med drugim izvajal: Zgodovinski akt Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 je vnaših krajih prijetno odjckn.l ih našel dovolj razumevanja. Kot bivši narodni poslanec tukaj javno priznam, da je bil zadnji čas, da je naš veliki vladar z energičnim korakom in z državniškim činom napravil konec neplodnim strankarskim borbam. Brez kakih koli stranskih namenov odkritosrčno dokumentiram, da je nov režim s tem, da je odstranil strastne politične borbe, dosegel velik historičen uspeh. V naših krajih tu na severu ie po 6. jan. nastopilo skupno, složno delo v občinah, srezili in vseh javnin korporacijah. Nič ni več pri nas žalostnih bratomornih sperov in med-•ebojnih boj'ev. In če bo sledilo v naših krajih vsemu temu še medsebojno spoštovanje in razumevanje, mora sledili tudi skupno složno delo za gospodarski in kulturni napredek ieF splošni procvit celokupne naše Jugoslavije. Nič se ne bojim tukaj slovesno izjaviti, da hočem s svojimi prijatelji delovali z isto vnemo in ljubeznijo za skupno veliko jugoslovansko stvar kakor sem deloval kot narodni borec cele decenijc za obmejno Slovenstvo in za stranko, kateri sem pripadal. Mislim, da ne bi bilo pravilno, ako bi se Vam danes tu samo klanjali in Vam samo govorili o naši pripravljenosti za skupno delo ter izražali svojo radost nad Vašim prihodom. PredseiUk ljevske vlade general Zivkovič je sam v l.luhtiant izjavil, naj Vam predložimo naše najnujnejše >«-•je ter tudi pritožbe. Dovolite, da Vam predložim tu javno osobito dve najvažnejši prošnji, ki se nanašala na naše narodno gospodarstvo in tujski promet. To so naše ceste in regulacija rek. Narodnogospodarski razvoj in tujski promet sta pri nas na severni meji naše države silno oležkočena vsled pomanikaljivosti državnih in drugih cest in mostov. Državna cesta od avstrijske državne meje, ki vodi preko Maribora, Celja in Ljubljane proti jugu, je žalibog v tako žalostnem stanju, da bo kmalu promet po njej nemogoč. Hudo nas boli tudi dejstvo, da tu'ec, ko prestopi pri Spielfeldu našo mejo in preide s svojim vozilom z lepe, gladke, mestoma asfaltirane ceste na naJo državno cesto, ki je en sam strgan ;arek, nese, ko se vrne od nas. žalostne spomine, ki gotovo prav nič ne prispevajo k slovesu naše države v inczsmslvu. Radi tega je k nam vedno manj tuicev in vsled tega straino trpi tuiski promet v naših kraiih in naš jiirroslovanski Maribor, ki je že itak silovito gospodarsko udarjen s tem, da se je sknro vse važ-ne:še urade preneslo proč, gospodarsko propada od dne do dne, kar sc posebno dokumentira v vedno bolj pogostih koitkurzih. Gospodje ministri, prosim z ozirom na naše narodno gespedarstvo in tuiski promet ter prav posebno z ozirom na u?led na?e države, da se vnee v prorašun potrebna vsota za korenito rekonstrukcijo te važne ceste. Gospod;e mi"istri!' Kot načeln k ckra:nega cestneea odbora, kateri se trudi z vsemi silami za dobre prometne žile, Vas pa tudi presim pomoči za veliko transverzalno cesto preko Tohcr a, ki bo ne samo j-ospodarske temveč ludi iulskopro-melne in strategične važnosti. Isto Vas prosim za most čez Dravo pri Dupleku. Na gospoda ministra financ imam pa še posebno prošnjo: Prejšnje vlade dolgujejo za ceiiri 5 let okrajnim cestnim korporacijam v Cra vski banovini zakonite prispevke za vzdrževanje cest. Naprošam g. ministra v imenu naših cestnih odborov, da blagovoli vso'.o, ki ie ba:e že odobrena za izHf.eilo teh zaostankov, nakazati, da bemo tnoge. Potrebno je, da vesle lo vsi, ki ste danes tukaj na teko resen način (znesli sveje želje in pstr?be. Predvsem pa je potrebno poudariti, da hočemo predvsem pomagali tam, kjer 'e najbolj potrebno. Naša dela je Ireba stalili z višjega vidika skupnih državnih interesov. Od glavnih problemov, ki sie jih omenili, omenim najprej prob'cm saincujiravnih financ lo ni specialni problem naše države, marveč je svetovnega značaja. Potrebe ras'e jo z dneva v dan. Sredstva za pekrilje Icli polreb pa niti najmanj ne rastejo v istem razmerju. Ta problem imate v Be'giji, Nemčiji in Franciji. Tu more odpomoči eJinole varčnes!. Pritožbe zaradi novega šolskega zakona, ki vsebuje obvezno dubavo drv ter učiteljskih stanarin, se bodo najresnejve vzele v pretres. Prav tnko so dobro zavedamo pomena občin, posebno pa vaših občin, ki so posebne vrsle in ki so dokazale, da dobro funkcionirajo. Poleni ste še govorili o krizi vinogradništvo. Z; drtižnišlvo je velika pomoč pri reševanju (o krizo. Največjo pozornost bemo posve.ili vprašanju, kako povečati izvoz vina. V vprašanju Ircšarin vam lahko omenim, da brni skušal Izvesti pobiranje te davščine samo po državi. Zaradi zahteve, da naj so uveilo trošarina na brezalkoholne pijačo, vrni h'hko zaupam, da nameravam to trošarino odstopiti občinam oziroma banovinam. Pripravlja so končno zakon, po katerem so boilo moglo pripravljati brezalkoholne pijaio samo iz sadnega in vinskega soka. Upam, da bomo s tem v znaiiii meri olajšali vaš položaj. Glede gradnje carinarnice v Mariboru veste, da so načrti že golovi Ln da se bo z gradnjo pričelo v najkrajšem času. Glede laboratorija za preiskavo bJaira ne vera, zakaj ga nimate, in »e temu čudim. Odredil pa sem, da se ta zadeva ta'-oj uredi. Dolgovi okoli 25 milijonov Din. ki jih držnva dolguje bivšim okrajnim znstopom, ee bodo po mojem naročilu takoj izplačali. Razumem vaše težnje glede tujskega prometa in gradnje cest. V načrtu Imamo gradnjo velike avtomobilske ceste Maribor—Belgrad—Gjevgielila. Toda ta cesta bi stala 2 nrljardi. Položaj je tak. da ne smemo z novimi davki obremenjevati že itak preobremenjenega prebivalstva. Bodiie prepričani, da smo z iskrenim interesom poslušali vaše želje. Bodite pa ludi prepričani, da bomo z ravno tako velikim interesom zasledovali ta vprašanja pri njih realizaciji. Ce ne bo mog*če vseh teh vaših želj izpolniti, po'em naj lo ne gre na račun zle volje, ampak upžlevajte raz vidik višjih, celotnih interesov. Zahvaljujem se za krasen spre:em v Mariboru in veličastno udeležbo na današn em zborovanju. Iz Maribora bcm odnesel najlepše spomine. (Viharno ploskanje in odobravan;e.) Mestni župan dr. Juvan se je ministrom zahvalil za lopje besede ln zaključil konferenco. Banket Ob 13 se ie vršil pri »Orlu* zelo lepo uspel banket, za kar gre predvsem zasluga mestni občini mariborski, ki je banket priredila, ter .ravnatelju mesnega zavoda Jugu in Antonu Omišlju, v cigar veščih rokah je bil celotni arangemenl banketa. Polog minisrov Srskiča, Šverljuge, Serneca in šve-g!a so bili navzoči škof dr. Karlin, škof dr. Tomažič, vršilec banski h dolžnosti dr. Pirkma'er, okrožni inšpektor dr. Schaubach, minis'ra v p. Vesenjak in dr. Kukovec in številni cdlični zastopniki naših gospodarskih in kulturnih druš.ev ter korporacij iz vseh okrajev mariborskega okrržja. Zupan dr. Juvan se je ob pozdravu spomnil Nj. Vel. kralja, kar so navz.či sprejeli z »živio<-klicd. Pozdrav je izrekel tudi podžupan dr. Lipild. Na zdravice je odgovoril v daljšem govoru ininisler dr. Srskič. Nato so govorili ministri Švogel, radenski župan Jakob Zcmljič za ljutomerske okraje, šmlVlev-ški župan Jakob Klorjančič za Maribor desni breg ler prof. Kenda za narodno obrano. Po zaključku bankela so ministri okrog 16. ure nadaljevali pot proli P.uju. Mimstri v Finim Ob napovedani uri so se pripeljali v Ptuj ministri. Mesto se je dopoldne obleklo v svečano obleko. Okna so bfia okrašena z zastavicami. Ruz hiše so plapola le državne trobojni-ce. V impozanten zelen kras se jc odel jxirtal mestnega magistrata. Okrog 3 se je zbrala gimnazijska, meiščnnskošolska in ljudskošolska mladina v vrstah pred občinsko hišo, do dostojno z zastavicami in jesenskim cvetjem počasti visoke goste. Nasproti mag stratu so se postavili: mestna godba, veterani, ognjcgusci dn meščanstvo. Na eni strani por ta I u so bili Sokoli z naraščajem, na drugi strani pn zastopniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki prosvetnega d rušiva z občinskim svetom na čelu. V spremstvu v. d. bona dr. Pirkmajerja in okrožnega inšpektorja dr. Schaubach« je goste pozdravil mesini župan Miha Brenčič z izbranim nagovorom. Za nadvse prisrčen sprejem se mu jc zahvalil nn'nieter Srskič, kateremu so male deklice v ljubkem prizoru izročile krasen šopek. Visoki gostje so si nato ogledali prostore na magistratu, kjer jim jo v posvetovalnici žu-pan predstavil posamezne trgovske, gospodarske in kulturne korporacije. Nato so si ogleda I i muzej. ■Župan Brenčič jo priredil gostom na svojem domu prigrizek. Nnto so posamezni zastopniki izročili svoje spomenice. Prvi je svojo spo-nicniico izročil Franc Lenart, predsednik Trgovskega gremija, z nagovorom, v katerem je med drugim dejal: čast mi jc pozdraviti visoke kraljevske poslance v Ptuju, Obžalujem, da ni ministrom dana prilika, da bi prišli v sti'k z ljudstvom. Mesto Ptuj in okraj Ptuj sta IVla središče izvoza dravske doline, Halo/, in Slovenskih goric. Zato izražamo žr'jo. dn se odpre meja vinu. Pror.'mo pomoč za povzdigo živinoreje. sadjereje in vinarstva, kakor tudi. da prične kr. vltula s široko akcijo za nnšr plemenske kokoši štajerske iKisine, ki nuj bi sc razdelile na vse orožniškn postaje in šol«kn vo:l-I siva in boljšim kmetom. Posebno želimo dobrih prometnici zvez, predvsem uvedbo telefonskih rclacij z inozemstvom, dalje da dobi Ptuj uvto-matično telefonsko centralo. V imenu pripravljalnega odbora za zgradbo železnice Ptuj—Rogatec—-Brežice jc izročil spomenico predsedn k g. Miha Brenčič, ki je na-glušnl neobhodno potrebo zgradiitve te proge, »i bi bila iz strategičnih, notranjih, knkor tudi zunanjih vidikov izredne važnosti in v velik prid v jioštev prihajajočih otičin. Hcn ta bili leta bi bila brez dvoma zagotovljena, ker bi bila najkrajša pro boste napravili... Nobenega dvoma ni, da smo mi zakoniti lastniki te zemlje. Nihfe ne more ugovarjnti, da nismo mi edini in nepos rdni dediCi Rima. Toda še tako stara in zakonita pravica znstari vsled zavojevanja od strani drugih, če se ta zastarelrst ne prekine s primernimi čini. In takšne čine smo izvršili mi. Zadnji tnkšen Čin je bila bitka ob Piavi. Mrtvi in žrtvi fuvajo nedotakljive meje... Duee je dei.al, da Italija ne išče in noče vojne, tudi boji se je ne.« Na piredlog tržaškega prefekta je bil g.Jo-sipu Medeniju (nedavno Meden), županu v Seno- žečah, podeljen red viteza italijanske krone v znak priznanja za njegove zasluge. Odlikovanje mu je izročil sam prefekt v senožeški dvorani. Prefekt ,e pohvalil Slovenca Medena kot zvestega Italijana. »Italija vlada z ljubeznijo in pravičnostjo vsem sinovom brez razlike, do starih in novih: toda kot se ni obotavljala ustreliti morilcev in izdajalcev, tako je vesela, ko odLikuje zveste Italijane.« Milični častnik dr. Gianporcaro je v svojem govoru povzdigoval čine fašista Medenija. V nedeljo so na Proseku v navzočnosti tržaškega župana Pitacca in drugih javnih predstavnikov izročili prapor fašju in balili. Fašistični 'aj-ni.k je v svojem govoru zatrjeval, da je ljudstvo prostovoljno prispevalo za prapor. Tudi nekateri rimski listi so v svojih poročilih iz Trsta poudarili, da so prapor darovali Slovenci... V nedelo zvečer je v Gorici pri soškem mestu Josip Mikluž, star 31 let, napadel 40 letnega Franceta Breganta in mu z nožem zadal več težkih ran v pnsa in trebuh. Mikluž je nato zbežal Govorijo, da je Breganta napadel iz maščevanja, ker ga je ta ovadil obl.iptvom, češ da hrani doma strelivo. Mikluž je bil vs'ed tega strogo knznovan in po prestani kazni, ga je policija stalno nadzirala. Karitat'vna predavanja Bogata je karitativnost. ki jo vršijo pri nas razna dobrodelna društva, skrito delovanje carita-tis naših verskih redov Marijinih konrrregaeii, Tretjega reda sv. Frančiška in vseh nepoznanih tihih usmiljenih src. Potrebno pa je. da se za socialno karitativnost. ki postaja vedno bolj in bolj peieča, pritegne vsa javnost. Razne socialne ustanove pač ne morejo vsemu zadostiti. Treba je vedno več in več osebne žitve, osebne ljubezni in osebnih dejanj do pomoči potrebnih. Ali nam ne-dostaja v to pravega duha. vzgoje in požrtvovalne ljubezni? Caritas Christi urget nos! Ljubezen Kristusova nas priganja: Iz najvišjih n dnaravnih nagibov moramo vršiti delo za brate in sestre, ki so v velikih socialnih potežkočah in nič manj velikih verskih in moralnih nevarnostih. Karitativua zveza, kot matica organizirane krščanske karitativnosli, je prevzela nalogo, da v javnih predavanjih pojasni pomen karitativnosti in pokaže na uspehih drugod, da je današnja družba . ozdravljiva le, ako bomo znali najti pot do duš in src iu tako lečiti telesne in duhovne rane. Zato bo v zimskih mesecih vsakih 14 dni priredila osem karitativnih predavanj, ki bodo obravnavala: Caritas v Franciji, Caritas na Angleškem, Caritas v Ameriki, Caritas v Nemčiji; Kaj je Caritas'?, Caritas doma. Caritas in svetniki ter Caritas in Katoliška akcija. Prvo predavanje bo 18. novembra t. 1. ob 20 v »beli dvorani« hotela Union v Ljubljani. Predaval bo g. dr. Alojzij Kuhar o temi: »Caritas v Franciji.« Vabimo vsa dobrodelna društva v Ljubljani, vse izobraženetvo. zlasti mladino in sploh vse. ki jim je pri srcu delo krščanske ljubezni: tako veliko, tako nam vsem prepotrebno. Požig bovške šote NAŠA DELAZMOŽ-NOST DE ZJUTRAJ NAJVEČJA Za zajutrek skodelica okusne koncentrirane krepime hrane оуотшхшј dovede našemu telesu v mali množini in brez nepo robnega balasta veliko redilno vre inost, ki nam omogoča, da ne/.manjšai>o ohranimo našo delazmo^nost Dobiva se povsod: velika škatlja Din 5C'~ , srednja škadja Din 32'-. mala škatlja Din 16- Gantjiv pogreb na Jesenicah Zadnja pot ponesrečenega Mirkota. Jesenice, 11, novembra. V nedelj-kem »Slovencu« smo ,>oročali o nesreči, ki se je pripetila v tovarni KID. Dodatno bodi še omen'eno, da se je deska, ki ie bila položena nad šahlom prelomila, ko ie *!opil Mirko nanjo, kar je res nekaj izrelnega. Za las pa je manjkalo, da nista b'li dve smrtni žrtvi Le srečnemu naključju je pripisovati, da se je njegov pnmagač S'ravs v hipu oprijel oilo to Iri tisoč ljudi, ki so izkazali priliubl'enemu pokojniku zadnjo čast. Nad vse ganljiv je bil pogled na godbo Krekovega prosvetnega drušiva. kjer je v vrsti, ki jo ie navadno zavzemal pokojni Mirko, stopala belo oblečena deklica s cvetlicami v nar Čju. Skoro sleherno oko se je pri pogledu na ta prizor oroeilo. Pevci drušiva »Save« so mu pred bolnišnico, pri kapeli in ob grobu zapeli žalostinke. S težk;mi mislimi smo se vračali že v temi e pokopališča in srce se nam je trgalo ob pogledu na ubogo ma'er. katere edini vzdrževatelj le bil pokojni sin. Naj pečiva v miru na jeseniškem pokopališču! Mi pa ohranimo Mirkota v trajnem spominu. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, se 10. t. m dosedaj neznani storilci napadli ljudsko šolo v Bovcu. vPiccolo« o tem dogodku podrobneje poroča: Na bovški šoli so za učne moči nastavlieni: učilelj Vella in uči'e'j:ri Cornini in Nieolini. ki obe stanujeta v pri 1'č.iu šolskega p-slopia. V prvem nadstropju je knjižnica, ki je bila v zadnjem času znatno pomnožena in opremljena z novimi knjigami, ki so jih v prihodnih dneh nameravali razdelili med otroke. Ti prostori so bili tudi rezervirani za Balillo in za Picole ltallane (Fantovska in dekliška fašist'čna organizacija). Knjižnica je bila tako urejena, da ie zvečer služila za čitalnico in predavalnico. Po porcčilu »Piceola« je bila čitalnica dobro obiskovana. V ponedeljek zvečer, ko je bila čitalnica že zaprla, s a omen eni učiteljici, ravno ko s a hoteli k počitku, začuli nek šum v prvem nadstropju Šli sta pogledat in videli, da gori. Ililro sta sleldi na Irg in alarmirali ljudi o ogniu Še prej pa sla za sabu skrbno zaklenili vrata, misleč, da b„sta na ta način zažigalcu onemogočili beor. MiPčniki in žandarji, ki so prihiteli na klice obeh učiteljic, so hi ro pogasili ogenj, ki ni napravil velike škode. Zaznali so, da sla morala biti dva storilca, ki s'a italijanske knjige najprej polila s petrolejem in jih potem zažgala. Dobili pa seveda niso nikogar, ker sla ušla skozi odprto okno v noč. Hali;ant so takoj organizirali širokopotezuo zasledovan e. V vsej bovški kotlini so bile alarmirane orožn'ške postaje in miličniki. Obme.ine čele so dobile ukaz stroge pripravljenosti in pričelo se ie živahno pairuljiranje prav do ranega jutra. »Piccolo« poroča, da so se izvršile takoj š'evilne •arelacre, a pravega krivca do ledai še niso izsledili. Privedli so tudi policijskega jwa, ki je tekel nekaj časa som in t ia po različnih sledovih, ki pa niso nikamor sledile. »Piccolo* pravi, da ima poskušen pnžig bovške šole »političen značaj«. Dalje piše tržaški list, da je vse prebivalstvo Bovca, bližnje in daljne okolice dalo na razpolago, da pomaga iskati in zaslediti storilce. Po vsem tem uspeh golovo ne izoslane. Ali ie to narodno delo? Avto v obcestnem jarku Ljutomer, 11. novembra. V ponedeljek popoldne se je v vasi Pristava blizu Ljutomera zgodila težia avtomobilna nesreča, ki bi kmalu zah'evala človeške žrtve. Avlo g. Weisa, trgovca iz Črensovec, je na poti iz Štrigove proti domu. v vasi Pris'ava blizu Ljutomera, štr-bunknil v obcestni iarek in se trikrat prevrnil. Ves prednji del avtomobila je mrčno »oškodovan, volan polomi:en itd Sreča v nesreči, da se pomikom ni zgodilo nič hudega, le eden je bil nekoliko okrvavljen. Strah so pa občutili pošteno. Na vozu so nadalievali svojo pot. avto pa bo čakal popravila, preden se bodo z njim drugič orevrnili. Litijski most Litija, 12 novembra. Litijski most popravljajo in izmenjavajo mostnice Cesino načelstvo, ki je moralo leta 1929 upravo^ lega sarega napol trhlega invalida prevzeli od države v svojo režijo, je letos spomladi že položilo okoli 25 dolžinskih smrekovih mostnic, sedaj pa pokladajo rezane borove mostnice, in sicer nad TO metrov v dolžini. Tako bo most nad polovico nn novo izmenjan, kar so ves čas. kar je bil v državni upravi, ni zgodilo Preje so pokladali slabo tesane jelove mostnice, sedaj pa suhe žagane borove, tako da ie upati, da bodo mostnice najmanj dve leti delj izdržaie. Stare mostnice so tako trhle, da niso niti za kurivo več. in jih več kol polovico pomečejo v Savo. Kar pa je še količkaj zdravega, pa gre na kupe na Frankotovo dvorišče, kjer pridei" »tare moelnice na javno dražbo za kurjavo. M. Sobota, novembra. Pred nedavnim smo na tem mestu objavili »Spomenico jugoslovanski javnosti«, v kateri sino jo prosili, nuj naše kra ine ne sedi po poročilih nekaterih ljubljanskih listov, ker smo v resnici drugačni kakor nas slikajo. Po našem apelu so v »Jutru« zopet izšli dopisi izpod peresa »narodnja-ka« iz Dolnje Lendave, ki nas silijo, da se zopet obračamo na slovensko — in jugoslovansko — javnost. Sicer nas boli, da moramo po 11 letih živi enja v novi domovini pisati o teli stvareh, toda prisiljeni smo, ker preveč ljubimo svojo domovino. Med nami živi peščica ljudi, ki se imajo za »nacionaliste« in si domišljajo, da je vsaka stvar, ki jo izvršijo iz tega ali onega namena, »narodno delo« iu na ves glas zakričijo, ako se najde človek, ki to n ihovo »narodno delo« obsodi, češ, da vodijo nekateri ljudje boj proti »prišlekom« in »nacionalistom«. Da javiios' lahko presodi, ali imamo prav, ko od iasj do časa protestiramo proti postopanju teh »nacionalistov«, pedamo nekaj zgledov njihovega »nacionalnega delovanja«. Vsa javnost je razburjena radi afere, ki je bila razkrinkana v Pucoucih. tainošn.ega Šolskega upravitelja, ki ^e veljal pred prevratom za nevarnega Slovenca in ki je vedno bil odlično kvalificirali, sta ovadili dve dami. Nekega študenta sta prisilili, da je napisal zoper upruvitelja obtožbo, v kateri se mu očita »niadžaronstvo« in »vzgojna nesposobnost«. Na obtožnici so potem ponaredili podp ee članov šolskega odbora in so jo poklali na višjo oblast. Na podlagi obtožbe je upravitelj izgubil svoje mesto in ,e bil za njegovega naslednika imenovan učitelj B. Pred nekaj mesci sta bila prestavljena š. upravitelja v Turnišču in Dolgi vasi. Prvi, kateremu so očitali, češ da spada med nevarne elemente, je brez besede šel na novo mesto, a drugi, ki hoče veljati za prvovrstnega nacionalista in državljana, je še danes na starem mestu, kakor da ne bi vedel, da se pravi nacionalizem in dobro državljanstvo kažeta ravno v izvrševanju zakonov in odlokov viš ih oblasti. Neki učitelj je zagrešil to »veliko napako:, da se je potegnil za svojega tovariša, ki je bil ne- Strel v prsi Krško, ti. novembra. Povoljni letošnji vinski pridelek kaže večkrat slabe posledice. Krvava žaloigra se je v naših vinogradih v Brezovski gori odigrala v nedeljo zvečer. Fantje in nekaleri možje z Brez. gore in okolice so zbrali denar ter si kupili prešiča z dobrim namenom, da bi se enkrat kot prijatelji in mejaši skupno bratsko pogoslili. To se jim je tudi obneslo ter so v nedeljo popoldne na Brezovski gori pekli svinjsko pečenko, katero so pridno zalivali s cvičkom Ves popoldne in pozno v noč so se ga seveda že vsi pošleno nalezli. Na take je naletel miren in priden lOletni Rudolf Goričan iz Leskovca. Kot čevljarski pomočnik se je to nedeljo nroti večeru napotil po svojih opravkih v Brezov-ško goro, kjer ima baje tudi svojo izvoljenko. Pot ga je vodila mimo zgornje družbe, v kateri je bil ludi poseslnik Janez Dimic iz Nemške gore št 6. Kaj je bilo med Dimicom in Goričanom, se še danes ne ve. Vemo Ie to, da je Dimic mislil Gori-čana z repetirko udariti po glavi. Goričan pa je oiskočil in odšel mirno naprej. Naenkrat je pičil strel, najbrže iz Dlmičeve repelirke, od katere je krogla Goričana zadela pod levo lopatico in izstopila pod srcem. Težko ranjeni Goričan je imel še loliko meči, dn se je s trudom privlekel do Pri-vejškove hiše, ler klical na pomoč. Na klicanje so prihiteli ljudje iz hiše, ter mu nudili prvo pomoč. Ker je močno krvavel in se je bilo bali, da rani kmalu podleže, je gospodar Privejšek odredil, da so ga prepeljali v krško bolnišnico. Stanje Goričana je zelo opasno in »e je bati za življenje I nadno prpmeščen. Kmalu je prišel k njemu eden ! izmed nacionalistov in mu jc zapretil >Ako boš I zagovarjal one (domačine), boš tudi ti kmalu šel...« V eno najbolj zavednih slovenski vasi je prišel mlad »narodu ak«. Vse je hotel »nacionalizirati«. Zgražal se je tudi nad tem, da v kmečkih hišah nimajo državnih zastav. V njegovi domovini jih nimajo. V drugih krajih Slovenije in Jugoslavije tudi ne. Le naš revni narod, ki često celo sol petrolej, milo in druge malenkosti nosi iz trgovine na račun, bi jo moral imeti in ker je nima, ni »narodno zaveden«. Neki gospod se to'če na prsi, da je narodnjak z dušo in telesom in zahteva, da se prepove »čardnšt in madžarsko petje Vse prav. A eno ni v skladu s to odločno zahtevo. Slišali smo namreč o tem gospodu, da rad zahaja v madžarsko hišo in se celo madžarskega petja ne brani. Naj zadostuje. Lahko bi So sicer pisali, kako se je nekje sestavljala lista domačih učiteljev, ki bi morali biti prestavljeni radi »madžaronstva«, kako se e začela gonja proti nekemu šol nadzorniku, kako delujejo nekateri, da bi bili prestavljeni nnši stari šol. upravitelji in na njihova mesta postavljeni mladiči, ki so bili že pod disciplinarno preiskavo in so bili kazensko premeščeni itd. — to so tako žalostne stvari, da človeku srce krvavi. Sicer pa je že iz navedenega mnogo razvidno. O vseh teh in podobnih slučajih smo rekli, da niso narodno delo. To naglašamo tudi na tem mestu. Tako delo ni narodno delo. Nasprotno, s takim postopanjem sc kopa grob vsaki narodn? zavesti. Nas bi bilo sram. da bi ee skrivali pod plašč narodnosti in hi pri tem izvrševali take stvari. Taki narodnjaki ne maramo biti, ker bi nam vest očitata, da smo zločinci in grobokupi narodne misli. Javnost, sodi, ali smo res »separatisti«, »madžaremi«, »prevratneži« itd., ko iz ljubezni do mile domovine Jugoslavije obsojamo take stvari, ker vemo da rušijo mir in zadovoljnost? Popolno odgovornost prevzema Kolcnc Franc, urednik Novin. Blejski Monte Carlo je šel v zrak Bled, . novembra. Stare mamice so se ua tihem jezile na gospoda Kenda, ki si je zmislil »špas,, da bo kar z mino pognal kazino v zračne višave. Saprameut to ni ravno tako enostavno 1 Blejski grunti po vaseh so zgrajeni še bolj po starem iu laik reek bi marsikatero »bajto razčtsail«. Vi se nasmihate, dragi čitatelji, ampak če ne bi bilo to v zvezi s takimi nt-varuusinii, mislim, da bi bilo to še najhitreje. lo bi bil naenkrat velik resk, buml in štrbu.ik, da bi bilo veselje za loto- in kinoaniater-je. Bes škoda, da so bile to samo govorice. Tako so pa razstreljevali 10 ubogo Kasino do danes in gotovo se je mursikateri gospodični smilila ob spominu, koliko sladkih uric plesa in zabave je preživela v njej. Stara, pred par leti preurejena Riklijeva ko-pelj, bivša igralnica, naš Alonte Carlo tako žalostnega spominu, sedaj Kasino Park-hotela se je trdovratno upirala peginu. Sedaj je padla in čez nekaj časa ne bo o ponosni stavbi več sledu. Na njenem mestu bo zrasla nova stavba, ki bo imela na ^ezersko stran v pritličju restavracijo Park-hotela. na strani ob cesti pa vhod v novo Kasino, ki bo imela prostora za 1500 oseb, s čimer bo od-pomoreno mučni prenapolnjenosti ob priliki kakih večjih prireditev Pri delu je zaposlenih okoli 200 delavcev, večinoma Štajercev in Prekmurcev, ki od vazajo matcrijal porušenih sten na travnik za pošto, kjer misli gospod Kenda graditi garaže Onstran [porušene Kazine so izkopali globoko jamo za temelje nove četveronadstropne stavbe, ki se bo končala 20 m pred Ljubljansko cesto s sedmeronadstropnim stolpom. Delo je prevzela tvrdka Slavec iz Krana. Tudi hotel Toplice bo g. Molnar razširil in povečal. Novi hotel bo imel pet nadstropij. Pri polaganju temeljev je zelo nagajala talna voda, ki je vdirala v betonske ograde, odkoder so jo morali odstranjevati s črpalko. Gradnjo hotela Toplice je prevzel tukajšnji iKKletnik Pangre, ki ima zaposlenih okoli 150 delavcev, ki delajo noč in dan. enako tudi pri Park-hotelu, kar je po vsem umevno, ker mora biti delo do pričetka prihodnje glavne sezije gotovo. Staro poslopje hotela Toplice bodo dvignili za dve nadstropji in popolnoma reno-virali. Poleg tega bo zgrajen hotel nad termalno kopeljo in prizidan še en del, ki je že letos v pritličju dogra.en, tudi petnaoda Molnarja, kjer se bo priključila že dograjeni Ljubi anski cesti. Druga bo cesta hotel Jekler, Olimpic, mimo Park-hotela, Toplice. In končno dograditev ceste hotel Toplice—vas Mlino. Omenili je, da prvi del ceste Bled-jezero na Bled I je že v delu in bo zaradi večjega m težjega prometa cementiran.' Sumljivi trgovci Juršinci, 'i novembra. Zadnji čas se ^е pojavilo po Slovenskih gori- j cah osobito po krajih, kjer so ljudje prodali ne- j koliko jabolk, nad sto mladih ljudi, ki se povečini izdajajo za trgovce iz Zagreba ter prodajajo in vsilju ejo ljudem inanufakturno blago Blago in prodajalci — vse je nekam sumljivo. Ako ga vprašaš: »Kdo si in odkod? dobiš navadno odgovor: »Trgovec iz Zagreba« ali pa »Moj oče ima tovarno za manuiakturo v Zagrebu«: itd. Svoj posel opravljajo čisto nemoteno, nihče jili navadno ne vpraša, od kod in kam, od kod imaš \ blago, ali plačuješ davek, ali imaš sploh pravico trgovati. Samo eden od teli mi je pravil, da je prodal v enem dnevu za 5000 Din blaga, katerega ije nosil kar na ramenih. V пабе kraje se pripeljejo navadno kar v 2 do 3 avtomobilih. Zvečer navadno pridejo avtomobili zopet ponje ter jih odpeljejo neznano kam. Navadno obiskujejo radi stare ljudi in se prej skrbno informira'o pri sosedih, pri kateri hiši so prodali kaj jabolk. Seveda po večini ljudi neusmiljeno odirajo, dostikrat pa prodajo za naravnost smeino oeno. Z gotovostjo se sme trditi, dn so založili ves naš kraj z blagom za vso zimo. Sodeč nepristransko po njihovem razmetavanju denarja ter po njihovem obnašanju, niso ni-kaki legitimni trgovci niti poklicni krošnjarji, ampak zelo dvomljivi ljudje. V časnikih čitamo vsak dan o viomih v trgovine vsepovsod. Res je, da ne poznamo v Ptujski okolici podeželskega trgovca, ki bi ne bil že oropan. — Prosimo oblast, naj takim ljudem vendar enkrat stopi ua prste. Drzen vlom Rimske toplice, 12. novembra. V noči od nedelje na ponedeljek je neznan tat vlomil v hotel »Stara pošla« v Rimskih toplicah. V resnici je bil tat dobro vajen svojega rokodelstva. Pri oknu posebne gostilniške sobe si je postavil prazen zaboj, da je lahko dosegel okno. Z diamantom je izrezal šipo, segel skozi odprtino, ler tako odprl okno in skočil v gostilniško sobo. Najprej je zagledal gramofon, katerega se je takoj lotil. Ker pa je vedel, da gramofon brez plošč ne igra, je ukradel ludi zraven se nahajaječe plošče. Nato je vzel v roke kramp ter z njim odprl omaro. kjer so se nahajale cigarete in tobak. Vzel je 2 škatli Vardar cigaret, nekaj Drina ter tudi cigare, kolikor jih je pač bilo v omari, ler tako omaro do dobra izpraznil. Vse zeta cigarete je pustil, lcar je znamenje, da je moral biti vlomilec toliko nobel, da so bile zanj preslabe. Da je imel tat tako lepo delo, je menda krivo tudi to, ker so domači bili utrujeni od prečutih noči. V nedeljo je bila namreč v dvorani »Nove pošte« sokolska prireditev in si je ob tej priliki vlomilec lahko vse natančno ogledal. Vedel je, da bodo domači po takšni prireditvi dobro spali in da bo lahko nemoleno izvršil vlom. Hotelir g. Bradač trpi na ukradenih predmetih nad 2800 Din škode. Sumijo, da je moral biti vlomilec najbrže kak domačin, kateremu je bilo vse dobro znano. Orožništvo storilca pridno zasleduje ler je upati, da bo kmalu v rokah pravice. Pred par meseci jc bilo vlomljeno tudi v to gostilno skoro na enak način kakor sedaj. Tatovi so razbili okno ler prišli v sobo, kjer pa niso našli drugega kakor usnjato aktovko, katero so seveda odnesli. Osvežite se s kopeljo, kateri ste dodali eno izmed naravnih milodišečih soli za kopanje: Isla Eau de Cologne Badesalz, Isla Chypre Badesalt, Isla Ko-niteren Badesalz. Izvrstno disi in osvežuje, deluje izredo ugodno na kožo in na splošno razpoloženj. Dobiva se \ lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Sallnen Verwal(ung Bad Ischl. - Za Jugoslaviio: PARACELSUS k. d., Zagreb 1 Oiai pravile ? Bogvekje sem zadnjič enkrat bral tole telo tehtno in učeno vprašanje: Ali je bilo slovenstvo od početka?« Osupnilo me je in nisem znal odgovora. In sem šel gledal v knjigo modrosti, sveto pismo. In sem tam brat, da je od početka bila zemlja pusta in prazna. Če je bila zemlja torej od početka prazna, ni bilo na njej slovenstva — jasno! Pozneje je prišel na njo Adam z Evo. Potem Noe in vesoljni potop, pa zlato tele in babilonski nebotičnik. In potem Salomon, imenovan tako zaredi svoje salomonske modrosti, in mali David in veliki Goljat. Pa nikjer ni zapisano, da bi lo bili Slovenci ali Nemci ali Lahi, ali kdorkoli takili. Moj odgovor na gornje vprašanje se mora le-daj na podlagi temeljitega študija glasili: Slovenstva od početka ni bilo! In če ga ni bilo ledij, pa je danes, mislim, da js logično, če rečem: Slovenstvo je nastalo pozneje. Kdaj in kako? Kdaj in kako pa je nastalo nemštvo, ilalijanslvo, angleštvo itd.? Tudi ta odgovor je leiak, pa sem ga rešil in ga Vam podajam: Ljudje so ga naredili. Slovenstvo so naredili Slovenci, nemštvo Nemci Ud. Kdaj? Tega sicer ne vem, ker nisem bil zraven, ko so to delali, vem le, da je ie vse to bilo tukaj, ko sem prišel xna svet in da sem večkrat premišljal, kako čudno je to, da sem ravno med slovenstvom zagledal luč srela, da so moj oče in mati in bratje in sestre in tete in strici in sosedje in vsa soseska govorili ravno tako slovensko kakor jas, ki sem prišel mnogo za njimi. Bili smo sicer eni Kranjci, drugi Štajerci, ampak govorili smo vsi />o naše. po slovensko. In sem se čudil, du je med nami bilo najti ljudi, ki so rajši govorili nemško in so se po slovensko le spakovali, ko pa je zemlja naša s svojimi imeni in nazivi vpila in kričala, da je slovenska in da so njeni otroci Slovenci. Od Slovenske Krajine čez Slovenske gorice r S/ovenjgradec iu Slorensko Bistrico in odtod v Slovenji Pliberk in noter na Kranjsko, katere spodnji del se je včasih Iudi imenoval Slovenska krajina ali marka. Ker pa ti kraji niso od včeraj in ne od lani. sem videl, da je slovenstvo že staro, starejše ko vsi nemški gradovi in njihove razvaline po naših krajih. In sem se prepričal, da je treba študirali zgodovino Slovencev in jo Iudi tnali, kdor hoče govoriti o slovenstvu in njegovem i nastanku. Zato končam! Najlepše darilo za vsako go Uspeh knjižne akcije Jugoslovanske knjigarne _Novi založniki program -Jugoslovanske knjigarne« je brez dvoma največji |Kijnv na slovenskem knjižnem trgu po vojni. Doslej še nobeno slovensko podjetje ni postavilo poleg svojega tradicionalnega dela na program tri in dvajset novih knjig m izdajo v teku enega leta. Toda tu akcija ui preračunana za eno samo leto. marveč hoče »Jugoslovanska knj'gnrnn« tudi v bodoče vsako leto za lož't i eniko število knjig po sistemu netili knjižnih zbirk na mesečno plačevanje. Požrtvovalnost podjetja, ki hoče brez ozira nn /nsltižek utreti pot dobri knjigi med našim ljudstvom, je omogočila skrajno nizke cene vzorno opremljeni, vzorno izbrani knjigi trajne vrednosti. Z ozirom na razmere no našem domačem knjižnem trgu in nu visoke nabavne stroške, so knjige »'ugoslo-vnn.skc knjignrne« najcenejše, kar iili more danes nud'ti slovensko založniško podjetje. Vsu ta dejstvu so našla med naš'm ljudstvom pravilno razumevanje in število naročnikov. ki so se doslej priglasili, že inmči zn popoten usnidi veleinomemhnp akcije. Vsik dan se prijavljajo novi naročniki, vsak dan se ogromno podjetje bolj kristalizira. Pred božičem izide istočasno šest knjig, ki so vse že v tisku in deloma dotiiskane. Akcijo spremlja zanimanje občinstvu z največjo napetostjo. Snio-trenost dela v Jugoslovanski knjigarni zanje spla-no priznanje. Poni'sliti pa je treba tudi, da so uhmI velikimi svetovnimi založbami le redke, ki imajo tako obsežen program, kakor si g« je postavila Jugoslovanska knjigarna in da bo naravnost triurni' /o naš mali narod, ako v njegovem okviru uspe kulturna akcija tuko velikega obsega. Toplo priporočamo našim čHateljem, da se čimprej priglasijo kot naročniki, da ne bo o božiču, ko knjige izidejo, prevelikega navala. Kdor želi o bo/ču zanesljivo imeti knf.ge, nnj ne odlaša s prijavo, ker !xi b:iš za prazn:ke knjigarna z delom preobložena in za naročila, ki bi dos-pelu prepozno, nikakor ne more jamčiti, da bodo pravočasno izvršena. Zn la va nti! n s ko škofijo je prevzela nabiranje naročnikov Tiskarna sv. Cirilu v Mariboru, na kar opozarjamo interesente na štajerskem. it Sv. Martina solnce, čez tri dni sneg. V torek 11. t. m. ic bil sv. Martin h'aden a so'nčon dan. Po kmetskem pre-okovan'u moramo dobili čez tri dni sneg Pa bi bilo le boljše, če ostane kake tri ledne suho vreme! ir Pasjo razstavo prireja Društvo prijateljev psov (kino'oško društvo) v Zapr-bu dne 30. novembra 1430 v prostorih Zagrebškega Zbora, na katero vabi vse lastnike psov. Razstaviti je mogoče vsakega psa brez razlike pasme. Društvo je že vsem znanim Ustnikom psov poslalo vabila in tiskovine za prijavo, pa se s tem obrača na one-ki teh vabil niso dobili kakor tudi na slovensko javnost, da to ugodno priliko vporabi in si to razstavo ogleda, ker bodo na njej razstavljeni psi iz cele države ir Vreme v državi. V Ljubljani je včeraj ob 7 zjutraj kazal barometer 769.5 mm, termomeier 2.5" C do 10.2" C veter vzhodno-južnovzhoden, prav malo oblačno, ponoči 0 2 min dežja. — V Mariboru je kazal barometer 768.1 mm, termometer 2" C do 14.8" C, veter severnovzhoden, prav ma'o oblačno. — V Zagrebu je kazal barometer 769.4 mm. termometer 4" C do 15" C, veter severnosever-nozahoden. malo oblačno, 0.6 mm dežja. — V Belgradu je kazal barometer 767.8 mm, termometer 4" C do 16° C. zahoden veter, poloblačno, 1 mm dežja. — V Sarajevu je kazal barometer 760.3 mm. termometer 1" C do 15° C, mirno, oblačno, 1 mm dežja. — V Skopi iu je krzal barometer 766.3 inm, termometer 2° C do 16" C. zahoden veter, oblačno. — V Splitu je kazal baromeier 704 mm, termometer 12" C do 17" C, močen severen veter (burja), oblačno. ic Martin Železnik: Vi oblaki gn rosite! 10 pesmi za adventni čas /a mešani in ženski zbor zložil —. Z dovoljenjem knezošk. ord;na-riata v Ljubljani z dne 26 septembra 1930. štev. 4031. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani 1930. Cena: 20 Din. štiri pesmi so iz prve zbirke — najlepše, najnežnejše — ostalih šeste ro je novih. Pu «n vse kakor štiri »tare: ljubke, nežne. 1'likc in vendar ura v tre plehke ali celo umetniški manj vredne, ker se ne zvijajo morda v alteraeijskili krčili. Nape v in harmoniju potekata gladko, v celoti diatonično. tako dn iu tudi preprosto, naravno uho z lahkoto zaznava in grlo brez težav povzema. Melodično je med novimi brez dvoma uajlepšu četrta; kakor stari srednjeveški pesmi ji zlasti v prvem dolu plemeniti melodiijski liod raste in pada. Nekakšno ritmično uganko jc skladatelj pevovodjetn zastavil / drugo: nima predpisanega ritma, nima ločilnih taktov. Pa ni lako »ritmična, niti njen ritem ni prosti r'tem, knkor ga ima koral v svobodno sc menjajočih dvo- in trode-luih ritmičnih prv!wah, marveč je čisto krotek 6'8 ritem s p red ta k toni treh os-iiiink. Dejanski si je samo na obeh zadnjih zlogih v besedi »Marija« treba misliti duolo. in prvo polovico takta, s katerim sc začne zlior, dopolniti s triosminsk.ini nehajem, |xi ima prijetna skladnica čisto krotko, domače l;ce. Danes bo težko kdo skladal brez točno opredeljenega ritma — vsem nam je v krvi in kosteh. Slavni Cesnokov je sicer svojo veliko Liturgiijo zloži! na videz v prostem ritmu: pn se da — m te T 'in - vsu prepisati v točen sodoben ritem. Sloviti »Blažem'« iz tega dela sc je n. pr. lire/, vsakršne nasilne utesnitve in najmanjše ritmične nienjc dal zapisati v točno opredeljenem enotnem ritmu. Samo s taktovkumi ga je bilo trebu navnično razdeliti. Brez škode nrslimo celo v korist bi bilo pesni' i it petju, ako sc iznusti sopranov nižnj v zadnji vrsti šeste pesmi, tako< da bi sopran trikrat zapored »cl jasen h.--. še to noj pripomnimo, da za čisto som ženski zbor m: nobene o os rini. Pač nu se menda vse dado s knko malo prestavo v glasovih tudi za ženski zbor dobro porabiti. Lepe, za /.bor in organista lahke skladbe, bodo brez dvoma |k> vsej pravici in zaslugi našle veliko prijateljev. K. it Društvo Lesni agrar Slovenije ima svoj redni občni zbor dne 22. t. in. ob 14 v hotelu Union v Ljub! ini z običajnim dnevnim redom. ir Poceni in okusno se ob'cči je umetnost Prenričajfe se in oglejte si izložbe renomirane tvrdke P Ma"dič, Ljubliana. Aleksandrova cesta I. ir Utopljenega štiriletnega Zvnnkota nismo našli. Kdor bi ga našel, se naproša, da sproti proti nagradi. Anton štefe, Kranj, telefon št. 24. •k Spominjajte se »Doma slepili« 1 Položnica št. 14.672. Ljubljana Ka! bo danes 7 Drama: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Opera: Lohengrin. Gostovanje Marija Šimenca. Red C. Ncčno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Lunajska c. 41 (Sv. Krištof). ft © V. prosvetni večer, ki bo v petek 14. t. m. ob S zvečer v Unionu, bo po večen letos umrlemu raziskovalcu severnih pokrajin Fritjof Nai senu. Skoro vse kulturne države so se ga lo leto spominjale v svojih kulturnih revijah in prireditvah. Kdorkoli je zasledoval njegova smo rena odkritja, je spoznal v tem človeku velikansko množino energije in vedoželjnosti. Prav primerno je torej, da se ga tudi naša Prosvetna zveza spominja na svojem prosvetnem večeru. Predavanje je prevzel prof. g. dr. Valter Bohinec, ki bo s številnimi skioptičnimi slikami ponazoril delo tega odličnega razisko-vatelia. Vstopnice se dobe v predprodaji v Prosvetni zvezi, sedeži '3 Din, stojišča 2 Din. dijaška 1 Din. © Janez Završan — slovenski pevec. Kdo ga ne pozna, iu v polni meri zasluži la naslov. 40 let že prepeva prelepe slovenske melodije, 40 let nastopa na nairazličnejših koncertih ljubljanske Glasbene Matice, poleg tega pa če kot član raznih kvar tetov, v zadnjem času v kvartetu Glasbene Malice ljubljanske. Njegovo udejstvovanje v kvartelih je bilo tako močno, da je navadno vsak kvartet med prijatelji petja nosil pravzaprav njegovo ime. Tudi danes imenujejo sedanji Matični kvartet po veliki večini prijatelji Završanov kvartet. In ta kvartet nastopi v ponedeljek, dne 17. t. m. na samostojen; koncertu v Kazinski dvorani. I a konccrt se vrši ravno v proslavo Završanovega požrtvovalnega dela. Predprodsia vstopnic v Matični knjigarni. 0 Sestanek prirodoslovccv. V petek 14. t. m. se vrši 3. (izredni) sestanek prirodoslovne sekcije Muzejskega društva v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi ob 18. Na tem sestanku bo demonstriral g. prof. dr. Hadži zeogeografsko karto Jugoslavije, g. dr. Škerlj pa nadaljuje svo0o temo o praktičnem pomenu študija rodovnikov. Clam vabljeni priiatelii sekcije dobrodošli! 0 Tramvajska dela na Dunajski cesti so napredovala v toliko, da so pričeli izmenjavati tračnice že pred pošto. Kakor pred Kreditno banko, tako so izkopali Iudi pred pošlo globok jarek do kablov in raznih cevi. ki jih je treba pregledati in urediti, da ne bi trpele zaradi tramvajski del. — Tramvajski promet se vrši sedaj tako, da vozita od remtze do pošte drug za drugim oba tramvaja, ki se pri pošti obrneta in vozita nazaj. Potniki na kolodvor pa morajo izstopili in iti peš približno do Figovca, odkoder nato morejo zopet prepeljati do kolodvora. O Jasen dan. Včeraj je pihal v Ljubi am močan severnovzhoden veter, ki jc odpravil z Ijub-lianskepa nolia v*n meplo. Po več meglenih sivih dneh se je ta vremenska sprememba prav pri:elno prilegla Ljubljančanom. Sprehajališča in parki so bili prav dobro obiskani. Krasno so se videle tudi planii e, ki pa so pretežno že zasnežene. Stara kmetska modrost pa je, da tako lepo vreme sredi novembra nič dobrega ne pomeni. -Ce sv. Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo prič: kuje!« Obratno pa ve vremenski pregovor povedati: »Ce sv. Martin še listje obdrži, huda zima sledi!« Skoro tako pa je letos o sv. Martinu in je pričakovati — po vremenskih prerokovanjih — letos hude zime. O Poprava trotoaijcv. Zadn e dni so obnovili obrabljeni asfaltni trotoar v Slomškovi ulici in ob ograji vo.a?nice vo vede M ši a. Ta dela so ponekod še v teku. Nr Vidovdan ki cesti so tlakovali prehod od glavnega hira ničnega poslop'a do nasprotne hiše (za moške hiralce). V VrlKvievi ulici neka vila še sedal nima tlakovanega hodnika, ki je po stavbnem redu predp:san! 0 Kje bomo Iskrili Ljubljančani spomladi senco? Ko bo glavni tivolski drevored radiik lno reguliran in raziron, bo nudil spremljevalcem v poletni vročini senco edino še Latlerm nov drevored in polovica Trubar.evega parka, če ga ne bodo tudi r, klopmi vred »kasirali«. Za t"dne še sprehajalce bo pa ka pak še nadalje služil tivols-ki gozd in Rožnik. A v gozd bo treba postaviti več klopi za utrujene stare ljudi. 0 Železna ograja ob cesti za giadom se bo morala na vsak način v kratkem iz varnoo naj-boljši'h močeh bbgitn namenom. Kakor vsako leto, tako je tudi v dneh od 9. do 11. "t. m. priredda krasno razstavo cerkvi ndi param« niov v šolskem poslop.u čč. šo sikih sester. Iz bilance delovanja omen,ene družbe v pritekli m poslovnem letu povzemamo: Izdelana so bila sle Ječa cekvena oblačila — 14 mašnih plašiev, 2 dalmatiki, 4 velumi, 4 ciboriski plaštki, 3 šlo e, 3 albe, 4 raketi, U ministrantskih sra.c, 12 korporalij, 11 purifika-torij, 10 ministrantskih obl.k, 6 aulopendii ev, 2 oltarna prta, 2 baldahina, 2 za tavi, 5 pullovk in razen tega še 50 metrov raznih čipk za cerkveno perilo. Pri tem so srdelovae s edeče gospe in gospodične: Ter. Poschl, pieds., A. Stupca, tajnica, Marija Mnlek, bla o, niča, bironica Mech-tilda Tvvickel, Vera dr. Beziak in Viilibalda Grogl. Izven odbora: gfl. Apel O'.ga, Dalmata, Do'šak Mara, Grogl Elizabeta, G-i'gl He ena, Fe ber Marija, Gotlscheber Ana Frbia Ivana, Hartnagl Ivana, Hribernilk Karla, Koser Marija, Ma cen Ana, Mod injak. Ekscelenca Michel Mari a, Mohorko Burga, grofica Pachta-Rayhof n, Platzer Friderika, SchHko Terezija, Sche'ner OVa, Schreiner Stanka, baronica Tvvickel Margarela, Wochl Agoeza, Vrečko Justina, Wult Jo/ela, pl. Zhuber Jeaneita in šolske sestre, ki so jih pod vodstvom s. Eme Mikec izvršile z veliko spretno tjo in umetniškim okusom. Par?mfn'ov ie zaprosi o 31 župni nafe škofije. Iz 64 so došli pri.-p,.vki okroglo 29.000 dinarjev. * □ SmMna kosa. Dne 10. t. m. je zat'snil ivo'e oči eden naslare.ših poborni'ov delavskega gibanja v Marilnou ter dolgoletni član Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru Anton Polie. Vkljub svo,i veliki sta osti 75 let je bil še vedno delaven, vesel in živahen. Ni bilo predavana ali sestanka, 'da bi tov. Polže iznstal. Vedno |e rad posegal v dibale ter branil delavske interese. V pre i šn|ih letih ;e deloval v odboru bivšega katol. delavskega druživa, k er je bil vsled svo ega energičnega nislopa spi'?no p i'ubl en posebno med svojimi sovrstniki. Tudi Sovenčevi« podružn:ci uprave Maribor je vehkokat us užno pomagal. v teku p-eišn/ega mescca bi imel obhmjati srebrno poroko, toda bolezen ga jc polo.i'a na bolniško posteljo, iz katere ni več vdal. Odžel e k Večnemu po plači'o za svoje delo, kateiega je v prvi vrsti posve'il svo emu sanu, za katerega pravice se je vedno vneto boril. Še v pomladi je rešiil eno mlado živi en e. Jugoslovanska St likovna zveza je s tem izgub la enega svojih na:-slare lih pobornikov. Tovariš Ant- n, zapustil si nas in odšel v bet že iivleaje. Mi vsi Te borno ohranili v blagem spominu in vsa Tvo a dela, ki si jih ifvržil v di>b obit svo emu trpečemu slainu. Ženi in vsem ostalim izrekamo naže isk ene sožalje. П Jugoslovanska Strokovna zveza v Mariboru vabi vse svoje člane da s» u'-'e'ežijo pogreba za pok. članom Antonom Po'že, kateri bo danes ob treh popold -n iz m tva;nie na mestno pokopališče Pridite, da izkažemo zadnjo čast našemu veteranu. □ Duplriki most za osebni promet odprt. Okrajno načelstvo je izdalo uporrbno dovcLenje, glasom katerega se že lahko vrši osebni p omet preko dupltškega mostu; za tovorni promet pa Celje & Ena nnjjijainciših komedij svetovne dramske literature je Gogolje>a petdc.aiiska komedija »Revizor«. Je to bridka pridiga nekdanjim nezdravim ruskim carskim birokra skini razmeram, a kljub temu vendar lako sodobna in povsod aktualna, da jo danes igramo z ie! i in pridom kot za Gogol'evih časov. Gledališka družina KPD se ni us rasila truda in žr'.ev, ler bo premijera »Revizorja« v s iboto 15. novembra ob 8 zvečer v Ljudskem domu (palača Ljudske posojilnice), prva repriza pa v nedeljo 10. t. m ob pol 4 popoldne. Vstopnice se že dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. I, prosvetni večer prešli ponedeljek je privabil v simpatično dvorano Ljudskega doma lepo število naredno zavednih CeFanov, ki so z napelo pozornostjo sledili akademski umerjenemu in kritično dovršenemu razmišljanju dr. Lhrlicha o man šinskein problemu s posebnim ozirom na našo Koroško. — 11. prisve ni večer se vrši v ponedeljek 17. I. m. ob 8 zv. islotako v dvorani Ljudskega doma. Predaval bo vpokojeni ravnatelj ljubljanske trgovske akademije o predmetu »Naše morje«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Prosvetnem lan šivu na Cankarjevi cesti 4. er Francosko predavanje. Francoski kiožek priredi danes 13. t. m. ob 8 zvečer v Narodnem domu iavno literarno francosko predavanje. Predavatelj g. lektor M. Ven iz Ljubljane bo obravnaval zanimivo lemo: Pesniki Parnasa. Vstopnine ni. & Vlom v trafiko. V noči od 11. na 12. t. m. je bilo vlomljeno v malo barako na Mariborski ces.i lik prelaza savinjske železnice, kjer ima Ira-fiko ga. Ana Perbll Neznani lopov je odnesel mnogo raznovrstnih tobačnih izdelkov, znarnk,^ 240 dinar,ev gotovine, nahrb nik in pleteno keširo. Skupna vrednosl ukradenih predmelov znaša 6763 Din. O storilcu doslej še ni duha ne sluha. & Čigavo ie kolo? Hišnica hiše št- 1 v Ko-lenčevi ulici je že dne 9. I. m. opazila, da stoji v veži hiše prisl neno ob zid neko moško koto. Misleč, da je kdo kakega tujca, ki ima opravka v hiši. se zanj ni zanimala. Ko pa ludi že 11. nov. ni prišel nihče po kolo, ga je izr čila policiji. Kolo le v dobrem sianju, znamke -.Torpedo« št. 433 854, v seri I u pa Ima vrezan napis »Veleda*. Stiipujit тШ копш чи/folssf po 5 Din Dobe se: Zadruga služHmski dom, Liublja a, Seim-niška uli«a 2/11. * Pri odehelelosti naravna »Fraiu-Josof« grenčiia močno pospeši prebavo in napravi telo vilko. Mnogi profesorji jemljejo.sFranz-Josof« vodo kot celo proti odehelelosti srca zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po treljino kozarca. :>Franz-.To-sets grenPica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. •ledi te dni naknadno posebno dovoljenje okrajnega načelstva. □ Naglo napredujejo gradbena dela pri novi palači OUZD na voglu Marijine in Sodne ulice; drugo nadstropje je že dograjeno in ;e upati, da bo surova zgradba do 1. decembra pod streho, □ Dve izložbeni omarici je razobesila tukajšnja uprava »Slovenca« na Koroški cesti 1 ter pred kavarno »Astoriia«; slike aktualnih političnih, kulturnih in športnih dogodkov se bodo redno menavale. Upamo, da bodo te s ike, ki niso bile še nikjer objavljene, v znatni meri p.ipomog'e k boljšemu poznavanju obče zanimivih sveto-vnih dogodkov. □ D;eyIusova spionažna afera je svojčas razburila evropske duhove; v Franciji pa je bila povod velikim trenem med po ameznimd strujami, ki so se iz avile za ali proti obsojenemu kapitanu Dreyfusu; la trenja so se pozneje prenes'a celo v parlament. Končno se je vendarie izkazala nedolžnost kapelana Dreyfusa glede očitkov špionaže; Dreyfusu so izkazali vse potrebne oprostitve, pravi krivec pa je bil g of Eslerhazy. Vse to ob av-nava znani zvočni film »Kapetan Dreyfus«, ki se od jutri naprej pa do vključno 19. t. m. predvaja v lukašn.em Gra>kem kinu. □ V dvorani Prosvrtne zveze bo v ned'l'o 16. t. m. predstava nVadeniške Mariine družbe frančiškanske župni e. ki up izori poučno hn nabožno igro Venancij. De anrje se vrši za časa pre-gan anja kristjanov 1. 250. po Kr. Pričetek predstave ob pol 17. □ Za liter vina — krivo p ičevanie. To sta očitala Mari i Bakanovi zakonca Ivan in Bara Je-rebič iz Beltincev dne 17. junija t. 1. ob priiiki, ko je Bakanova pri sodni razpravi na licu mesta v Mellincih v zadevi zaken ev Kiihar p-oti zakoncem Jerebič nastopila za pričo. Zakonca Jerebič sla se radi tega zagovar,a a včeraj pri tulci šnem okrožnem sod'šču; pri zasliževan u sta taiila, da bi bila rekla Bakanovi, da je za liter vina pri Kiihar evih vsakokrat »krivi vedok«, ampak sta se zagovarjala, da sta naprav la simo opazko, da ;e Bakanova vedno za pričo v procesih proti n ima. Zakonca Jerebič sta bila obsojena na 480 Din. Pogo no eno leto. □ Izdane ter izbrisane obrtne pravice. V leku meseca oktebra so dobili obr'nj p avico: Anton Divjak čevljar, Primo ska 1; Friderik B n-der, graver, O oinova 6; Konrad Krefl, sed ar, Tomšičeva 35; Vil em Copetti. izv šček, Vojažni-ška 11; F arno Spes ml., stavbni mojster, Linhartova 27; Mariija Sko1 ber, bran arija ter prodaja piva in sad.evca, Ruška 35; Maks Viher, mizar, Koroščeva 23; Ana Ruhri, trg. s čokolado, bonboni, kanditi, likerji ter deserlnimi in drugimi vini, Aleksandrova 9 ter Leonid Kv tko, avJ.o-izvošček, Koseskega 8. — Izbrisala pa se je obrtna pravica slede'im tvrd am: tvrdka »Žitarica«, trgovina z moko, mlevskim; izdilki, žitom in deželnimi p idelki na dribno in debelo, Aleksandrova 32; Martin Partljič, izvošiek, Sodna 2; Josipina Bonča, b'an'aiija, Tržaška 45; Mari a Skoliber, trg. z delikatesami, Ri ška 35; Ana B e-celj, trg. z Arvmi Ln premogom Koroška 49; Ivrdka »Sana« s čokolado, bonboni in kandi i. Aleksandrova 9; Kiro,;na Novak, l g. z deltka'esami, Frankop^nova 27 ter Franc Smeh, ličar in pleskar, Stolna ulica 1. O V L'udski univerzi predava :uH ob 20 primavtj dr. Dragai iz Lubljane o negi otioka v prvih letih □ Vestna ter vsega p ipor"čil» vredna dijakinja, go:enka tretjega letnika drž, ženskega učiteljišča. bi si v tež' em gmotnem p loža ju rada pomagala z instrukerjami iz meščanskoidskih predmetov. □ Za mokro vreme samo KARO-CEVLJE. Maribor, Koroška 19. j©" Poziv in Drošnia. GledaFška rlrnž'na KPD namerava izp p Ini.i svojo gledališko gard"-robo in rekvizi ni malerilal. Obrača se na vse, ki imajo na prodaj kakršnekoli stare obleke ali druge predmele, da ji to naznanijo Ker pa je aledališ a druž na še mlada ustanova in se ima boriti z velikimi gmotnimi tež' cčami, prosimo, da bi lastniki takih oblek in pre'metov blagohotno družim ludi brezolačno prepustili, kar bi pr šlo za Gle 'nr,ško druž no v poštev. Oglasiti se je v Prosveiuem .ajni-štvu, Cankarjeva 4. Ljutomer Zastopniki Ljutomera, g. žuoun 7emlj:e, g. ravnatelj Batika rt in banski svetil k g. Rujli, io se v ponedeljek udeležili sprejema uri ministrskem 'predsedir'ku g. generalu Živkovieu v Ljubljani in mu tudi pismeno predložili želje in potrebe okrajn: regulacija potokov, vinska kriza, ceste, šolstvo... Vojaška oblast, ki po novejših odredbah ne sme več kupovati od prekupčevalcev, temveč neoosreilno od prolueentov, sc baje zanima za nakup večje množine vina, novega in starega, tudi ietnik 1928. Vino hi sc nu ifknnovalo lc -gasila belovoška voda, ki bo kmalu začela teči po vodovodnih ceveh v mesto. Občni zbor Hmeljarske podružnice sc bo vršil v nedeljo 16. novembru oh 10 dopoldne pri Cerovšku. Ob 9 bo od bo rova seja in sc vsi odborniki pozivljejo. da se je sigurno udeleže. Kmetijsko-nadalievnlna šoln. Za prijave za kinctijsko-nndaljevnlno šolo je še čas. Gospodarji. dajte izobrazbe svoj'm sinovom! Popravek. V »Slovencu« št. 25S se je v notico »Osebna vest« vrinila pomota. Gospa T. Uiitar-šiišelieva ni premeščena v Griže, amnak v Štore, kakor smo poročali v nedel jski Številki. Jesenice Cesta od kolodvora do hotela Pošta je za vozni promet zaprta. V hiše napeljujejo vodovod in za priključke k glavni cevi je bilo treba eosto prekopati. Ves promet se, vrši skozi Staro Sovo. Tuili pogrebni sprevod poncsrcčcncgu Bali u na jc sel skozi Staro Savo. V nedeljo se je vršila bazensko tekma med kluboma Borec in Bratstvo. Zmago jc odnesel Borec. Ni pa prav, da se take tek c prirejajo, ko sc vrši v cerkvi služba lxižja in sc v prihodnje pričetek tekme prav lahko nastavi na lt. Prvi prosvetni večer. Zg'edu drugih kulturnih in p: osvetniih žarišč bo le los si d lo tudi »Prosvetno društvo« v Kran u. Ideja vpel.ati prosvet c večere ima namen, da se ljuds vu, ki te večere obiskuje, s pomočijo dob ih predavateljev ali ludi s filmom da možnost sik omn ga vpog eda v lo ali ono smer kulture in prosve'e. Prvi tak p.osvetni veter, ki bo v soboto, dne 15. t. m. ob o.mih zvečer v »Ljudskem domu«, nas bo seznanil s slikarsko umetnostjo Na programu prosve.nega večera bodo godbene in pevske loike, glavno pa bodo Jiredavana banskega konzerva ter a g. dr. Fr. Ste-eta iz Ljubl'ane o kran s'sih slikarjih in sicer p/edvsem o Laveru, od katerega ;e v Kranu prav mnogo slik. Predavanju bo sledila že primerna deklamacija ali recitnci a Piosvetni ve'er bo s svojim skrbno pripravi enim programom nudil izob'azbo in zrbavo in e spričo idca n ga smotra, ki ga je »Prosvetno druž.vo« s temi večeri pokrenilo, že'eti ve iko zaniman a in obiska. Prosvetni večeri bodo vsak m^ec enkrat. Kino »Ljudski dom«. V zveri s prvim prosvetnim večeiom bo Prosvetno drušivo v Liud-skem domu predvajalo v nedeljo p.-poldne ob 4 in zvečer ob 8 film Prosvetne zveze »Ćebclica Maia«, ki nam odpira pogled v zanimivi svet naravoslovja. Vse prijatelje in 1 ubltelie narave, dijake in one, ki jih naravoslovje zanima, vabimo, da si ogleda o zanimivi film. Mohorjeve kn'ije dobivajo družbeniki v župni pisarni vsak dan ob u adnih urah. Islolam se naročajo knjige za prihodnje leto. t^lovo mesto Prosvetno društvo v Novem mestu priredi v petek, dne 14. t, m., s'rioptično predivanje o Koroški. Predava g. prof. dr. Valealin Rožič. Unec Prihodn jo nedeljo, dn'e 16. novembra, bomo praznovali slovesno god sv. Martina, našega far-i nega patronn. Za letošnje žegnanje smo župno I cerkcv znotraj popolnoma prenovili, tla seduj prav lepo izgleda. Presbiterij je dobil novo lice, ker so slkurije nove in 1еогс od prejšnjih. Skoraj polov'ca cerkve jc sliknna na olju in naredi prav lep utis. Vse delo je prav dobro izvršil cerkveni sl'kar g. Peter Železnik, ki je poslikal že več cerkva, lako cerkev v Zagorju ob Savi, v križanski v Ljubljani in lansko leto cerkev v Subotici ter nedavno tudi cerkev v I lj)olenjem Logutcu. V zadnjem času jc bila v i naši cerkvi prenovljena lu
  • lj pride do veliave in dela kras hiši božj;. Na žegnanje v nedeljo vabimo tudi naše sosede iz bl'žnjih župnij. Pridite iu počastite sv. Mart'« ti Oh tej pril ki bo tudi darovanje za stroške prenovitve. Ker sc nam obeta lepo vreme. upamo, da nas boste mnogoštevilno obiskali, Na dan žegnanjn Inuste dve službi božji in siccr oh pol 7 in ob 10. Nasvklenje pri sv. Martinu na Uncu! Kočevre »Slovenec« z nedeljsko prilopo in s slikami se bo razprodaja! že v soboto popoldne po vseli trafikah. V ostalih dneh bo dohiti »Slovcncuc takoj po prihodu vlaka. Pogreb umrlega g. Ivana Lrkerja , šil ob nemali udeležbi meščanov. Bil je ohčt priljubljen. V Ameriko je ?el štirikrat, toda njegova želja jc bila umreti na domači zemlji. Zelja se mu jc izpolnila. Naj nočivn v miru. Ostalim sorodn'kom naše so/.alje. Zngrebnčki zbor jc podelil tukajšnjemu fotografskemu zavodu g. Domino bronasto kolajno in diplomo za razstavljen« fotografično dela. CastiUiuio! Litija Županstvo opozarja, da je zadnji dun napo. vedi zgradarine 15. november. Kilor pozneje napove, bo doplačal kazen 5 odstotkov, kdor pa sploh ne napove, plača 10 odstotno kazen od predpisanega davka. Nove napisne table jc dobilo okr. načelstvo in litijsko županstvo. Napisi so deloma v cirilici, deloma v latinici, pomešano. Kakor čuje-tno, dobi trg nove ulične table in luiše nove številke v narodnih barvah. Tradicionalni Martinov večer, ki se jc svei-ječasno zelo bučno proslavljal po litijskih krčmah pri pojedinah pitanili gosi. jc letos precej klavrno potekel. Tudi znak časa in težke gospodarske krize. Danes na god sv. Martina je bil len solnčen dan, in kmetje so prerokovali: »Sv. Martina dan lepo. čez tri dni ho vse snežno«... Smo radovedni, če se bo ta stari pregovor tudi leto« uresničil. Proti večeru so se pričeli kopičiti nad Litijo in iz.pod Svete gore značilni snežni oblaki, tako da je že kar danes »dišalo« po snegu. Št. Jernej na Dolenjskem Nu sejni v ponedeljek 10. novembra je bilo prignanih 197 konj in 518 glav goveje živine. Koliko pu je bilo vseh »vinj nu 205 vozovih. nieti''a tli posebne važnosti. Mc?eKire.iju je bilo veliko, sklenjenih kupčij pa Le>lj malo. Smrt kosi. Dočiin je bilo v sey'embru in [ji vi polovici oktobra samo nekaj smrtnih slučajev, imamo ta mesec skoraj vsak dan pogreb. V razdobju petih dni so ležale na mrtvaškem odru tri žene z imenom Zagorc: Jožefa iz št. Jerneja, stara 72 let; Jožefa iz Gor. Stare vasi. stani "4 let iu Marija iz Dol.-Vrlipol.ia, stara 80 let. Bolezen je trajala le nekaj dni, Uršule celo «amo par ur. Zadela jo je kap. Na Mihovem pa je za pl jučnico umrl gospodar Franc Brntkovie v 50. letu starosti. Zapušča devet nedoletnih otrok. Par konj hi bilo kmalu utonilo — v blatu. Trudni, lačni in žejni so bili gospodar in konji. Pn je ustavil gospodar konje na Mokrem polju, ko se je vračal iz Novega mesta, ter sebi in konjem privoščil poč'tkn in okrepoila. Tam v bližini pa jc precej globoka jama, zasuta z ilovico, kar pa seveda konjem ni bilo znano. Pa jim jc dišala inrva tum onstran zasute jame in linjrli za njo! Pa je bila nesreča tu. Začeli so se pogrezati v blato in samo srečnemu slučaju se jc zahvaliti, tla jih jc gostilničar šc pruvo-čusno zogledal, d.n so jih mogli šc rešiti. Ceste, hanovinske kakor državne, prav pridno nadel u je jo naši cestarji z gramozom. Ko bi bile vsako leto tako z gramozom posipane kol bodo letos, bi jim tudi avtomobili ne mogli dosti škodovati. Mitrsha Sobota Žrtev pijanega brata, Svojčas smo poročal' na tem mestu, da so v tuka šajo bolnišnico pri-peliali z Bistrice Ludvika Ćizmašijo, katerega je zabodel brat v pijanosti. V bolnišnici so poskusili vse, da bi ga rešili, toda zastonj. Rana je bila pregloboka in ji ie fant podlegel. V torek je bil pokopan. »Planinski orel«. Mursko Soboto je obiskal dalmatinski atlet »Planinski orel«. Nastopil je % kavarni »Krona« s precej zanimivim sporedom. Nova benka. V nedeljo se je namesto denarnega zavoda »Kreditna zadruga za trgovino in obrt« ustanovila nova »Kredi'na banka d. d.«. Za načelnika ie bil izvoljtm g. Josip Benko, župau ie banski svetnik. Komisija z« novo bolnišnico. V petek, dne 14. t. m., sc bo vršil komisijoneliM pregled stav. bitča za novo bolnišnico. Kaj bero Duna\čan\e > Kultuttlt obzornik Češkoslovaška državna nagrada Durychu Na narodni praznik dne 28. oktobra podeli čsl. prosvetno ministrstvo 16 nagrad za najboljša umetniška dela v preteklem letu. Res lahko pri takih nagradah odločujejo tudi pri,atcl,ske zveze in politična pripadnost, vendar pa se umetniške porote drže na višini. Nagrado v znesku IOJ.iOO češikih kron (170.000 Din) je prisodila porota enemu izmed najbolj izrazitih sodobnih kato.iških pisateljev, dr. Jaroslavu Durychu, kateiega e hotela pred nekaj tedni vo aška oblast postavili pred sodišče, ker je pozval Mnsatyka, na) se izjavi o katoličanstvu in p epreči, da se z n egovim imenom vodi boj proti katoii anstvu. Pod pritiskom javnega mnenja pa je moralo sodišče umakniti tožbo. Durych je eden izmed glavnih stebrov katoliškega preporoda med Čehi. Kakor na eni strani z vso bridko neusmil.enosljo sprašuje katoličanom vest, tako tudi išče v novem času novih poti k Bogu za ves češki narod. Pridobil si je priznanje tudi v krogih, ki so bili do sedaj katoličanstvu nasprotni.. S svoimi kn/igami, ki izhajalo v več izdajah, je ustvaril moderno katoliško češko založništvo svojega p. i atelja in sobo evnika za zmago kat. načel, Ladislava Kuncira v Pragi, ki izdaja tudi Durychovo revijo »Akod«. Že predlansko in še bolj lansko leto je bila češka kulturna javnost brez razlike svetovnega nazora zelo razburjena, da ni dobil nagrade dr. J. Durych. Ko pa je pred desetimi meseci izdal dosedaj naifeol ši 4. roman, ki je izšel ravnokar v češki izdali, mu ni bilo mogoče odrekati priznanja tudi od strani češkoslovaškega prosvetnega ministrstva, četudi je prožeto s protikatoliškim duhom. Porota ie nagradila njegov valensieinski roman »Blodije«. S tem je dano Durychu zadoščen e obenem pa so se odprla vrata njegovim knjigam in obenem tudi njegovim katoliškim idejam tudi v na bol) fanatične svobodomiselne kroge. A v čisti ljubezni posejana ideja vedno požene vsaj nekaj mladik tudi v najtrši zemlji. Razen Durycha so dobili državne nag-ade: Viktor Dyk, znani nar. demokratski senator in priznani pisatelj za kn igo »Diveti val«, Karol Scheinpflug za knjigo »Metuli v svetil ki«, Karel Čapek za »Pripovedke iz drugega /epa«, Otokar Fischer za knjigo »Duša in beseda«. Slovak Milan Mitrovsk^ za »Gospo Heleno«. Na polju drame je dobil letos že tret ič nagrado .Jaroslav Hilbcrt za dramo »Ireno«, F. X. Svoboda, ki pravkar obhaja sedemdesetletnico, pa za svoje dosedanje drame. Od čsl. nemških literatov je odnesel državno nagrado Max Brod. —b— Koncert godalnega kvarteta iz Dresdena V torek 11. novembra je bil v Unionskn dvorani koncert godalnegn kvarteta iz Dresdena. Bil je to prvi kotno rnoglasbeni večer v tej sezoni. Draždanski kvartet, ki pa tvorijo gg. G. Fnitzsche, F. Schneider. II. Riplinhn in A. Kron-holler uživa pri nas od lani največji umetniški sloves, ki je privabil za naše razmere precejšnje število poslušalstva h koncertu. Koncert je bil precej dobro obokan, dasi ravno bi bil obisk lahko boljši, zakaj takšne godbe pri nas ne ču-jemo izlepa. Na programu so bili trije kvarteti, namreč tretji iz Bee t ho v no vetra onusa 18. znani De-bussvjev v g-molu, pa Ilindemithov op. 10 v f-molu. Beethovnovo delo datira šc v zgodnjo dobo mojstrovega sklada tel jevanja. ki jo označujejo močni llayki v.plivan. V varii ranih lotnnli iin v sklepnem stavku ie tn vnliv očeviden in nam kaže provenienco llindemithovee-n stila, s katerim je zavojevnl Evrono. Res. da dela na harmomični bazi, vendar je močan poudarek tudi na razhajanju in shajanju samostojno pe-Ijnnc melodi.ke v večelnsiti in ta očituje nnrav-nost silno izrazno dinamiiko, ki jo pni Ilinde-mithu tako obožujemo. Naglašati vse vrline slavnetra kvarteta iz Draždan hi bilo odveč. Tehnična plat je nri teli izvajačih nekaj, na kar niti ne misliš Tako zelo je vse zunanje lo sredstvo umetnostne"'u izrnžajtt. ki je nri kvartetoveih iVvanredno fin, muz;kalon in ploboko siibtilen. Izborno so znali zadefii umetnostno zrno vsakega stavko in odstavka, izliorno odtehtati celoto in to nrera-čunnti na glavno, i/rednn jo njihova disciplina v podrejanju in nadre jan fu. ki se nosveča sm>o mivikalni misli in nc rab« nobenih zniniiniMi efektov. K"ko resničen ie bil Beethoven v njihovi i>ved:bi. knko razborit Debnosv in keko silen Hindemith, to smo moarlii noslu'alei le čutili. govoriti in pisati se o tem ne da. Koncert je bil trotovo člen izmed umetnostno nnjizvrsfnejšili zadnjih let in srn bomo ohmnr.li v lenem snonvnu. Žel'mo si Draždau-ccv pri nas najmanj enkrat vsako leto. V. Ob kronanju v Abcsiniji.: Cisto na desni vojvoda gloucesterski, sin in zastopnik angleškega kralja, na sredi eden izmed sedmerih vladnih načelnikov. levo (spredaj) abesinski prestolonaslednik) Alexander Lcrnct-Holcnia: Dic nachtlhhc Hochzeit. Roman. (S. Fischer, Betlin.) Celovčan, pesnik in dramatik izvrstnega kova — dasi je imel nedavno v literarnem svetu nerodno afero plagiaitstva — je Alexander Lernel-Holenia svojstven in izrazit predstavnik baročno-avstri sluga umetniškega elementa, osebnost skoz in skoz, gibčen in težak hkrati, kakor baročni slog, ki mu je nov in svež privrženec. Prvo n egovo delo v prozi je roman »Die nachtliche Hochzeit«, ki je pravkar izšel, Deja®;e se vrši v neki umiž'jeni Poljski ter je zavozlano in lahkomiselno-modro, pa tudi p-c-drzno in brezvestno. Ne bo nemara imel uspeha kot romanopisec, ker mu manjka tistega, kar je romanopiscu alfa in ornega: iz dela samega izvirajoče logičnosti. Dal je pa izvrstnih detajlov. 20 stotov težka letalna bomba, kakoršne bi v bodoči vojni metala posebna, v ta namen zgrajena ameriška letala... Krezovske plače Nemški državni predsednik Hindenburg si je dal pred kratkim znižati plačo; tudi mnogim ministrom in visokim uradnikom so prejemke skrčili. Pri vsem tem so v Nemčiji ljudje, ki prejemajo naravnost bajne plače. Seveda so to srečni generalni ravnatelji industrijskih družb in drugih dobičkanesnih podjetj. Tako prejemajo gen. ravnatelji porensko-vestfalskih industrijskih družb po 500 do 6C0 tisoč mark letno (1 marka je približno Din 13.45), ravnatelj Ivvang-Koncerna 575.000 mark, ravnatelj družbe barvne industrije 500.000 mark, gen. nadzornik ruhrskega montanskega trusta 400.000 mark, člani predsedstva Nemške banke po 350.000 mark, gen. ravnatelj Državne banke 340.000 mark, ravnatelji pri Kruppu po 120.000 mark, generalni ravnatelj državnih železnic 122.000 mark, ravnatelj berlinske elektrarne 200.000 mark, ravnatelj velesejma v Leipzigu 120.000, intendanti oddajnih radio-postaj po 40.000 do 100.000 mark, režiserji filmskih podjetij do 200.000 mark vsak. Potemtakem Nemčije reparacije vendarle še niso spravile čisto na psa! Pridobivale novih naročnikov! Vsemirske rakete gredo ljudem po glavi... Tn se vsiljuje vprašanje: Ali .je to samo tehnični dogodek ali pa bi res mogli kdaj ljudje z zemeljskega planeta dospeti na kako sosednjo zvezdo? Moadr v izstreljeni kruogli? Ali z zrakoplovom? Ali je zveza z zvezdami sploh mogoča ? ... Najbližja je misel za zvezo z luno. Ta zvezda jc oddaljena od nas > samo« 50.000 milj. Toda kakšno neizmerno začetno brzino in zraven tega znatno veličino bi morala imeti krogla, da bi zmagala to daljo! Na neki točki se neha privlačnost zemlje. To točko bi bilo treba premagati in dospeti v privlačno območje lune; drugače bi padla krogla nazaj na zemljo ali pa bi kot nov mesec krožila okolu zemlje. S samo vsemirsko raketo, ki bi dospela na luno, bi malo dosegli, saj bi o njeni poti in dospetju na cilj ničesar ne zvedeli. Plahe duše sc celo boje, da ne bi imelo tako »poseganje v vsemirje<- usodnih posledic za zemljo ... Seveda uboga zemeljska raketa za vsemirje ne pomenja niti toliko kakor komarjev pik za slonovo kožo. 10 milijonov milj, nato pa se zopet oddalji na 30 milijonov milj. Venera se približa zemlji na skoraj samih pet milijonov milj. Mars na osem milijonov, a se potem oddalji na 48 milijonov milj. Kako naj bi se premagale take dalje?!... Ne glede na razdaljo je Merkur po vsej priliki v enakem stanju kakor luna — brez ozračja. Pač pa ec zdi, da ima Venera podobno ozračje kakor zemlja; obdaja jo debela plast, ki jo ščiti pred žarko solnčno vročino. Bivanje na tem planetu bi utegnilo biti mogoče. Na Marsu jc zračna plast zelo tenka. Vendar so na njem opazovali lahne oblake in tneglo in belina na obeh tečajih, ki v teku poletja izgine, je vsekakor sneg. Pri vsem se planet oči-vidno čimdaljfc bolj izsušava. Vendar ni izključeno, da bi bilo življenje na njem možno; a razdalja! To bi bile zemlji najbližje zvezde; vse druge planete našega solnca lečijo od nas še mnogo večje razdalje, da o planetih drugih solne niti nc govorimo. To vprašanje je zanimivo, saj je duševna hrana, ki jo uživa kak narod ali druga velika skupina ljudi, najboljši tolmač za njeno nravno in etično smer. In Dunaj v splošnem kulturnem pogledu še vedno veliko pomeni. Po letnem poročilu ene največjih dunajskih knjižnic je med čitatelji 60 odstotkov žensk in 40 odstotkov moških. Približno 35 odstotkov vseh čita-teljev je starih 20 do 30 let, 27 odstotkov 30 do 40 let in 20 odstotkov je dopolnilo 50 leto. Odrasli bero sedaj posebno spomine znamenitih osebnosti, zgodovinska dela in pa izključno le ! najboljše leposlovje. Mlada dekleta nimajo za najljubše pisateljice svojih mater nobenega zmisla več: F.bner-Eschenbach, Eschthrut, Mar- i litt in Heimburg so docela pozabljene. Tudi zvezda 11. Courts-Mahler je v zatonu. Nasprot- i no pa jc mladi moški red ohranil zvestobo Karolu Mayu, ki ga čita z nezmanjšanim navdušenjem. Oerhart Hauptmann, Emil Ludvvig, Thomas Mann, Jakob Wasserman, Paul Eipper, Beebe, Bengt Berg in Bernatzig so enako pri-don, Sinclair Lewis, Dreiser, Shaw, Jack London, Sinclair Le\vis, Dreiser, Hermanu Hasse in Agnes Giinther. Po plitki in umazani bele- | tristiki nihče ne praša. Kulturna črta stremi j zopet kvišku. IVajmoderneiša mesnica Johannes Kepler (levo) in Tycho Brache na observatoriju v Pragi. — Dne 15. t. m. obhaja svet 300 letnico Keplerjeve smrti. Ali pa zrakoplov! Če bi plul z brzino 200 milj na dan, bi potreboval nad pol leta, da bi dospel na luno... Toda premagati bi moral še druge neizrekljive težave. Zrak bi postajal vedno tanjši, živeti bi bilo mogoče le v nepro-dušno zaprti kabini. V bližini lune pa zraka 6ploh ni več, luna nima ozračja: koliko kisika bi bilo treba, da bi bilo mogoče dihati! Sedaj je pa treba še pomisliti, da je za zrakoplov gonilna sila ravno pritisk zraka, ki ga obdaja; ta sila bi v brezzračnem prostoru odpadla. Zrakoplov bi moral zato imeti tako brzino, ki bi ga, clospevšega iz zemeljskega ozračja, pognala skozi brezzračni prostor v privlačno območje lune. Ta na zemlji doslej neznana brzina bi morala znašati 11.2 km na sekundo ali pa približno 40.000 kilometrov na uro. Toda na luni je tudi težnost drugačna nego na zemlji: manjša je. Z enim skokom bi premerili velike razdalje. Težnost je v zvezi z ozračjem; čim manjša jc težnost na kaki zvezdi, tem manj plinov je v njenem območju. Opazovalci z živahno domišljijo so vedeli povedati, da so na luni videli sneg in led; toda sneg in led bi se morala pod solnčnimi žarki stajati in voda izhlapevati, pri čemer bi nastali oblaki. Teh pa še nihče ni opazil. Pa še temperatura! Brez zaščitnega ozračja, neposredno žge solnce pol mcscca na lunino površino, ki se razgreje na 100 stopinj in čez, v nato sledeči 14 dnevni noči se pa zopet ohladi na 80 stopinj pod ničlo. Živeti bi se dalo tedaj na luni le malo dni. Oglejmo si sedaj oetalc najbližje planete. Oddalje se takoj povečajo v nedogled. Merkur so nam na svoji poti približa največ na približno Moderna mesnica se tudi pri nas že razlikuje od navadnih stojnic in nekdanjih temnih, kleti podobnih mesnic z močnimi »štoki« in vago kot edino premo. Toda o takih salonskih mesnicah, kakor so jih začeli uvajati v Ameriki, pa pri nas še niti ne sanjamo. Tako so na 77. cesti v Ne\vyorku, ki je ena naj-elegantnejših v ameriški metropoli, pred kratkim odprli mesnico, ki pomenja popoln preobrat v mesni trgovini. Tu je vse v zrcalih, ki segajo od vrha do tal, tla so pokrita z dragocenimi preprogami, umetno izdelane svetilke in lestenci razširjajo prijetno svetlobo. O Stoku z veliko sekiro in mesarju v okrvavljeni obleki in z zavihanimi rokavi ni nikjer najmanjše sledi. Tudi ni nikjer videti živalskih plečet in stegenj. Namesto vsega tega opazimo mize z udobnimi stoli, kjer morejo kupovalke sesti. Glavno pa so steklene omare, v katerih vzdržujejo s pomočjo najmodernejših hladilnih strojev temperaturo pod ničlo. Meso leži lepo zavito v vseh mogočih količinah na steklenih policah. Lepo oblečena prodajalka postreže z zahtevano količino kakor z zavojem cikorije, makaron itd. Seveda pa prodajajo v tej mesnici le prvovrstno meso brez kosti in nepotrebne maščobe. Vsak zavoj ntesa nosi pečat, ki dokazuje, da je meso pregledala poklicana javna oblast. Kar ostane mesa, ga prodajo zvečer po znižani ceni svojim uslužbencem in pa restavracijam. Vse to si more privoščiti seveda le močna mesarska družba, kakor je >Hygrade Food Products Corporation«. vojaška parada na Rdečem trgu v krenilju o priliki 13. obletnice boljševiske revolucije. Ali pojdemo na luno? Bodočnost zlata Društvo Narodov ,{e Izdalo Provi/.onlčno poročijo Delegacije finančnega komiteja Društva- narodov, ki dobila nalogo, »da preišče vzroke za gibanje kupne moči zlata kakor tudi posledice tega na gospodarsko življenje narodov in izdelati o lem poročilo.* V svojem poročilu navaja delegacija, da se ni btiviln s vprašanjem razdelitve zlata, s posledicami cen na splošno ugodno konjunkturo in z periodičnimi gibanji v nasprotju z dogotrajnimi gibam i. To so vipra&infa, ki jih delegacij« še raz-motriva, pa bo o njih še objavila poročilo. Za sedaj je preiskovala vprašanja, če bo ponudba zlata v prihodnjih letih dovolj velika za zadostitev preračunanega povpraševanja po zlatu, namenjenem zn denarne svi-he. Zato je pred vscin razpravljala in sestavila prdalke o pretekli produkciji zlata iin o cenil vali bodočih |iotreb. Potrebe denarnih 9redslev so odvisne od obsega produkcije in t igo vi ne, nadalje od denarnih transakcij trgovine. Ugcloviln je, da je povpraševanje po zlatu usmerjeno po teh faktorjih, če seveda izvzamemo važne spremembe v denarnih sistemih in v praksi nemarnega prometa. Bodočo porabo zlata je računala izhajeoč s predpostavke, da se obseg produkcije in trgovine kakor tudi obseg obtoka bankovcev a vieta obveznosti centralnih bank vsilto leto po popreГпо po-večn po 2 do 8%. Poročilo je mnenja na podlagi velikega števila statističnih podatkov, da se je bati pomanjkanja v preskrbi z novim zlatom za denarne evrhe in to v bližnji bodoč-ncsU, kar pa bo Imelo za pceledioo padanje cen, o kateri nevarnosti pravi poročilo, da bo še huiša, če bi se sedanji zlati denar zopet vrnil v obtok. Iz poročila ije razvidno, da je mogoče ukreniti v slučaju potrebe odredbe, ki bi te peelrdiee lahko nevlra-llziraJe. Pedala je tuli par smernic za te ukrepe, vendar bo te ukrepe še kasneje natančno preštu-dlraln. Kar se tiče teh ukrepov, ki bi bili jx>-trebni za preprečenje nevarnosti pomanjkanja zlata, navaja poročilo intervencijo novčaniškjh bank in vlfld ter v gotovih slučajih tudi mednarodno sodelovanje. V poročilu so tudi zelo zanimive soo-menice znanih avtoritet: prof. Caesla, J. Kitcliina in Sir. R. Mauta. Finančni odbor Društva narodov Društvo narodov je objavilo ekspoze o delu In funkcijah finančnega odbora, kakor ga je odobril svet DN v svoji seji dne 24. sept. in skupščina nekaj dni kasneie 19. sept. Poročilo vsebuje kratek pregled dosedanjega dola finančnega odbora glede finančne vznosta-vitve in naseljevanja beguncev in smernice, ki so vodile njegovo akcijo in metode, katere uporablja. Trda doba finančne vzpostavitve dela, ki ee je začelo v letih 11)22 in vršilo v k-snejših letih, je končana in finančni oiber se pripravlja za svoje delo pri novih potrebah. Komite ima namen paziti kakor preje na finančni razvoj na evetu in predlagali v slučaju potrebe svetu štu-dirnmje vseh vprršanj, ki se mti zde prsebno važna. Že je začel razpravljati o takih vprašanjih, kakor na primer odprava in zatiranje ponnreije-vanja denarja, dvojnega obdavčevanja in begu prod davki, gibanja sk.uipne moči zlala. Potrebno pa bi bilo preštudirati sledeča vprašanja. Gibanje knp'taila iz dežele v deželo, pretiranje meuir/očih se dob ugodne gospodarske konjunkture in depresije. kmetijski kredit itd. Finančni odbor bo kakor dos!91.54 —296.54, Sloe.kholm 15.13 bi., Madrid AGO bi. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.2 milijonov Din. Bekrad. Amsterdam 2271—2277, Berlin od 1344.50 do 1317.50, Bruselj 786 35—789.35, Budimpešta 987-990, Curih 1(!91.40—1097.40, Dunaj 794 07 —797.07, London 273 98—274.78, Ne\vyork 56 28-56.48, Pariz 220 92 - 222.92, Milan 291.35 do 296.35. Praga 167 06 -167.86. Curih. Belrrnd 9.1280. Amsterdam 207.47R, Atene 6.675, Berlin 122 825, Bruselj 71.90, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3 06, Carigrrd 2.44, DiiMVj 7190, London 25.0362.5, Madrid 5930, Newyork 615.45, Pariz 20 21375, Praga 15.285, Sofi a 3.73, Trst 26 9825, Varšava 57.76. Kopenhagen 137.825, Sloe.kholm 188.20, Oslo 137.85. Helsingore 12.975. Dunajske borze ni bilo radi avstrijskega državnega praznika. VKKDNOSTN1 PAPIRII Tendenca za državni papirje je bila danes slabejSa in so lečaiji nazadovali. Predvsem so popustili tečaji dolarskih papirjev, samo v teli so tudi bili zaključki. Tako je popis!il tečaj 8% Ble-rovega ]>oso:ila od 91.E0 na 91, 7% Blerovega posojili pa cxl 82 25 na 81.75. Trž'šče bančnih papirjev je bilo živahnejše. Po dali sem pres'edku je zabeležiti zaključek v delnicah Katcličke banke po 35, nadalje je bila zaključena jmi neepremenje-iipni tečaju 56 Poljo banka. V teku sestanka se e Učvrstil tečaj Union banke od 191 na 191.50 in Jugobnnike od 78 na 78.50 pri več zci'-ljuikih v ol)"h papirjih. Praštediona je bila zak'jučeoa po 330, kar ]K>menl v primeru z včerajšnjim zaključkom 927 učvrstitev. Med industrijskimi papirri beleži promet ОиЧтатп. v Trboveljski pa so bili taključkl pri slabši tendenci po 375 in 373. Ljhi h'in na. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 8->25 bi., Celjska jx>s. 160 drn., Ljublj. lcrrd. 122 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170 do 180 Vevče 124 den.. Stavbna 40 den., Split cement 100 bi., Ruše 280—800 Zagreb. Drž. papirji: 7% Inv. pes. 86.75 do 87.60, agrari 54 bi., vouia škoda ar. 430 430.50, kasn 480—131.50. 11. 432 bi., 12. 430-432, brez kup. 419 50-123 60. srečke Rdeč. križa 52 bi., 8% Bh rovo po« 90.75—91 50 (91.50, 91), 7% Bler. pos. 81.625 - 81.875 ( 82 £5, 82, 81 75), 1% po«. Drž. hip. banke 80.50-81.60, 6?!, bogi. obv. 73 bi. — Ban'ne delnice: Hrvatska 50 d„ Katolička 35- 89 '85). Poljo 56 56.50 (56). Kreditna 96 d., Union 191.60 do 192, (191. 191.25. 19150). Jugo 78 78.25 (78. 78 25, 78 50), Lj. kred. 122 d.. Narodna 8.025-8 100. OhHna 36 d.. PrnStcdi na 930—935 (930). Srbska 180—190. Zemeljska 129-181. — Industrijske del- i»r|t«-mo nrlite s nnmoOo NIVEA-CHEME Predno se iianiažele l milom, se morate naniaaati s to kremo. Toda ne preveč, da se no zmanjša tvor tev pen. Videli bodete, da tudi vsiikdanje britje ni kvari ivo z.a kožo. Nasprotno pa ne bosle imeli več rdeče kožo, Ki tako neprijetni peče, in ne raz-pokanth mest O enein boste uvideli, dn podaja Vaš obraz vedno miajoi, lepši, bolj negovan. NiVc.A-CUEMli se ne more nadomestiti, ker saino ona vse :uje eucerit in v tem temelji njeno izrazito učinkovanje. škatlje po: 5—, 10 — in 22'— Din: tube po 9 — in 14— Din. Proi/vajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Reiersdorl & Co.. d. s. o. j.. Maribor, Gregorčičeva 24. Spori niče: Nar. šum. 26 d., Guttmann 135.50- 137 (136), Slaveks 50 d., Slavonija 200 d, Nržice 1.000 bi., Dnnica 100—103, Pivara Sar. ICO—200, Drava 237 bl„ gečerana Osjek 29:1—297, Nar. ml. 20 d., Osj. Ijev. 197 d, Brod. vag. 90 d., Union 95-120, Vevče 124, Isis 40 d., Ragusea 397—400, Oeeania 210 do 235, Trboveljska 3/5—370 (375, 373), Sipi it cement 300-100. Behrrad. Narodna banka 8.130 (5 kom ), 7% inv. pos. 86- 87.50 (87.50, 10 000 Din norm.), volna škoda 450—450 50 (450.25, 450 50 ; 600 kom.), 11. 451.50-452.50, 12. 454-451.50, 8% Bler. pos. 92, 7% Bler. pos. 82 (.3000 dol.). No acijc državnih paoirjev v inozemstvu: London: 1% Bler. p=s. 80.60 81.50. — Nevvyork: 8% Bler. |)cs. 90—91, 7% Bler. pos 80.50—82, 1% p;.s. DHB 80-80.50. I.PS Na ljubljai siti borzi je bilo zaključeno: 1 vag. desk smreka—jelka in 3 vag. buhovih drv. Tendenca mlačna. Žilni tre Danes je zavladala na našem žitnem tTgu nekoliko priazmejša tendenca in cene so se učvrstile. Tudi z zunanjih tržišč javljajo učvrstitev. Čvrsto tendenco je pripisovati glasovom, da bo Privilegirana izvozna d. d. v Češkoslovaško izvozila nad 1.000 vagonov pšonioe. Tudi mlini so začeli nekaj več nakupovati, ker krijejo j>re šlvo, ker je moral odstopiti najboljše igralce za državno reprezen anco. Vseeno pa je zagrebško moštvo še veino des i močno, da uspešno nastopi proli Grazu Zaereb stoii v naslednji sestavi: De-mič — Pavič c, Rajkovič — Ralič, Šeb, Pavellč I — Slankovič, PaveliČ II, Lelnert, Malee, Zarkovič. Treljo tekmo jia odigra mošlvo Maribora proli garnituri Graza. Zagrebška Concordija je prejela lepo število čestitk k zmagi v državnem prvenstvu. Med oe'ali-mi klubi iz države jc česti ala tudi ljubljanska Ilirija, ki je prva igrala v tekmah za državno prvenstvo pro.i Concordiji in izgubila. Upravni odbor JNZ ie sklenil, da upošteva sklep konference zastopnikov [x>dzvez in izplača BSK obljub'.ieno vsoto. To je tudi edino pravilno stališče, pa če ludi protestiralo neka eri — iz zavisti. BSK je odškodnino zaslužil in jo mora ludi dobili. Brez. BSK Jugoslavija na tekmah z.a svelov-no prvenstvo ne bi mo?la sodelovati. JN7. so pa prisilili k naklu z BSK ravno tisti krogi, ki danes očitajo JNZ nepravilno postopanje. Novi državni prvak je prejel za jugoslovanski nogomet čas'no vabilo. Praška Slavi'a je povabila Concrdijo v Prago, k.ier bo nastopila 14. decembra. Ravno lako ]e povabljen ludi BSK v Prago, samo, da bo naslopil proli Sparti. Predlog ing. Simonoviča prihodniemu Klavnemu zborovanju ne bo predložna oficijelno JNZ, pač pa ing. Sinvnovič sam. Kakor je videli, ne bo tako lahko sprejet nov način igranja za državno prvenstvo, čeprav je ta predlog za razvoj nogometa zelo dober. Dvokotesa motorji, Šivalni stroil, otroški in igrnčni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, nejn'č.je cene. Proda a na obroke. Ceniki franko. „TRIBUN A" F. B L., lovnrna dvokoles in otrnSkih vozičkov LJUBLJANA, Karlovska cent« ».«». 4. Službeno iz LHP-a. Redna seja upravnega 1 odbora se vrši v čolrlek 13. t. m. ob 18 v običajnih prostorih Vsi odborniki se na|)rošajo, da pri-sn3lvujejo radi važnosli dnevnega reda polnolle-vilno Iej seji. — Tajnica. SK Ilirija (Hazenska sckciia). Julri v pelek ob 18 v klubski sebi kavarne Evropa plenarni članski seslanek, na ka'erem se bodo določili zimski treningi. Isl .časno in istolam morajo poravnati čienice vso že zapadlo članarino. K pone-deiikom 27. L m. prične llirlledenski kurz. za masažo, katereera morajo brezpogojno posečati vse članice sekcije. SK Jliriia (Iz tajništva). Gg. Sennig I in II Dekleva, ing. Blourlek, Pevalek l in II, M;k'-v-i čič I. Tlnla. Kramarš'č naj se sigurno zglase v Uj-\ varni Evropa v pelek 14. I. ni. ob 20. Iz-redno vaiuo. Mariborski spori Moilmefdna tekma Maribor — Gradec. Za medmestno tekmo Maribor : Gradec, ki se vrši v nedeljo, dne 16. novembra v Mariboru, je M. O. kapelan nominlral naslednje igralce, ki borvem mestu vztrajno vodi ljubljencc londonskega občinstva Arsenal z 22 točk?mi. Sledi mu po umiku Aslon Ville lanski angleški prvak Sheffieid Wednesday (21 točk); ki prihaja zofiet v staro formo in morda ne bo dolgo, ko se mu bo moral umakniti tudi Arsenal. — Na tretjem mestu pa je Aston Villa (19 točk). — Se vedno na zadnjem mestu je Manchester United (2 ločki). НОСКЕУ Mojslri hockeya. Nemška hockoy-reprezen-tanca jc odigrala Iretjo meddržavno hookev-tekmo z Danci. Že v naprej se je vedelo, da IkkIo zmagali Nemci, ki so v tem sj»ortu morda prvi od evropskih narodov. Vprašanje je bilo le, kako se bo glasil rezultat. Pa tudi z izidom l so Nemoi zadovoljni, kajti z. lahkoto so odpre. I vili Dance z rezultatom (i : 0. RAZNO Neverjetno skoraj! Ni dolgo tege, kar jc Nemec I len ne |x>stavil z. motornim kolesom nov svetovni rekord, ko je dosegel hitrost 221.54 km na uro. Bajna je že ta hitrost in nihče si ni mogel m sliti, da l>o tudi ta rekord kmalu padel. Angležu J. S. Wrigthu, ki jc znan kot eden najboljših angleških dirkačev, se je [»osrečilo jx>-itaviti z. motornim kolesom nov svetovni višek, ki zelo nndkriljuje prejšnjega. Ta Anglež je dosegel brzino 242.96km nu uro in s tem odvzel It'Mineu čast zmagovalca. 20 zmag so dosegli Nemci v mednarodnih hockey tekmah. Ta številka jasno govori, kako je ta šport razvit pri nem: kem narodu, ki jc bil s svojo reprezentanco že 20krat zastopan v internacionalnih hockey borbah. Ogri gredo v Nemčijo. V ogrskem prvenstvu vodeča Hungaria je sklenila odigrati v Nemčiji koncem decembra nekaj mednarodnih lekem. Tako bo go lovala v Nilrnbergu. Dresdenu in Berlinu. Romuni že imajo profesionalne klube. Že nc-j kaj časa se je šušljalo, da bodo v Romuniji usln-: novili profesionalizem. Sedaj je toliko gotovo, da [ se je v Temešvaru ustanovilo prvo profesionalno : moštvo »Ripensin«. Tripravlja pa se ustanovitev še štirih profesionalnih klubov v Aradu, Kronstadlu in Cernovicah. Radio Programi Siadio-Ljisbffana г Četrtek, 13. novembra: 12.15 Plošče (slovenska in plesna glasba). 12.45 Dntvne vesti 13 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura (radio telka). 18 Otroška glasba: I. Vojka Prelovčeva igra na klavir. II. Tinčka Slapar bo zapela pat pesmic 19 Dr. Mirko Rupel: Srbo-hivaščina. 19.30 Dr. Valler Bohinec: Geologija naše zemlje (nekaj o meteoritih, zlasti o sibirskem meteoru iz 1. 1908) 20 Pienos ljubljanske opere. 22.30 Časovna napoved in poroči a, plošče. Potek. 14. novembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 18.00 Čas, plošče, borzni. — 17.30 Radio orkesler. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnaetič-ne vaje. — 19 00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 20 00 Koncert delavske godbe >Zarjac. — 21.00 Radio orkesler. — 22.00 Časovna napoved in izročila. Drugi programi t Petek, 14. novembra. Belgrad: 17.30 Narodne na harmoniko. 20.0C, Radio orkester. 20.30 Violina in klavir. 21.30 Arije in dvosj»evi. — Zagreb: 17.00 Glasba v kavarni Corso. 22 40 Lahka večerna glasba. — Builapost: 17.30 Ogrske pesmi. 19.00 Koncerl vojaške godbe. — Dunaj: 1730 Glasbena mladinska ura. 10.85 Kvartet. 20.30 J. Kepler: 3001etnica njegove smrti. 21.0") V siKimin mojstru dunajske glasbe Karlu M. Ziehrer. — Milan: 21.00 Simfonični koncerl. 22.00 Komedija, nato jazz orkesler. — Praga: 19 35 Pol ure eksotične glasbe 20.00 Koncerl češke filharmonije. 21.00 Proslava 2001e!nice smrli J. KomeiiRkyga — koncert. 22.20 Mor. Ostrava. — Langcnberg: 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Lahka glasba. — Rim: 17.00 Orkestralni koncerl. 21.05 »Paganinic, opereta (Lehar). — Berlin: 19.30 »Viceadmiral«, ojierela v 2 dej. (MilUicker). 21.50 Violincello in orkesler, nato [»lesna glasba. — Katoviec: 18.45 Književna čelrl. 20.15 Simfonični koncert filharmonije. 23 00 lz nabiralnika — Toulouse: 17.0() Razna glasba. 18.30 Plesna glasba. 18.55 Simfon'čni orkesler. 21.00 Orkester — Lonilin: 21.00 Koncert vojaDke godbo. 22.80 Ple na glasba. — Mor. Ostrava: 18.40 ,1 Kepler: SOOIetnica ujegove smrti. 21.(KI J. Koinenskv: 200-lelnica njegove smrli; prenos iz Brna.. 22.20 Ljud «ka glasba, radio orkester. — PLETE It I UE na debelo! na drobno i PLETILSKA 7ATIRUGA NA BREZNI Cl p. Jesenioe - Goren.jsfto MALI OGLASI Vaaka drobna vrati cn l-SO Din aU vaaka beaetfa SO por. Na|man|il og*aa ► • S Din. Oglaal nad dcvel vratlc м računa |o vit«,. Za odgovor anamkol Na vpraianla brca anamk« n« odgovarlamol r i ' v « • v » v • Službe ucejo Kuharica starejša, želi mesta v gostilno ali k orožnikom. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.900. Samostojna šivilja za perilo, dobra delavka, išče mesta gre tudi šivat na dom. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« štev. 12.928. фшшу Prodajalka z večletno prakso se sprejme kot poslovodki-nja za trgovino z mešanim blagom. Nastop takoj. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 12.916. Služkinja dobi službo, katera ima veselje do gostilne, za takojšnji nastop (Ivan Čeme, Vrhnika 95, gostilna). Dogovor za nastop osebno, na pismene ponudbe se ne ozira. Antikvitete novodošle! — Kapiteljska ulica 3, dvorišče. Zveza brivskih in las- ničarskih pomočnikov Zagreb, Ilica 55'II, desno, daje gg. delodajalcem hrezplačno posredovanje dela za pomožno osobje. I Šoferska šola prva oblast, konc.. Ča-mernik. Liubhana Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236 Pouk tn prak-tične vožnie. Ca " Stanovanja Sostanovalca sprejmem po nizki ceni. - Grobelšek, Rožna dolina, cesta III, št. 32. Šobo v sredini mesta, solnčna, s posebnim vhodom, oddam takoj solidnemu gospodu. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.9JS. Stanovanje soba, kuhinja, predsoba, pritikline in elektrika, v centru, se odda 1—2 gospodičnama. Ponudbe na upravo lista pod »Solidna stranka«. Lepa soba se takoj odda, najraje šivilji. Stari trg Ila, Ljubljana. Mesečno sobo z dvema posteljema, po mogočnosti s souporabo kopalnice, išče miren zakonski par. - Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov.« pod »Ugodnost«. ЕНШЗД! Hotel ali dobro vpeljano restavracijo v Ljubljani, Kranju ali Zagrebu, sprejmem v najem. Prednost, ako je stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hotel«. Lepa trgovina s skladiščem se odda takoj. Stari trg Ila, Ljubljana, 10ШШ1 Philipsov jubilejni pianino s petletnim lamstvom dobite edinole pri Minki Modic, Coizova cesta 9. Pianine, orgle, harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje Anton Dernič, Radovljica. Stavbna parcela v izmeri 7000 m-, se proda v bližini kolodvora Št. Vid - Vižmarje. Parcela ie pripravna za tovarniško podjetje ali 5—6 manjših stavbišč. - Poizve se- Št. Vid • Vižmarje št. 100 Mihi ki se nahaja v mestu, zamenjam za mlin in žago na deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 12.879. on Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuie upravništvo »Merkur«. Ltubliana Šelenbur-gova ulica 6/11. tel 30-52 Vsakovrstno zlato Kanale oo naivišiib cenal-ČERNE. luveltr Liubhana Woliova ulica št. 3. Prodamo Med cvetlični 1 kg 17 Din ajdov 1 kg ... 15 Din dobavita v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. Postelja kompletna, nočna omara, ogledalo, se proda. Naslov v upravi pod št. 12.958. Polenovka namočena, se dobi vsak petek pri: I. Buzzolini, Ljubljana, Lingarjeva ul. Pohištvo dve postelji z modroci in dve visoki omari, malo rabljeni, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.960. Za stavbe vsakovrsten suh lesan m žagan les. ladiska tla cent oddaia Fran Šuštar, Dolenjska cesta Te eton2424 Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-iiam po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria Trgovina dežnih plaščev Martin Jančigaj se je preselila v Spod. Šiško na Celovško cesto Peči na žagovino najbolišega sistema in nai-boli trpežne izdeluje in razpošilja na poskušnjo brez vsakega rizika za stranko, ker plača tovor-nino tja in nazaj tvrdka Rihard Jakelj - Slovenjgradec. Ka&a ješprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja na debelo veletrgovina A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva cesta 24 гл оЈл, Јиукл ШЛМ2056 ОЧ.. лгАлохлЛ, V LIKANJE obleke ali suknje 18 Din Obračanje 300 D Vaša obleka, suknja, kostim ali plašč bo zopet kot nov, ako pošljete v Wallet Ex-pres, Ljubljana, Stari trg 19, da se Vam očisti s sredstvi, ki blagu ne škodujejo, zlika, posije, vstavi novo podlogo, obrne. - Likanje in čiščenje klobukov. Na likanje se lahko počaka. Drž. razredna loterija Poročilo iz kolekture Aut. Gole/, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Žrebanje V. razreda 20. kola, drugi dan, 11. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja). 30.000 Din štev. 71.278, 92.940. 20.000 D;n štev. 73.895, 85.706. 10.000 Din štev. 6.172, 34.533. 4.000 Din štev. 14.193, 40.946, 70.495, 98.745. 2.000 Din štev. 5481, 5747, 6108, 7257, 7917, 7992, 8325, 8866, 10420, 10899, 13823, 15501, 15863, 21094, 22915, 24671, 26144, 29592, 30296, 30764, 30877, 31314, 31645, 31828, 32009, 34357, 36044, 38748,' 40879, 45318, 46850, 52546, 52867, 53824, 55295, 59547, 63454, 64037, 66805, 66887, 68665, 72643 74697, 75*97, 76374, 76800, 81198, 81354, 82935, 85750, 87389, 87817, 8918^, 91497, 94699, 94852, 95554, 95985, 96302, 97118, 99045, 99224. Zahvala Ker dneva smrti ne pove nobena pratika, sem pristopil pred tremi leti s svojo soprogo Albino v društvo »Ljudska samopomoč« v Mariboru. Po kratki bolezni ter nepričakovano pa se je preselila dne 30. oktobra v večnost Kdo bi mi bil v teh dneh žalosti pomagal olaišati nastalo gorje? V delno tolažbo in gmotno olajšavo mi je »Ljudska samopomoč« nakazala takoj pripadajočo znatno podporo, za katero se tem potom nai-iskreneje zahvaljujem in priporočam to nad vse koristno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Ljubljana, dne 8. novembra 1930. Martin Breznik nadučitelj v pokoju Ljubljana, Cesta na Rožnik 29. Karofaite .Slovsnca*! et^a Tužnega srca naznanjamo, da je naša ljubljena soproga, hčerka in sestra, gospa MarHo Honštomroi.PotočniH soproga strojevodje drž. žel. dne 11. novembra, previdena s tolažili svete vere, mirno umrla. Truplo blagopokojne blagoslovimo v četrtek 13. nov. ob 11 dop. pred hišo žalosti, Beethovnova ulica 16, odkoder se prepelje v Javornik na Gorenjskem, kjer bo pogreb istega dne ob 2 pop. V Ljubljani, dne 12. novembra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sožalja ob nenadni izgubi našega preljubega sina, brata, svaka itd., gospoda Mirko Bahuma se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, godbi kat. del. društva, pevskemu društvu »Sava« ter ostalim zastopnikom druš'ev, dalje gg. tov, inženerjem in pred jtojnikom ler vsem stanovskim tovarišem in vsem, ki so nepozabnega nam pokojnika spremili k večnemu počitku. Jesenice, dne 12, novem. 1930. ŽALUJOČI SORODNIKI. TRETORN TRET0RN galoSe In Cevliiza sneg kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znamko TRETORN ker ic nalboilSa. AA AAHh,« IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTlPIJt, ■HOBARVNt, VELBAR NI AUT0TIPIJE, KOMBINIRANE KLISEiE ZA NAPADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR KUjEJE PO PER0RI1IH, SLIKAH IN RiSBAH, KO K0PISIH IN F0TGGRA FIJ9H ZA RAZGLEDNICE. REKLAM. SLIKE, VINJE1E )ШЈ111Ш1ШШШ1ШШШШ1ШШН111Ш1НШ1Ш11Ш Umrla nam je draga sestra, teta in svakinja, gospodična Regina Stupar poštna stareiina v pokoju Pogreb bo v četrtek, dne 13. novembra ob pol 3 popoldne od doma žalosti, Cesta pod Rožnik št, la (poleg Čada), na pokopališče k Sv. Križu, V Ljubljani, dne 12. novembra 1930. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni znvnO » Ljubljani а 0 S as o. ► 8<.s "3 Зсл_. ss Sls-S^ ■g-SSiao j»JE as ш '3 t " ..3 0S SO „.* o ■ E ss-г a « n _ ^ C f » . Č * 3 O I — u {•H* = o^o ' 2 N ДЈ _ ~ -?, «G« £ S"-o S o — - * ui Hans Dominik: - a" J S i ■šuj3 15) o ss n m O » i *> ■Snda'ES ■n ^ - « ► e ~ Q s1/5 <2 1 Moč treh 35 Roman iz leta 1955. Ko je prvikrat videl Jano Hartejevo, je spoznal v njej dober medij za svoje hipnotične poizkuse, dragoceno sredstvo za izvedbo svojih načrtov. Samo zato se je zanimal za njeno usodo. Dokler je videl, da ga v tem ogroža Silvester Bursfeld in je v postarnem možu zaplapolal plamen nenadne strasti. Cesto je bil proklel svojo slabost, ne da bi se mogel otresti te strasti. Vedel je, da ga dekle nc ljubi iz vsega srca, njega, ki bi ji po letih bil prav lahko njen oče, da ga morda sploh no bo ljubila nikoli. Toda misel, da je Jana njegova, mu je pregnala vse pomisleke. Dr. Glosin se je sklonil nad Janino roko, ki je počivala v njegovi, in pritisnil nanjo svoje utsnice. Z lahnim krikom je planila Jana prestrašena iz svojega sna. V prvi presenečenosti ni niti opazila čudnega zdravnikovega položaja. »Ali vi, gospod dr. Glosin!.., O, kako se veselim, da ste prišli. Očitali mi boste nehvaležnost, toda moram vam reči, da me samota v Reynoldovini tišči.« »Torej želite, da pridem pogosteje, da ostanem dlje ... zap vedno pri vas, Jana?« Jana je zardela in sklonila glavo. Skrbeča ljubezen, ki jc odsevala iz doktorjevih besed, jo je zmedla. Hotela je reči, da jo je siabo razumel, da hoče proč iz Reynoldove farme. In vendar ni spravila besed, ki bi moralo zveneti ko nehvaležnost, preko ustnic. Zaslepljen od svoje strasti, je mislil dr. Glosin, da služi Jani njeno zadržanje le za hrambo pred toplejšimi čuvstvi. »Jpna, smem, naj ostanem vedno pri vas?« Odgovorila ni takoj. Njena roka je podrgctava'a v njegovi. Preko obraza se ji je razlil izraz proseče nemoči. Ne veni,« je izgovorila medlo. »Je ...« — položila je roko na srce — »je tako tuje tu.« »Ne samo tu. Povsod na svetu! Kjer je eden, naj bo še drugi. Jana, poglejte me. Hočem odkrito govoriti z vami. Hrepenim po domu, po ženi, po počitku. Pogled vaših oči, zvenk vašega glasu, vaša ljubljena bližina mi bo prinesla vse. Vreden vas nisem, da, vem, neplemenito je, ako hočem prikleniti vaše cvetoče mlado življenje na moje. Toda ne morem drugače in, Jana, ijubim vas, ljubim vas bolj, kakor vam morem povedati. Ali hočete za menoj, naj grem kamor hočem, kot moje najdražje na zemlji, kot moja žena? ... Vi ne rečete besede, Jana? Odtegujete mi svojo roko in se obračate od mene?« Glosin je umolknil. Njegov glas je postajal pri zadnjih besedah zmeraj tišji, sopel je težko. Vzravnal se jc in buljil v Jano, ki si jc pokrila obraz z rokami in jokala. Bil je razočaran, presenečen, toda ni ga strašilo, ni mu vzelo poguma. »Oprostite mi, Jana. Oplašil sem vas s svojo divjo snubitvijo. Puščam vam časa, da mi najdete odgovor. Spoznali me boste po bližje in me ljubili.« »Ne, nc! Nc ljubim vas, nikoli vas ne bom ljubila!« Jana je zavpila in znova zajokala, bridko, ne-utešljivo. Glosin je prebledcl ko smrt. »Je to odgovor: Nimate nobenega razumevanja za to, kar trpim, nobenega čuvstva, nobenega sočutja?« Oči so mu čudno zagorele, prsa so se mu silno dvigala. Zmogla ga je strast. Padel ji je pred noge in prosil, naj ga usliši. »Ne, ne maram vas dalje poslušali.« Jana je skočila pokonci in se umaknila pred doktorjem. »Nočem ... nočem,« in preden je imel čas, da bt vstal, se je obrnila in naglo je hilela po strmini navzdol. Glosin je kriknil, napol vzdih, napol kletev, in strmel za njo... Kaj naj začne? Z notranjo muko je premislil še enkrat nastop. In potem je prišlo spoznanje divjega sramu, da ga je zavrgla. S stisnjeno pestjo se je udaril po čelu, kakor da bi hotel zbuditi v njem vse hudobne sile. »Norec, kateri sem bil! Kakšen vrag mc jc slepil? Temu Loggu Saru je veljala njena ljubezen, ne meni. Ne sme mi on uiti in četudi bi bil zvezan pekel z njim in njegovo iznajdbo!« Kar je mogel hitro, je hitel domov. Brez obotavljanja je stopil v Janino sobico. Dr. Glosin je opazil skozi napol odprta vrata, ki so vodila v spalnico, da kleči Jana pred ročno torbico in pospravlja vanjo obleke in perilo. »Ah, kakor sem mislil. Vendar ne, dete moje, ne kakor ti, ampak kakor jaz hočem. In jaz te hočem prikleniti na Reynoldovino močneje, nego bi lo mogli čuvaji in mreže.« Iztegnil io roko proti niej in stopal nnčnei do nje. Jana sc je obrnila in odprla usta, Kakor da bi hotela glasno zakričati. Toda nobenega glasu ni bilo preko ustnic, ki so se polagoma zopet zaprle. Za Juuoslovnnsko tiskarno v Ljubljani: Karel Cec. Izdulaleli' Ivnn Itnktiven Uredmk; Franc bLretuiar.