KRIŽE V ilf o d Leonarda iz Portu Mauricio iz ojstrejšiga ordna Svetiga Frančiška zložen v laškim jeziku, -=eine>- drugimi molitvami. » v |$jjr f LYCI Petiga popravljeniga natisa. ^ ntsup v Z IT Mir J V založbi in na prodaj per Leopoldu Kremžarji, bukvovezu in kupčevavcu z bukvami. - iE5i!SHS25HS2SH5H525ESJSESiSHH5Z5H51SHSH5H52SE5HSiSHSHSi5ZS2SHS?S2SHSH5ESi5252Si5i HS5HSH5HSH5HS25H5 H5ZSZ52525HSH25H2W5H5ffiH5J5B25Z5HffiEil Takrat tedej jim ga je (Pilat) iz¬ dal, de bi bil križan. Vzeli so pa Jezusa in ven peljali. In je svoj križ noseč ven šel na mesto, ki se imenuje mesto mertvaš- kih glav, po hebrejsko pa Golgata. Ondi so ga križali. (Janez 19, 16 — 18.) O vi vsi, ki greste po potu, pre¬ mislite, in glejte, če je še kaka bolečina, kakoršna je bolečina moja! (Žalostna pesem Jeremija preroka 1, 12.) lt5HHSESaSE5JS2SH5HSHSEH5J5aSES252SESHS2SE5ES2!EHHSZ5EHHHiB in - bhsi PHE5 Predgovor a Dukvice imenovane: „Svcti Križev pot,“ so bile od visoko častitljiviga sekavškiga Škofij s tva v Gracu 4. vel- kiga serpanja 1842 v nemškim jeziku z naslednjimi besedami poterjene: Approbation. Nr. 1672. Gegen die Drucklegung dieser Andachtsiibung, betitelt: Pot sveti- ga Križa etc. wird in geistlicher Beziehung kein Anstand genommen. Von dem furstbischoflichen Sek- kauer Ordinariate zu Graz am 4. Au- gust 1842. Im Auftrage Sr. f. b. Gnaden Jos. Kramer, Domdeehant. Blasius Neubauer, Secretar. Kako ljube in drage so te bukvice svetiga Križeviga pota pobožnim krist- iS2SZSHS2SESZS2S25HSE5MSZSli5E52SE5ESH5iHSESH5ESE52SHSE5HSE5iSESHSHSHSHS2S25ESHSH5J5ESHSESE525H! janam, se že iz tega lahko razvidi, i ker so se mogle zdaj že v peto na- i tisniti dati; torej jih ni treba, še posebej hvaliti in ljudstvu perporočevati. Od več strani so se pa želje du¬ hovnih Gospodov zaslišale, de bi se j imenovane bukvice ob perložnosti no- j viga natisa nekoliko, kar besedo zade- [ va, popravile, in v čistejši kranjšini | na svitlo dale, ker človeka boli in še j clo moti, če mora iz bukvic, ki so vi tako skaženim jeziku pisane, sveti Kri- žov pot pred ljudstvam na glas moliti. Tej pravični želji smo hotli vstreči, to-j rej smo skaženo kranjšino nekoliko po- j pravili, vender ne prav do čistiga, de j se bo ljudstvo per očitni molitvi svetiga j Križeviga pota tudi bukvic poprešnjihj natisov zamoglo poslužiti. Nate tedej popravljene in očišene j bukvice, ter poslužite se jih k božji] časti in k zveličanju svojih duš. Bog, j Oče nebeški, pa napolni vaše serca z i ljubeznijo do svetiga Križeviga pota! J. V. Popravljavec. § H5HSE5SSE5ESE5ESESESE5ESE^ ■ A ?Z ffHSZ5E52SHSHS2SH5H52Si3S?5HSBSESHSBJ525E512525i!52SH52525HSSS2SH!Ei S G S G S S K Gj S G Pisave© I G bukvic sv. Križeviga pota. 3 G G 0 D K erlastujejo se te bukvice zveli- o čanimu Patru Leonardu iz Portu Mau- d ricio (tako se imenuje mesto, v kterimo je bil rojen leta 1676J. Ta služabnik jj božji je preživel 44 let v ojstrejšim § ordnu sv. Frančiška. Poln ljubezni ji do Boga in do bližnjiga se je ves ta čas silno trudil, prav veliko ljudi k Bogu g perpeljati. Zatorej je veliko fara po c mestih in deželi obhodil, kjer je pridi— c goval, učil, molil in ljudstvo k pokoriB in poboljšanju življenja budil. To sveto 3 opravilo, ki je več dni v enim kraji § terpelo, se imenuje z latinsko besedo g „mision. u Tacih misionov je Pater g L eonard več ko 300 imel, ker je ob tih perložnostih brez števila veliko greš- nikov spreobernil in Bogu perdobil. V c znamnje svoje ljubezni do Boga in bliž— [ n j'ga si je dal na bandero, ki ga jej 5H5H5252SH5E5H5ffiffiZ5i£2;H« pred seboj nosil, zapisati besede: „Ž*»i [ Jezus l Živi Marija! v sercih vsih i ljudi. u Posebno gorečnost je imel do | svetiga Križeviga pota; vsak dan, cej mu je bilo le mogoče, ga je ves ginjen [ do solz molil, in tudi drugim moliti per- J poročal. Povsod je svoje misione s j postavljanjem Križeviga pota začel, kjer j pa je že bil postavljen, ga je moliti i perporočal. Postavljeni Križev pot je | ljudem veden spominj misiona in per njem storjenih sklepov in obljub. Pre- J misljevanje Kristusoviga terpljenja, je rekel, je prav perpraven perpomoček ljudi pobožne storiti in jih iz hudičeviga j jarma rešiti. Po trudapolnim življenji i je v 75. letu svoje starosti v Rimu leta i 1751 v Gospodu zaspal. Ko je bila j njegova smert Papežu Benediktu XIV.' naznanjena, je s solzami v očeh zdih-[ nil: „ Veliko smo z njim zgubili , pa j smo noviga Pomočnika v nebesih do- j bili. u Zavoljo njegoviga svetiga živ-1 ljenja in zavoljo čudežev, ki so se po i njegovi smerti na njegovo prošnjo zgo- | dili, je bil ta božji služabnik od Pa- j H5H5H5E5ESHSHSHSSSPSH5Z5E5HSH5HSHSHSHS2SHSHSHSEH5PSHSHSHE i peža Pija VI. 14. rožnika 1796 v! versto Zvcličnih postavljen. Razložek, začetek in vrednost svetiga Križeviga pota. Sveti Križev pot je spominj tistiga i težavniga pota, po kterim je naš Zve- i ličar hodil, ko je iz Pilatoviga dvora,! kjer je krivično k sinerti obsojen bil, | težki križ na goro Kalvarjo nesel. Ker j je naš Gospod na tem potu pod težkim { križem neznano veliko terpljenja, bole-j čin in žalosti preterpel, se ravno zato ] ta pot imenuje: „Pot svetiga kviza “ ali „Križev pot, u „pot Kuharje “ „pot\ bolečine in žalost,čK Ker je naš Odrešenik na tem potu \ dvanajstkrat zaderžan, po smerti pa j dvakrat prenesen bil, iz križa namreč j v naročje njegove prežalostne Matere, j potem pa v grob, zato se tudi svetil Križev pot v štirnajst postaj ali šta -1 cionov razdeli. Bere se #), de je Marija Devica, j potem ko je bil Jezus v nebesa odšel,! Lib. 6. Revelat. c. 16. 1 ** 10 ves čas svojiga življenja tiste kraje obi¬ skovala, na kterih je njeni Sin terpel in čudeže delal. Te misli je tudi bil Leo Papež X. *). Pobožna Sestra Ma¬ rija Agre da 2 ) tudi perpoveduje, de Marija, naša preljuba Mati, ni nikoli prenehala obiskovati tistih svetih krajev, in de je ondi z žalostnim sercam pre¬ mišljevala, kako grozovitne martre je mogel terpeti njeni Sin. Po tem takim se sme reči in terditi, de je Marija De¬ vica naj perva sveti Križev pot obisko¬ vala , in to pobožno vajo ali andoht za¬ čela. Obiskovanje svetiga Križeviga pota je premišljevanje britkiga terpljenja na- šiga Gospoda Jezusa Kristusa per sle¬ hernim štacionu. Kako perjetno je to premišljevanje pred božjimi očmi, se ne more prav dopovedati in ne popisati. Sveti Bonaventura 3 j) pravi: „ Nobena andoht ne obudi toliko svetih zelja, kakor premišljevanje terpljenja , kriza in smerti našiga Gospoda Jezusa Kri- ') Breve Regulam profitentibus. — 7 ) Demit. Civ. Dei. p. 3. lib. 8. Cap. 28. — 3 ) Stimul. Divin. amor. C. p. 1. K § 11 s tuša. O prečudno terpljenjel po kte- riga premišljevanji se duša tako vi¬ soko povzdigne , de ne le samo ange¬ lcem enaka , temuč vsa božja postanek Sv. Frančišk Salezi pravi, de se po premišljevanji Kristusoviga terpljenja nar popred ljubezen božja v naših sercih vžge; zato ga imenuje nar bližnjo pot k vsim čednostim in k nedolžnimu živ¬ ljenju. Sv. Albert 1 ), imenovan Velki, uči, de je premišljevanje Kristusoviga terpljenja bolj zaslužljivo, kakor ko bi se kdo celo leto ob suhim kruhu postil, do kervi gajžlal, ali bos v svete dežele na božjo pot hodil. Moč svetiga križeviga pota. Če je sveti Križev pot pred drugo molitvijo take vrednosti, ima gotovo tudi i posebno moč našim dušam posebne I gnade zadobiti, in nas pred greham ob- ' varovati. Rimska gosposka je zagle¬ dala nad ljudstvam očitno poboljšanje v tistih krajih, v kterih so pogosto sveti Križev pot obiskovali. 2 ) Zveličani slu- 0 ftoset.Kxercit. 1. 2 ) S. Congr. Regula V. inter Regul. Viae Crucis. h5JSES2SH5EJ5JH5HSKSZSH5ESH5ZSESESSaSJHSESHSESESESJSE5ESHS2£ žabnik božji, Pater Leonard je v ne¬ kim kraji, na svojih misionih, ljudstvo posebno pobožno najdel, ko so vsak dan, po letu pred delam, po zimi pa zvečer, sveti Križev pot obiskovali, ter so per štacionih terdne sklepe delali, Boga ne več žaliti. l ) Zato je tudi Pa¬ tra Leonarda močno veselilo, ko je na svojih misionih Križeve pote postavljal, ter je štacione vedni misionski pridigi permerjal 2 ); zakaj štacioni, desiravno molče, vender le neprenehama ljudi opo¬ minjajo , greha se varovati, za storjene grehe pa pokoro delati, ker je mogel Sin božji toliko terpeti za grehe sveta. In res, dosti se jih bo greha varovalo, grešniki pa se bojo spokorili, če bojo per svetim Križevim potu premišljevali grozovitne martre, ktere je Jezus za¬ voljo naših grehov terpel. Koliko moč ima molitev svetiga Križeviga pota tudi včasnih potrebah, spričujejo fajmoštri, kteri so ob času velike suše dva ali tri dni svete šta¬ dione s svojimi farmani obiskovali, ter In Libr. de Via Cruc. — In vita ejus. E5Z5i5ZS25HfS5ESE5H5HSESESH5ESE5Z5ESHSESE5iSHSESESESES!SE5ESEiB i5ESES25ESESESESE5ESESESESES252S25ESESESESE5E5ESE5E5E5ESE525E5E5ESSSESESi5ESESESESESESZ5ESESE5ESESE5E5ESESHi SHSHSiSESffiffiESH52SHSJ!S?5H5H5ES2Sffi2SH5BSHSH5ESHSESH52SESHSH5!f 13 so pohlevniga dežja prosili, in njih proš¬ nje so bile uslišane. l ) Odpustki sv. Križeviga pota. Papeži so obiskovavcam jeruza- j lemskih štacionov, ali svetih krajev, j kjer je naš Odrešenik terpel, veliko od—! pustkov dodelili. Vse te odpustke, ki j se z obiskovanjem jeruzalemskiga Kri¬ ževiga pota zamorejo zadobiti, so ne- kteri Papeži tudi obiskovavcam druzih \ Križevih potov po svetu dovolili. 2 ) Sovražniki katoliškiga keršanstva: Turki, Arabci in Greki, so večkrat j cerkve in kloštre v sveti deželi obropali, j in vse, kar jim je pod roke peršlo, raz- i bili in pokončali. Ta čas so se pogu- i bile pisma in bukve, v kterih so bili i podeljeni odpustki zapisani ; druge pisma j so pa ob času Papeža Pija V. v bož- [ jim Grobu zgorele, torej ni več mo- j goče vsik podeljenih odpustkov imeno- j vati in našteti. Vender pa vsi za je- j ‘) S. C. de Via Cruc., item lib. origine, progresso, et della via Cruc. — Inuoc. XII., Clem. X. et XII., Bened. XIV. E5ESHS2SHSHH5 14 ruzalemske štacione podeljeni odpustki še veljajo, in ko bi treba bilo, bi jih i Papeži vnovič poterdili. Vsi odpustki pa, kakor je bilo že j rečeno, so za slednji Križev pot po- j deljeni j torej je gotovo, de, čeravno j se vsi odpustki ne morejo našteti, sej vender le vsi per slehernim Križevim l potu zamorejo zadobiti. Naj je tedaj i vsakimu zadosti veselja in trošta za nje- i govo dušo, de se z obiskovanjem sve¬ tih štacionov zamore vdeležiti vsih od- J_ pustkov, kteri so tistim podeljeni, ki v[3 Jeruzalemu svete kraje obiskujejo. Koma je dana oblast svete Križeve pota j postavljati in žegnovati? Večna previdnost in milost božja j | je zmed vsih druzih le samo Patre, [ reda svetiga Frančiška zvolila, in jim j kraje našiga odrešenja ali sveto deželo J zročila, de ondi nad svetimi kraji ču-j jejo, jih v spodobni časti ohranijo, na-1 šiga Zveličarja noč in dan hvalijo in | molijo, kristjane, kteri tam stanujejo,! in romarje, kteri tje pridejo, z vsimi' 25E5E5E5 }|SSJ52SH25ES25gS2S25H25H5ffiE5ffi25HSaSffiEFE5i5E5iSKE5!SE5252SiC 15 duhovnimi potrebami previdujejo; in ravno i zato so Papeži le samo Patram iz Fran- i čiškanskiga reda oblast dodelili, Kri- i zeve pota postavljati in žegnovati, in j sicer pervi Poglavar ordna sv. Fran- [ čiška, in % njegovim dopušenjem tudi J drugi Patri, kteri so njemu podložni. ] Če hoče kak Fajmošter v svoji i cerkvi sveti Križev pot postaviti, pen kterim bi se tudi odpustki dobivali, naj' se nar pred k svojimu Škofu s prošnjo J oberne, de mu spisano dovoljenje dajo, J in s tem spisanim dovoljenjem naj se [ na Patra Generala, ali pa Provincialaj imenovaniga reda oberne, in' prosi, l naj bi ob odločenim času ali sami per -1 šli, ali pa eniga izmed Patrov poslali,! sv. Križev pot postavit in žegnat. Per- j pušeno pa je tudi Fajmoštru, si kteriga j izmed Patrov izvoliti in za tistiga pro-1 siti. Imenovano dovoljenje se mora pod j zgubo odpustkov s pismam dati in skerb- j no hraniti v spričevanje, de je Križevi pot z dopušenjem postavljen in žegnan i bil. 2 ) ') S. Congr. Regula 1. 11. et 10. do Via Cruo. — j 'O S. Congr. Rcgul. 30. Jul. 1747. gZ5HSS2SH5HJ52E2 “ 16 Postavljeni in žegnani Križev pot i se pa ne sme v kaki drugi kraj pre -1 staviti brez noviga dovoljenja Škofa in j imenovaniga ordna, in brez eniga izmed j Patrov tega reda. Ako bi se pre-[ stavil, bi ne bil več pervi Križev pot, j temuč bi se drugi postavil, in ravno j zato bi bilo noviga pervoljenja in žeg- i novanja potreba. Če se pa pervi sta-1 cionski križi, ali table, ki so že žeg- j nani, le nekoliko prestavijo, jih ni tre- j ba vnovič žegnovati. Eden ali drug J štacion malo prestaviti, je vsakimu do-J pušeno, ker še zmiram pervi Križev j pot ostane$ zavoljo gotovosti odpustkov j j je pa vender dobro, posvetvati se Si kakim razumnim Patram. Kaj je treba storiti, de se zadobe od¬ pustki Križeviga pota. Sveta katoliška vera nas uči, de, J kdor želi zadobiti odpustke, se znajde v stanu gnade božje, to je, de je vsaj brez smertniga greha $ zakaj odpustek I ne odpusti clo nobeniga, tudi nar manj- šiga greha ne, ampak ima le samo moč, MHS2S2SHSHS2S2SHSESHS2SESHSESHS2SHSESESHSHS2SE5ES2SE5E52S25HSEi( jJH5HHS2SSSJSESH5JSHSHSt52SE5ES2S25J525H525ESB5H5H5H5BSESHSH5S5!B 17 zbrisati časne štrafenge, ktere bi mogel j grešnik po odpušenim grehu preterpeti. i Torej je treba, de tisti, ki želi odpustke! sv. Križeviga pota zadobiti, pa ima | kak smerten greh na svoji vesti, zakra- j ment svete pokore vredno prejme, ali j se vsaj s pravo popolnama grevengo nad svojimi grebi v stan gnade božje j postavi, in per tej popolnama grevengi j tudi resnično voljo ima, kmalo se svo- i jih grehov spovedati. Večkrat se je že pergodilo, de so j grešniki per svetim Križevim potu spre¬ gledali in ostudnost svojih grehov spo¬ znali , in de so njih terde serca k pravi [ pokori omečene bile; že zavoljo tega j naj tudi nespokorjeni grešniki Križeviga i pota nikar ne opušajo, in potem če tudi j sami za-se odpustkov zadobiti ne mo- | rejo, dokler so v smertnim grehu, jih f pa vender le po uku več imenitnih uče- j nikov dušam v vicah k pomoči oberniti j zamorejo, ® Per nekterih štacionih se zadobe s popolnama odpustki; ker pa nobeden g 11 e mora sam zase več kakor le en sam ® popolnama odpustek zadobiti, torej naj m H5E5Z5Hifi !H55E! 18 a pervi popolnama odpustek sebi v prid oberne, druge odpustke pa za verne i duše v vicah Bogu kot prošnjo, jim! pomagati, daruje, kakor postavim: za j dušo svojiga očeta, svoje matere, svo-[ jiga brata, svoje sestre, svojiga pri-j }jj jatli, ali kteriga druziga zmed žlahte j i. t. d., ali pa za nar bolj potrebno du¬ šo , ali za tisto, za ktero se nihče zmed i njenih ne spomni, ali ktera je bila v| tej ali uni čednosti posebno skerbna, | ali ktera je imela veliko pobožnost do! Kristusoviga terpljenja, do Matere božje, ali ktera je bila kakošnimu grehu bolj [ podveržena i. t. d., ali pa na enkrat za j vse tiste, za ktere moliti je Bogu nar i bolj dopadljivo, ali za ktere je kdo še i posebno moliti dolžan i. t. d. Per tem | naj pa tudi vsak ve, de že opravljena) molitev svetiga Križeviga pota ni več{ s] v naši oblasti 5 zatorej se ne morejo od-j pustki po že opravljenim Križevim potu j za te ali za une Bogu darovati; treba 1 ! je tedaj, de se kmalo per začetku Kri- | ževiga pota vsi odpustki, ki se per vsih | štacionih zadobivajo, Bogu za te ali za j une darujejo, ali pa de se per vsakim [ *!2SffimSHSMHffiH2SffiHS2S2S2SmS2SHffiraS2SESS5JSmSffiSE5i{ 19 štacionu posebej tisti odpustek, kteri je ravno za ta štacion podeljen, za tegai ali uniga Bogu daruje. Ue se odpustki svetiga Križeviga) pota zadobe, je pa še tudi posebno po-j treba: vsaj nekoliko časa premišljevati) Jezusovo britko terpljenje, to je, ali J per vsakim štacionu posebej eno skriv- j nost Kristusoviga terpljenja premišlje¬ vati , ali pa za verstjo vse skrivnosti, i ktere so per štacionih v premišljevanje j odločene. Le samo premišljevanje Kri- j stusoviga terpljenja je k zadobljenju od- J pustkov zapovedano, in sicer ne nobena j družili molitev. „ Očenaš. u „Cešena si Marija. u \ n Cast bodi Očetu u niso potrebna po-1 goja k zadobljenju odpustkov svetiga) Križeviga pota, temuč se le iz pobožne J navade, ki so jo pobožni kristjani vpe- [ ljali, per štacionih Križeviga pota per-j stavljajo. Ker je tedaj premišljevanje Kri- j stusoviga terpljenja potrebno, odpustke i zadobiti; torej se jih tudi priprosti in i *) S. Congr. Regula 6. num. 6. et 9. 3IH5H5ESH5ESH5H5Z5ESH5HSEFH5E5H525Z5E5H5HS253SHSS5H5E5E 20 neučeni ljudje, ki premišljevanja niso j vajeni, brez tega ne morejo vdeležiti. i Vender pa, če so tako slabiga in kes-! niga duha, de jim globoko premišlje- j vati ni mogoče, naj se pa saj z zbra-j nim duham v štacionske podobe pobož- j no obernejo in premišljujejo, koliko je j božji Odrešenik zavoljo njih grehov ter- j pel, ter naj sočutje, milovanje, ljube¬ zen do križaniga Jezusa v sebi obude, in naj se kesajo svojih grehov j s kte— J rimi so njegovo grozovitim terpljenje ] zadolžili. Kaj je per obiskovanji sv. Križeviga pota j treba storiti? Merno premišljevanja Kristusoviga | terpljenja je še treba, vse štacione za j verstjo obiskovati, in se od eniga do dru- [ žiga nekoliko premakniti. Ne bilo bi j zadosti, ko bi kdo, kteri ni slab in bo- j lehen, zmiram per enim štacionu ostal, j in bi druge štacione le z mislijo obho¬ dil , ampak se mora s svojim životam saj nekoliko od štaciona do štaciona | premakniti. Zato je tudi prepovedano ESE 5ESa52SaSESE5a5ESESESESE5E5ESESESESES25EiB S2SH5H5E52SHSHHH5E52SE52525H5ESH5HSH5H5ES25E5H5BSH5S5HSH5HSJ5HS]t 21 ob času veliciga shoda, ko se zavoljo drenja premikati ne more, sveti Križev pot obiskovati. Kadar veliko ljudi h Križevimu potu pride, in cerkev ni dosti prostorna, de bi od eniga do druziga štaciona ho¬ diti mogli 5 takrat smejo vsak na svojim kraji ostati, in naj se le, ako je mo¬ goče, s svojimi obrazi proti štacionam obernejo, ker na mesto njih mašnik, ali pa tudi kdo drugi, po versti štacione obiskuje, ter ondi premišljevanje Kri- stusoviga terpljenja na glas — s po¬ trebnimi prenehleji — bere, tako, de ga vsi lahko slišijo, in tudi čas imajo, premisliti, kar se jim bere. Č?e jih več skupej Križev pot očit¬ no moli, je treba, de se per vsakim štacionu en „ Ocenaš“ v in ena „ (jesena si Marija potem „Cast bodi Očetu u zmoli, in poslednjič z grevaniin sercam j reče: „ Usmili se nas , o Gospod , usmili { se nas ! u Teh molitev pa ni treba k za-[ dobljenju odpustkov, če kdo sam pose-j bej sveti Križev pot opravlja, kar jej bilo že zgorej povedano. Čeravno ni dopušeno, zdaj neko- ^E52SE5ESH525H5H5H5HSE525E5HSS52SH5125H52£E525E5E 22 liko štacionov, čez dolgo časa pa še j le druge obiskovati, vender ne zader- žuje odpustkov zadobiti, če se le malo časa preneha, kakor tudi ne, ko bi kdo zavoljo pomankanja časa nektere šta- J cione pred pridigo, druge pa po pridigi J obiskal. Ravno tako tudi ne zaderžuje j odpustkov se vdeležiti, če kdo iz po- koršine, zavoljo potrebne službe svojiga i bližnjiga, ali iz kakoršniga koli praviga zaderžka od obiskovanja nekterih šta-1 cionov preneha, in se spet v kratkim času k obiskovanju tistih poverne. Kdor terdno sklene, ves sveti Kri- [ zev pot obiskati, pa iz kakiga veljav- ] niga zaderžka vsih ne more obiskati, i i je verovati, de se tistih odpustkov vde- g leži, kteri so dani za tiste štacione, S ktere je obiskal. Drugači je pa misliti, § če se je kdo namenil, ne vsih, ampak [5 le nektere štacione obiskati ; zakaj od- J pustki so per štacionih dani zavoljo | K riževiga pota, kdor pa tega opraviti | ne misli, tudi odpustkov ni deležen. Ker ni nikjer zapovedano, de bi j *) Pater Leonard 1. C. 23 kdo mogel per vsili štacionih Kristusovo J terpljenje kleče premišljevati; zato smejo i slabi, bolehni in stari ljudje per šta-1 cionih sedeti, ali pa stati: zdravim, j močnim in terdnim pa se klečati spodobi. | ( 3 e si k sercu vzamemo, de je naš j Odrešenik, Kralj nebes in zemlje pod J težkim križem na zemljo padel, za nas j grozovitne martre terpel: zakaj bi si j revni človek, červ zemlje, k njegovi i časti, in iz ljubezni do njega toliko ne! ponižal, de bi per vsakim štacionu po- j kleknil? Bati se je, de se bo naš božji | Odrešenik pred svojim nebeškim Oče- [ tam tistih sramoval, kteri se pred njim! poklekniti sramujejo, in iz sramožljivosti j sveti Križev pot opušajo. Jezus , Bog i in človek, se je zavoljo nas ponižal, je i bil zavoljo nas zaničevan, in kot raz-1 bojnik k nar zaničljivši smerti obsojen:! sveti Pavel se je v križu našiga Go¬ spoda hvalil; 'zakaj bi se tedaj grešnik j sramoval hoditi po stopinjah svojiga Od- j i'ešenika, in kleče premišljevati njegovo j hritko terpljenje? Tudi bolniki in tisti kristjani, kteri j so v ječah, na morji, ali v deželah! 'H5252525H25HHHJSH5E5aHa5E5HH25HSH5H5H2SffiH5ES2525152SHS552525J5H525E5S5E5252SH5H5Z5i5E5H5E5E52SH5i nevernikov, in vsi, kterim ni mogoče] štacionov Križeviga pota obiskovati, za- morejo odpustke Križeviga pota zado- j biti, če molijo štirnajst „Očenašev u in n Cešena si Marij v in na zadnje še pet „Očenašev“ in „Cešena si Marij “ j in „Čast bodi Očetu potlej pa v še za j Papeža en „Očenaš“ in eno ^Čečena \ si Marij a“, in „ Čast bodi Očetu ^ tode morajo med temi molitvami križ iz me- singa v rokah deržati, ki je žegnan od Patra Generala Frančiškanov Obser- vantov v Araceli, ali pa od kakiga Pro- vinciala ali Guardiana, ki so unimu Ge¬ neralu podložni. Ta pravica je bila podeljena na prošnjo Frančiškanov oj- strejšiga kloštra svetiga Bonaventura v Riniti od Klemena XIV. 26. Prosenca 1773. Perporočilo sv. Križeviga pota. Papeži so ob vsili časih skerbeli, j spominj Kristusoviga terpljenja v sercih! vernih kristjanov obudovati in ohranovati, ker so dobro vedili, de je premišljevanje Kristusoviga terpljenja posebno močen BiSHSESHSESSSESZSHSESESESESHSHSESHSHSHSHSHSJS gS525ESH5E5E5H5ESH5ESi5?SE5JSEEBSESH5S5B5H5H5HS2S25HSHSH5HSH ffl 25 S perpomoček k spokornimu in pobožnimu! ffl življenju. Sveti Križev pot je takore-1 g koč zlata jama in shramba nebeških g zakladov, je neusušljiv studenec časnih a m večnih dobrot in milost božjih, je j Sj terdna berzda naših slabih počutkov in S močna hramba pred greliam. Sveti Kri- g žev pot nam razsvetljuje pamet, de " ostudnost greha in pravico božjo bolj živo' spoznavamo, vžge našo voljo k pokori, in nas nagiba k voljnima po- J terpljenju v križih in težavah. Papež Benedikt XIV., de bi bil j ljudstvo k obiskovanju svetiga Križeviga i pota toliko bolj spodbodi!, ni le samo j vsili odpustkov svojih sprednikov poterdil, ampak je tudi duhovne predpostavljene! opominjal, naj v svojih farah in cerkvah [ Križeve pota postavijo. Nekteri pobožni škofje so v svojih | cerkvah, farah in v nunskih kloštrih i stacione postaviti zapovedali. Nekteri i zmed škofov, de bi bili k obiskovanju | svetiga Križeviga pota še bolj ljudi [ vneli, so ga tudi sami in še clo bosi j _ obiskovali. Pa tudi drugi duhovni pastirji, ki J a g a 26 D a imajo ljubezen do svojih ovčic, so v| o svojih farnih cerkvah sveti Križev pot j § vpeljali. Kako močno jih mora veseliti, | ko vidijo, de njim zročene ovčice rade j a za Kristusain po Križevim potu hodijo, a njegovo terpljenje premišljujejo, in svoje j a grehe objokujejo! Z e to veselje je du- a hovnim pastirjem obilno plačilo za njih a trud, ki ga imajo, če svoje ovčice po | Križevim potu vodijo. Koliko plačilo § pa jih še le v večnosti čaka!! Keršanska duša! ali se ne bo tudi j a v tebi serce vnelo po Križevim potu zal a Kristusam hoditi? Tebi sicer ni bilo i a dano dobrotljiviga Jezusa spremljati, ko a je zavoljo tebe iz Pilatoviga dvora | § na hrib Kalvarjo težki križ nesel, tudi [ jj ti ni bilo dano v drušnji z Materjo bož- J 6 jo po tistih svetih krajih hoditi, kteri j a so bili s kervjo božjiga Sina zaznam- J a njani: pa glej, vsiga tega se lahko i a vdeležuješ, če s pobožnim duham in z i a zgrevanim sercam po Križevim potu od | a štaciona do štaciona hodiš. Ne opu- J § šaj tedaj tega svetiga pota; če ne mo- j g reš vsak dan po njem hoditi, hodi pa j a po njem ob nedeljah in praznikih, zla¬ ti L biSEsasHsssasasasESHsasasasasasjsasEsssasESHSEsasESHSHESHsasHHrt niJCJnCJCltnnrir-u g!H525H5EHH52525E S 27 sti pa ob petkih v postu. Majhen bo tvoj trud, tode veliko bo tvoje plačilo. Nekoliko več ko pol ure bos, o krist¬ jan ! premišljeval Kristusovo terpljenje, in glej, zadobival boš obilno božjih gnad j in odpušanje časnih štrafeng, in boš J tudi pomagal vernim dušam iz vic. Molitev pred svetim Križevim potam. Molimo. Sačni, prosimo, Go¬ spod , s svojim duham naše djanje, j in spremljaj ga s svojo sveto po- ] močjo, de se vse naše molitve in J dela vselej iz Tebe začno, in iz j Tebe začete tudi v Tebi končajo. Po Kristusu Gospodu našim. Amen. Darovanje svetiga Križcviga pota. O moj dobrotljivi Jezus! lju-j bim Te čez vse, ker si večna J dobrota in brezkončna milost. Zal j mi je iz celiga serca, de sim kdej | Tebe, o nar veči dobrota! raz-! žalil. Darujem Ti ta sveti Kri-! E5?SH5HS2SS5i5?SH5HH5E525ZSE5!5i5252SH5E5H5H5H5S žev pot k Tvoji časti v sporainj tistima težavniga pota, po kterim si zavoljo mene uboziga grešnika j hodil. Jez želim vsih odpustkov se vdeležiti, kteri so za sveti Križev pot podeljeni 5 torej tudi 1 želim, vse tako opraviti, kar in 1 kakor je k zadobljenju odpustkov j potreba storiti. Prosim Te, o Je-j zus! dodeli mi gnado in moč, dej s tem svetim Križevim potam za-| morem zaslužiti v tem življenji 1 tvojo milost, v prihodnjim pa več- j no veselje. Amen. Ako še nisi odpustkov Bogu da- j roval, za ktere mu jih želiš darovati, de bi jim k pridu peršli, mu jih zdaj daruj, kakor si bil že zgorej podučen, j Potem se podaj s kesanim sercam k j pervimu Štacionu. Postavi se v mislih} pred Pilatov dvor, in spremljaj v duhu j Gospoda na težavnim potu na Golgoto, j Ljubi ga, ker te je On že pred ljubil, 1 kakor si ga ti ljubiti zamogel. ®SSB52SH52SH5H5ESHSHSHSi5H5JSH5H5SSHSHSHSE5S5H5H5H5HSHSH525H52blE 29 D I. Htacion. Jezus je k smerti obsojen. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli prečudno ponižnost svojiga nedolžniga Jezusa, s ktero je On krivično sodbo brez vsigaj zgovarjanja poslušal, in sprejel.j Tvoji grehi so tiste lažnive in j krivične priče, ktere so sodbo' podpisale. Hudoba tvojiga jezika,! s ktero si se večkrat zoper Boga j in svojiga bližnjiga pregrešil, jej sodnika oslepila, de je nedolžniga j Jezusa k smerti obsodil. Obernij se tedaj k njemu, jokaj in zdihnij bolj s sercam kakor z ustmi: !5HSHHHn5HSJSasaSHK525HSEH5E5aSESHSaHSHSESE52SaS2SHSHS^ I5HSE5E5H5ESE5ESEH5HSH5HSE525H! 30 0 moj ljubeznivi Jezus! kako nezmerna je tvoja ljubezen proti meni bozimu grešniku! Boš li te- dej za nevredno (hudobno) stvar ječo, štrike, ketne in tepenje ter- pel? in k taki grozovitni smerti obsojen? Oh! to je zadosti raniti moje serce, in objokovati vse pre¬ grehe, ktere sim s svojim jezikam storil. Jest jih tedej obžalujem, in kličem k Tebi: O moj Jezus! usmiljenje, prosim Te, usmiljenje in milost, o Jezus! V v Oče naš. Cešena si Marija. Čast* bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili j se nas! ®H5BSESH5HSE52SESH5Z5H5252SHSHSiEJE5E52SS5HSE5H5H5H5iSH5Z5HSiSSHS^ 31 “ V II. Stacion. Jezus vzame križ »a svoje rame. Hf. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo, i R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, s kakošnim veseljem § in radovoljnim sercam dobrotljivi [ Jezus sveti križ objame, in kako! poterpežljivo prenaša tepenje in i suvanje malopridnima ljudstva! Ti j pa poln nevolje in nepoterpežlji- J vosti bežiš pred križem, kar jej mogoče! Kaj ne veš, de se ne! more brez križa nebeško veselje! zadobiti? Oh! objokuj svojo sle-j poto, oberni se k svojimu Gospo-j du, zdihni in mu reci: Ne Tebi, o Jezus! ampak i meni se spodobi križ. O težki i 32 sas525j| križ! kteriga so moji grehi Tebi! naložili. O ljubeznivi Jezus! do-1 deli meni svojo gnado in moč, vse] križe objeti, ktere sini s svojimi] grehi zaslužil. Stori, de bom svoj ] križ voljno objel, in se tako ode] sveta ločil; daj mi tako ljubezen k do križa, de bom vselej s tvojo| služabnico sv. Terezijo vošil in že- ® lel: ter peti ali umreti, umreti ali S ja terpeti. s v v Oče naš. Cešena si Marija. Čast hodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! h5HSHSH5Hre5HHH5HSEnSESE5H5H5SS2SHSE52HSHSHSa5S5?5HSSSEH5Hfi !5H5E5ESE5iSH5SSEEiHS2SH5E5H5HSZ5E! 33 III. Ntacion. Jezus pade pervič pod križem. Hf. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo, j Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej, in premisli, kako tvoj j Jezus zavoljo tolikanj prelite kervi| ves oslabljen, pervič na zemljo! pade. Oh! kako je s pestmi bit, z nogami poteptan in suvan! Ven-j der ni jamranja ali nevolje iz nje- j govih ust slišati. Ti pa godernjašj in tožiš, če le mejlien križ ob-1 čutiš, ali zoperno besedo slišiš. Oh! sovraži svojo nepoterpežlji-j vost, svoj napuh in svojo neči-j mernost; zdihni k Jezusu: O ljubeznivi Jezus! poglej,i jest nar bolj zaverženi grešnik j 2 ** 525E5H525H5E5ESie 34 klečim pred tvojimi nogami. Oh, kolikokrat, in v kako velike grehe sim padel J kolikokrat sim se v glo¬ bočino hudobije pogreznil! O Je¬ zus, stegni svojo ramo, podaj mi! svoje roke! Pomoči, o Jezus! po-f moči per Tebi išem, de ves časi svojiga življenja nigdar nikoli v j smertni greh ne padem, in de J tako v svoji zadnji uri svoje zve-J ličanje zamorem upati. r V | Oče naš. Cešena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmilil se nas! a a H52SE5ESH5H5ESE5E52SESE5E525E 35 IV. Stacion. Jezus sreča svojo žalostno Mater. y. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalim* K. Ker si S svojim križem svet odrešili Oh, kako veliko žalost in bo-! lečino je občutilo serce Jezusovo!' Oh, s kakošno grenkostjo in ža-j lostjo je bilo napolnjeno Mariino j serce, kadar sta se srečala! Po-j slušaj, o nehvaležna duša! n Kaj\ ti je storil moj Sin kliče k tebi! Marija. — ,,/čo/ hudiga ti je sto -1 rila moja Mali te vpraša Jezus. Oh! zapusti že enkrat svoje grehe,, zavoljo kterih midva tako žalosti in martro terpiva. O grešnik! kaj! praviš k temu? Reci tedej, in! zdihni s svojim sercam: 36 O božji Sin Marije Device! ol presveta Mati mojiga ljubezniviga j Jezusa! ves raztert in ponižanj klečim per vajnih nogah. Jest j sim tisti zdajavec; s svojimi grehi [ sim brusil meč, kteri je vajno! serce ranil. Oh! meni je iz serca j žal; prosim vaju, odpustita mi. Bj Milost, o Jezus! milost, o Marija!| Po svoji veliki milosti mi dodelita j gnado, de nikdar več ne bom j grešil, temuč de bom vajno gren¬ ko terpljenje in žalost noč in dani premišljeval, in svoj greli objokoval. v v - Oče naš. Cešena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili j se nas! 15HS25EH5H5S5H5Z5H5H5H52SESHH525HSH5E! ffi5S5HS25H5a525aEES2S?5aSES5SH5ESHSZ5Z5ESaSiSiEHH5ESEraE25H5iQ K 37 ffl Dl Dl S E V. Stacion. S Di E Simon iz Cirenc pomaga Jezusu križ B nositi. Ja E 7r . E J/. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo, d K. Ker si s svojim križem svet odrešil, e E Spomni se, de si ti tisti Si -e si nečimernosti sveta e K mon, kteri in sladnostim (luštam) svojih po -d čutkov ves podveržen, ki svoje g križe, ne iz serca, ampak le ker^ se jih ne moreš ubraniti, z veli- B ko nevoljo nosiš. Oh! zbudi en-B krat svoje serce, in usmili se svo- e jiga tako obloženima Zveličarja, g Sprejmi radovoljno vse križe in g nadloge, ktere ti bo tvoj ljubez- § nivi Oče poslal. Terdno skleni, B ne samo vsili zopernost s poter-B pežljivostjo prenašati, ampak tudi e H52S2S2SJSE5HSH5HSH5BSHS2SHSESHH5H5ES2SE5E5S5E5E5H5E52SM 38 svojimu Bogu za-nje hvaležniga se skazovati; prosi ga tedaj: O ljubeznivi Jezus! jest Te zahvalim za toliko perložnost, ktere mi daješ, de morem za-te kaj ter - 1 peti, in sebi kaj zaslužiti. Oh, moj Bog! daj mi gnado, vse, kar se mi bo v tem življenji težkiga pergodilo, s poterpežljivim sercam prenašati, in s tem večniga veselja se vdeleževati. Stori, o Jezus! de, bom tukej s Teboj jokal in terpel, [ potlej pa s Teboj v nebesih go¬ spodoval. Oče naš. Češena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili j 1SHSH5H525E5S5H5E5E5EBESH5H! S55BSHSH52Sž5E525H5JSHS2SHSH5E5ESS5HSHSESi5ES25H5HSH5HSHS2 39 VI. Štacion. Veronika poda Jezusu potni pert. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo, i JV. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej, in premisli v tem pertu sveto obličje svojiga Zve¬ ličarja! Ljubi Jezusa, in skozi to ljubezen vtisni njegov obraz v svoje serce. O kako srečen boš, ako boš z Jezusovim obrazam v svojimu sercu živel, in če z njim v j večnost pojdeš! De tedej to gnado zadobiš, prosi svojiga Boga, in reci: O moj žalostni Jezus! prosim Te, vtisni v moje serce sveti obraz svojiga obličja, de bom brez ne¬ hanja na Te mislil, noč in dan B5HSHSH5H5HH5ESHffi5EHSffiSE5E5HH5EHSEffi5H5H5E5EH5H5EBH5i® ?Wn>5ZS 40 tvoje grenko terpljenje pred očmi! imel, in svoje grehe objokoval.! O Jezus! s kruham tvojiga ter-J pljenja hočem svojo dušo našito-j vati, in moje oči bodo vselej solzel točile nad mojimi pregrehami. v v Oče naš. Cešena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili j se nas ! H5HSHSH5E5ESES2SHSSSE5HSE5B5E! HraSH52SH5BS^S2S25H5a5H5HSBSa5Z5E5HSH5B52SH5H5?5H5a512SH5a5i!525a5iB 41 VII. Htacion. Jezus pade drugič pod križem. tf. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo, j K. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in Gospod, zopet na zemlji leži, ves oslabljen od velike bo—! lečine, zmartran in zaničevan od sovražnikov. Premisli, de tvojo prevzetnost je Jezusa poterla, in ga na zemljo vergla, ter je pre¬ nesti ne more. Oh, zapusti svojo | ošabnost, ne bodi več tako na-! puhujen! Spokori se, in sklenil ponižnejši biti. Reci z zgreva- j iiim sercam: O prečastitljivi Jezus! ako ravno vidim, de na zemlji pod težo EH5HH525EE5H5H5H525HSZ525HH5EE5H5E5HHE5E 3iH£ESEH5HSH5H5H52555E5?SiSHSH5ESESES?SESH5iSESiSiSi5i 42 svojiga križa ležiš5 vender Te mo- i lim in častim, kakor svojiga mogo- l. čniga, večniga Boga. Prosim Te, g poteri moj napuh, vzemi iz mojigaS serca vso ošabnost, de bom svojo ^ nečimernost spoznal, vse zasra-T movanje, s tako Tebi dopadejočo ponižnostjo sprejemal, de bom s tem gnado zadobil, tudi s Teboj v nebeškim kraljestvu povikšan biti. v v Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! Bi5HSHSESHSHSS5SSH5HSH! JJH5ES?Sa5E5a5iSH525H5H5H5ffii525J525S5HSH5SSEESSESESE5ESES3SH5ffii0 43 S VIII. Štacion. Jezus tolaži jeruzalemske žene. UT. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, in preudari v svo¬ jim sercu, kako veliko uržohai imaš jokati in žalovati; pervič za¬ voljo svojiga ljubeznivima Jezusa, | kteri zavoljo tebe toliko terpi; drugič nad sam seboj, ker tako nehvaležen ostaneš, in ne nehaši njega žaliti. Kako moreš v premi- j šljevanji njegove grozovitne mar-j tre terdovraten biti? Poglej, kako milostljiviga in ljubezniviga se Je- j zus proti tem revnim ženam skaže! j vanj zaupaj, in zdihni s sercam: 15E5252525E5H5H5E! MS25Z5H5BSH52S252525H5H5H5H5HSH5J5HSHSH5H5H525HSH52S25E5E 44 O moj ljubeznivi Jezus! Oh1 1 kako je to, de se moje serce ne raztopi od solz velike žalosti? Solze, oh, Jezus! prosim, solze j prave pokore, in serčniga usmi¬ ljenja mi daj, de bom z objokanimi i očmi in z zgrevanim sercam de- ] ležen tiste gnade, ktero si tem j revnim ženam skazal. Oh, o Je-j zus! ne obračaj od mene svojih j milostljivih oči: poglej me ubozigaj grešnika, de bom tudi jest poln trošta na zadnjo uro Tebe vidik Oče naš. Češena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! EHSE5ESE5H5E5E5ES25ESESES2SESESESE5ESESE5E(£ 45 IX. S taci on. Jezus pade tretjič pod križem. Hf. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil, j Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že tretjič pod križem padel! Premisli, kako Jezusa,! njega, krotko in nedolžno jagnje, i Judje in ajdje pretepajo, sujejo,] po terdih kamnih vlačijo. O ne-j srečni greh, ki samiga Sinu bož- J jiga tako grozovitno martraš! O grešnik, ni morebiti tvoj ves poterti, in zmartrani včlovečenii Bog vreden tvojih solz? Oh! reci j tedej ves objokan: O vsigamogočni Bog! kteri! nebo in zemljo z enim perstam ?HS2525ESH5ES2W525 3|iSmSSSHSHS25252SiS2S?Sffi?SH5E525B5HSlE2SHHH5H5ESHSHESE5HH 46 deržiš, kdo Te je tako neusmiljeno j vergel? Oh! nobeden drugi kakor' moja pregreha, v ktero sim toli-J krat zopet padel. Moja hudoba ni j jenjala grehov delati, in zato sel je množilo tvoje terpljenje. Tode poglej, o Jezus! per tvojih nogah j zdej klečim z zgrevanim sercam,j in terdno sklenem, svoji hudobiij konec storiti. Z objokanimi očmi j Ti tavžent in tavžentkrat obljubim: nikdar več nočem grešiti. O moj j Bog! nikdar več, nikdar več. V v Oče naš. Cešena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili j se nas! Z5HSHS25E5HSHSZSESESESESESESH5!5SSESE5ESESHSES2SESESESESESH5Hjf fHJSH1 9MffiHSi5JSES2SESE5HH525H52reK5HS?Sa5EE5e5ES2SE5ESMHSHi!SiS>f Ul 47 X. Htacion. Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo. K. Ker si s svojim križem svet odrešil. | Premisli, o duša! kako jej Jezus, zunej na svojim životu' ves ranjen in raztepen, tudi znotrej i z grenkim žolčem martran. Po-i glej, kako On tvojo nesramožljivost, J nespodobnost in nečimernost v ob- j lačilu s svojo nagostjo plačuje, z žolčem pa tvojo požrešnost. Ali moreš svojiga Jezusa, brez smi-l Ijenja pogledati? Oh, verzi se k j nogam svojiga naziga Jezusa, in j reci k njemu: O žalostni Jezus! kako veliki razloček je med Tabo in mano!i [2SHSH5JS2SHSH5E52SS5H5HSH5E5i!SHSH5H5?S2SH5JSE5H5S5H5HSi525ESE5E5HSESESH52SHSHSHS25H5JSE5HSS52S25i Ti si ves ranjen, poln grenkosti, in ves s kervjo oblit; jest pa ves[ nečimern, poln sladkosti in vese-j Ija, ali saj tak želim biti. Oh,j jest nisim na pravim potu! O Je-I zus! pelji me Ti na pravo cesto. I Stori, de mi bodo vse sladnostij (lušti) tega sveta grenke in zo-j perne postale, de bom na namesto [ njih želel tvoje terpljenje občutiti,' in de tako vreden postanem, si Teboj večno veselje vživati. v v Oče naš. Cešena si Marija. Čast. bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili! se nas! ®H5ESH5E5H5ES2SE5HSJSE5H525E5E5Z5E525H5H525H5H52SHSE5i5E525E5JS!£ ffl 49 XI. Htacion. Jezus je na križ perbit. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo, j $. Ker si s svojim križem svet odrešil. { Premisli neizrečeno bolečino,j ktero je dobrotljivi Jezus občutil,! kadar so Judje njegovo meso, I kite in žile z žeblji prevertali. i Oh! kako je to, de se tvoje serce j od žalosti ne razpoči, ker vidiš,j de tvoji grehi tako neusmiljeno tvojiga Zveličarja martrajo? Saj! zdej toči solze, obžaluj svoje gre-! he, in reci: O dobrotljivi, zavoljo mene j križani Jezus! vli v moje serce! strah in ljubezen do Tebe. In i ker so moji grehi tisti žeblji, kteri i 25HSE5ZSHSZSE5ES2SESESiSSSSSESHSESESESESHSESE5HSESE5HSHSESEjB so Tebe na križ perbili, stori si svojo gnado, de bodo vse moje j hude želje, in občutki na tvoj križ nabiti in tamkej umorjeni, de J bom, v življenji in v smerti s | Teboj križan, tudi s Teboj v ne¬ besih večno kraljevati zamogel. v V i Oče naš. Cešena si Marija. Čast! bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! §!ESHSZ5E5H5Z5S5ESHSESHSHSH5i5HSffi25?5E5E5ES25E5?S2SH5BSE5HS2SE5'{ 51 XH. Stacion. Jezus um er j c na križi. W. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo. K. Ker si s svojim križem svet odrešil, j Odpri tukej svoje oči, in pre-i mišljuj svojiga z žeblji na križ! perbitiga Jezusa. Poglej vse bledo obličje božje. Poslušaj, kako prosi J odpušenja tistim, kteri ga križajo,' in žalijo. Razbojniku obljubi ne-i beško kraljestvo, izroči svojo Ma¬ ter Janezu, perporoei svojo dušo nebeškimu Očetu, poslednjič tudi umerje z nagnjeno glavo. Tako je tedej moj Jezus umeri? O, umeri j je na križi, in zavoljo mene! O moja duša! kaj boš zdej počela?! | Oh! ne hodi od križa drugači, ka- g kor s ponižnim in zgrevanim sercam. j3 Objemi križ, in zdihni k Jezusu:a O moj ljubeznivi Zveličar! k sJ ^ S5 SESHSH52SHSESSS2SESS2SEHS2SSS2SE5ESESES2SESHH5ESHH5HSESHfi 3 * 1HH5H5Z5H5Z! iESESHSHSHSHSHSHSHSESHSi jest vem, in spoznam, de so moji! grehi tisti rabeljni, kteri so Tebe j tako neusmiljeno umorili. Nobene j gnade nisim vreden, ker sim Tebej ja križal. Pa kako veliko veselje in I a upanje občuti moja duša, kadar Te i g slišim prositi tudi za tiste, kteri j g so Tebe križali. Kaj hočem tedej S za Te storiti, ker si Ti toliko zame j g storil? Poglej, o Jezus! jest sim| a perpravljen, in voljan, odpustiti j a vsim, kteri so me kdej razžalili, g Ja, moj Bog! zavoljo tvoje Ijube- g zni odpustim vsim, iz serca jih j g objamem, in jim želim vse dobrote, ja skazovati; in tako tudi upam ob svoji i a smertni uri tvoje vesele besede' zaslišati: T/ Se danes boš % menoj \ v raji. u Oče naš. Cešena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmilil se nas ? gaSHSESH5HE5aSHSi5m5HS?S2SE5MaraJ5252SHfflZS252SHS2SH525® rti n 9 53 G XIII. Stacion. Jezus je s križa snet, in v naročje Marije Device položen. Š 7 . Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako ojster je bil | meč, kteri je serce žalostne Ma-L tere prebodel, kadar je ona svo-p* * jiga mertviga Sina v svoje naročje j vzela. Vidila je njega vsiga ra-j njeniga in kervaviga. O kakošnoj žalost in bolečino je ona tistikrat! v svojim sercu občutila! Kteri I meč pa je bil tako ojster, ki je] prebodel njeno serce? Oh! greh] :je bil, kteri je Jezusu življenje] vzel, in Mariino serce tako moč-j no ranil. Objokuj tedej ta gro-! zoviti greh. Skleni svoje solze i H5H5Z5HH5E5H5E5 15ESHSH5H5E5H5E5E5ES25E5H5E! 54 s solzami svoje žalostne Matere,! in zdihni k nji tako: O Kraljica vsih marternikov 1 kdaj bom vreden, de bi prav za- popadel tvojo žalost in martro? Kdaj bom zadobil gnado, tvojo | žalost v svojim sercu nositi, in s teboj terpeti? O velika Gospa!! sprosi mi to gnado, de noč in dan obžalujem svoje grebe, kteri so tebi tako žalost storili 5 de bom, ves skesan in spokorjen, v sau- panji in ljubezni za Te umeri, in J po smerti s Teboj večno živel. v v Oče naš. Cešena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili j se nas! HSE5HS?S252SES2SS5Z5E52S2SHS5SH525HSHSHS5SE5EHS25HSH525HSESif ii?SBSlSHSiSM2SE5E5ESM2SHSJS25ZS2Si52SBSiS25HS2S25®5aSH5ffiE 55 XIV. Htacion. Jezus je v grob položen. $. Molimo Te, o Kristus! in Te hvalimo. It'. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukaj žalovanje, zdi- hovanje, in jokanje Magdalene, Janeza in druzih pobožnih duš, kadar jim je bil Jezus odvzet, in v grob položen. Slasti pa si k sercu vzemi težavo in grenko žalost Marije, njegove Matere, kadar je iz naročja svojiga lju- bezniviga Sinu zgubila. V pre¬ mišljevanji lete njene žalosti in njeniga terpljenja se moraš res sramovati, de si per objiskovanji tega Križeviga pota tako malo smiljenja občutil. Oh! zbudi svoje serce saj zdej per tim zadnjim štacionu. Kušni s častjo kamen ^5HSE5E5E52SHSE5H5H52S2S2SESaS2£BS25E5HS2SH5a5HSHSH5ESH5B5SSE afeSHS25E5252SH5S5H5H5HKSHH5aK525H5E5H5E525E5H5252šE!£5EESE5H5E5HSE5H5Effi5S5E5ESSHHSE5H5E!H5H5H5S5E5H5aSEiB 56 svetiga groba, položi v duhu vanj svoje serce, in reci k svojimu raertvimu Jezusu: O usmiljeni Jezus! kteri si [ tako kervavo pot iz l jubezni do [ mene storil, v tim grobu ležijo -1 čiga Te častim, in molim. Oli 1 [ jest želim in vošim Tebe v svo-f jim sercu zapertiga imeti, de bi s[ Teboj sklenjen, po tem svetim' Križevim potu k novimu življenju! vstal, in se v tvoji gnadi iz tegai sveta ločiti zamogel. Po zaslu-j ženji tvojiga terpljenja, kterigaj sim premišljeval, mi dodeli, de j ^ bo na zadnjo uro tvoje sveto [ rešnje Telo moja popotnica*, de! bojo moje zadnje besede: Jezus,\ Marija , Jožef! in de svoje zad-{ nje zdihovanje sklenem s tistim' zdihovanjem, s kterim si Ti na! križi svojo sveto dušo izdihnil, i Daj mi, z živo vero, s terdnimj ^SHS35ESHSE5HSHSHSZ5BSES5ESE52£2SHSSSHSH5SSHSH5E5HSE51HSffiH 5 sasisasEsasasasaHi 3JZSE5ZSBS2SZ52SHSH5E5iS525Z5HSa5Z5HSESHSZSHS2SE5H5i5H52S252SHS2S>t 57 G zaupanjem in z gorečo ljubeznijo g s Teboj in zavoljo Tebe umreti,® in potlej s Teboj na večne čase]" živeti. Amen. v v l Oče naš. Cešena si Marija. Čast j bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili j se nas! HoltiCT« Nebeški Oče, večni Bog! poj tisti ljubezni, s ktero si svojigaj Sina Jezusa Kristusa zavoljo menel na svet poslal, in s ktero je Onr po svoji britki martri, in grenki] smerti mene odrešil, Ti darujem] ta sveti Križev pot, kteriga sim [ s tvojo gnado objiskal. Sprejmi to j pobožno opravilo k povikšanju j H5HSSSaHSESJSHSZS2SESESHSESE5E5HSSSE5aSESE5HSE5HSESHSHSaS25E^ 3 58 svoje časti, v zahvalo za vse i meni in drugim podeljene gnade,cj za odpušanje grehov vsiga sveta,] za pomoč revnim dušam v vicah,] zlasti pa za ktere sim v začetku prosil. O milostljivi Oče nebeški !| poglej na obličje Jezusa Kristu-I sa, tvojiga Sina, usliši glas nje-] go ve svete kervi, in bodi milost-j ljiv meni ubozimu grešniku! Amen. Nekteri na v zadnje tudi molijo 6’ | Očenašev in 6 (jesena si Marij. Ako j ravno je ta navada dobra in pobožna,] vender ni, kar je že zgorej rečeno bilo, j kakor tudi ne nobena druga molitev po¬ trebna, ampak samo premišljevanje ter-i pljenja našiga Zveličarja je k zadobljenju i odpustkov potrebno, in le to je cilj in | konec sv. Križeviga pota. Hvaljen bodi naš križani Zveličar! Kristus Jezus, in njegova žalostna Mati! Marija! Leonarda iz Portu Mauricjo iz ojstrejšiga ordna Sietiga FraiHška, z dopušenjem na svitlo dana. Sveta maša je pošiljanje med Bogam in človekam. Bog pošilja na altar svojiga Sina, Jezusa Kristusa, in verna keršanska cerkev pošilja Kri¬ stusa zopet nazaj k nebeškimu Očetu, de on per njem za grešnika govori. (S. Bonaventura in Opuscul. Ex~ positio Missae c. 2.) §!2SH5H5H5H5H5HS 25HS2S?5H5H5H5H5H5c!SHSHSHSHS2S2S25Z5H5i mase vrednost, moč in visokost. °>K<> sakteri mora spoznati, de je dolžan J svojiga vsigamogočniga Boga v poniž- j nosti častiti in ljubiti, njegovi pravici' za svoje grehe zadostovati, njegovi] milosti se za prejete gnade in dobrote i hvaležniga skazovati, in njegovo dobroto i za vse potrebno, kakor tudi za večno J zveličanje prositi. Lete štiri dolžnosti se per vsaki ] sveti maši, kolikor je nar bolj mogoče, dopolnujejo; zakaj mašnik nebeškimu j Očetu daruje njegoviga edinorojeniga i Sina Jezusa, kteri je naše opravičenje,! posvečenje in odrešenje; in ker je tudi j On z Očetarn pravi Bog po svoji božji j naturi, se ne more Bogu Očetu nič j druziga bolj visociga, bolj vredniga, bolj imenitniga ali bolj dopadljiviga da- 2SESESESESE5ESES2Si5ESHSHSHSHSHHSHSH/£ S«252SHSH5H5HSH5HSH5i!S252SaSESH5HSESHSHSE5E5E5HSHSH5E5^gS® S 63 C »X r o vati; za tega voljo tudi masnik s sveto c maso vsimu, kar je človek svojimug Bogu dolžan, zadostuje. Kakor je Je- jj zus, naš Zveličar, svojimu nebeškimu£ Očetu s svojo prelito rešnjo kervjo in c grenko smertjo na svetim križu popolnama c zadostil, in vse, kar , .ve, smo mi njemu o dolžni, obilno plačal: tako se tudi per b vsaki sveti maši to plačilo večnimu Očetu jj odrajtuje; zakaj naš Zveličar, kakor se jj je ob času svojiga terpljenja s preli— § vanjem svoje kervi na križi daroval, g tako se tudi na altarji po mašnikovih g rokah na duhovno vižo zopet za nas o daruje. c Desiravno ima sam mašnik oblast, \ kruh in vino v živo telo in kri našiga [ Odrešenika spreminjati, in ga na altarji nebeškimu Očetu darovati; vender ga Mu tudi drugi pričujoči darujejo, ker ga mašnik ne samo v svojim imenu, jj ampak v imenu vsili, kteri se per sveti c maši s pobožnostjo znajdejo, nebeškimu o Očetu daruje; zakaj on ne reče per sv. jj maši: v Jest tebi darujem ampak: „Mi darujemo Tebi , o Gospod , sveti Oče!“ i. t. d.; tedaj tudi jest in vsi, 3iSHSE5HSHSE5ESSSHSH5ES2SHSHSESES2SESESHS2SESHSH5ESHSHSE5HSH5E5 k I S kteri se tukej vpričo znajdejo. Gotovo je tedaj, de vsi pričujoči Bogu vsiga- mogočnimu njegoviga ediniga Sina Je¬ zusa Kristusa darujejo, in s to darit¬ vijo vse svoje dolžnosti do Boga do- polnujejo, to je: njega visoko časte in molijo, njegov pravični serd tolažijo, in ga tudi za druge potrebne gnade prosijo. Iz tega se lahko sklene, kako dobro in zaslužljivo je, sveto mašo s pobožnostjo slišati, ker s tem spolnuje človek vse dolžnosti, ki jih do svojiga večniga Boga ima. Za tega voljo je bogaboječi in pobožni P. Leonard , imenovan „a portu Mauricjo ,“ sv. mašo v štiri dele razdelil, in tako razložil, de se z vsakterim delani ena teh štirih dolžnost zamore dopolniti. I. SIL. Od začetka sv. maše do sv. evangelija. Kadar mašnik od altarja stopi, in s perkjonjenim životam navadnjo očitno spoved moli, oberni tudi ti svoje oči Z5HSESE5H5HSHSSSHSESH5ZSESHSHSE5ESESHSESŽJS i5H5EWH5ZW5HW5HffiffiK2mS2WffiE52WW52Wffi52W5SW52Wffi5i5Sffi5Z52M52ffiKWa QJH5ESBSSSSSH5H525ZSiSH5H5HSH5H52SHS2SJS25H5HSE5E525H525HSH52SHS4 64 na svoje grehe, obžaluj jih, in prosi milost božjo za odpušenje. Prosi tildi j sv. Duha, de bi te razsvetlil; kliči naj pomoč ljubeznivo Mater Marijo, de bi s pobožnostjo in z zbranim sercam sv. mašo zamogel slišati. De boš pa svojo pervo dolžnost j spolnil, skaži ponižno serce, verzi se v j svoj nič, spoznaj, de si revna, zaver-[ žena stvar, červ zemlje, clo nič proti i Bogu vsigamogočnimu. V leti nosti reci in zdihni k Bogu: pomz- i O vsigamogočni, večni Bog! jez Te častim, in molim s po- j nižnim sercam, tudi spoznam, dej sam Ti si Bog in Gospod moje j duše. Spoznam, de vse, kar simi in premorem, samo od Tebe pre-1 jemarn. Tvoja neskončna visokost j je vredna neizrečene časti in sluz- j be. Pa kako, o večni Bog! Ti bom tako čast skazal, ker sim ves j reven in zanikern? Jez tedejTe-i bi darujem tisto ponižnost, kteroj H5HSHSESEESSHSH52SHSEE5HSS?S25i SH5H5HSmSJSHSHSH525?SH5HS25?SSEHaS252SH525JS2SHSiSSSai Ti moj Jezus na lem altarji ska- zuje. Kar On dela, želim tudi jest storiti. S tem se pred tvojo visokostjo ponižam, in se v nič denem, kar mi je mogoče. Mo¬ lim Te s tisto ponižnostjo, ktero Ti Jezus skazuje. Moje serce občuti posebno veselje, ker Te moj ljubeznivi Jezus tako neskon¬ čno časti. Ja, o moj Bog! večiga ve¬ selja in dopadenja nima moje ser¬ ce, kakor kadar vidi, de si Ti j per daritvi svete maše tako ne-! skončno hvaljen in česen. O ka¬ ko želim, de bi Te mogel po vrednosti hvaliti in častiti! — Oi de bi imel serce tvojiga ediniga! Sina, in bi mogel z njim vred tvojo čast in hvalo brez konca' množiti! s O ljubezniva Mati Marija! O g Angelji božji, vsi Svetniki! ne n S2SHSHSE5E5HSESH5HSHSESHSESZ5HSESi5ESH5HSZ5E5ESS; I5ESHSH nehajte, Boga častiti; zakaj On i je vse časti vreden. Vse moje i misli, moje govorjenje, moje delaj in gibanje mojih udov, vse moje j zdihovanje mora pričati, de nočem druziga želeti, kakor Tebe z vsi- mi svojimi močmi, po vsi svoji zmožnosti vekomej hvaliti in častiti. 11 . Diiju. Od evangelija do povzdigovanja. Premisli svojo hudobo in svoje j pregrehe, spoznaj, koliko si zavoljo njih božji pravici dolžan, in skušaj, ji zado- i stiti. Reci tedaj z zgrevanim seream: ^ Poglej, o Bog! tistiga zda- i javca, kteri se je tolikokrat zoper j Tebe spuntal, in se Tebi vstav-j ljal. Ob! jez prekolnem vse svo-j, je pregrehe, in za-nje Tebi da-| rujem tisto zadostenje, kterigaTi^ moj Jezus na altarji opravlja. Vse a i55?53nS22!ESHSESESESEH5HHSHSESE5a5HSHS2Saffi5ESH5ESEH® 1515SSESS5BSBSES1 3U5fflHJ5S5HSHS252SaSE5E5H5E525HSESHSi5H5H525E5J5E5E5H525ESffiH5iB 67 njegovo zasluženje, njegovo pre¬ sveto kri Ti darujem, ja tudi sa- miga Jezusa, praviga živiga Boga m in človeka, kteri se Ti v dar per- g nese. Poglej, o večni Bog! moj ^ Jezus, moj Sl ednik, je na altarji, njegova predraga kri vpije k Tebi za odpušenje mojih grehov. Z njegovo kervjo sklenem svoje zdihovanje, in Te prosim, bodi j mi milostljiv! Usmiljenja Te pro¬ si rešnja kri Jezusova, usmiljenja Te prosi moje zgrevano serce. Oh, moj ljubeznivi Bog! če niso zadosti moje solze, poglej saj na zdihovanje Jezusovo, in tisto milost, ktero je On na sve¬ tim križi za vesoljni svet zaslu¬ žil. Ker je On tistikrat tvojo gna- do za vse grešnike zadobil, zakaj bi On tudi zdej na altarji tiste ne S mogel zadobiti? Ja, moj Bog!j terdno upam, in se zanesem, de H5E5HSHSi!SZ5E5S5H5ESE5HSHSE5SSESESE5E5ESHSHSH(B PJ5JSlSJSESlSJSHSH5E5ESESHS2S?Sa5ESi!S25asa5252SHSH5H52S3SHE5HSiB a k I 68 I § boš po moči njegove predrage w | kervi milostljivo odpustil vse mo- n g je težke pregrehe, ktere hočem | objokovati do svoje zadnje ure. O milostljivi Jezus ! dodeli me- j ni solze svetiga Petra, popolna-1 ma grevengo svete Magdalene,! in serce vsili tistih Svetnikov, j kteri so po ojstri pokori iz greš-j nikov tvoji sveti služabniki posta- j li. O ostudnost greha! o de bil te ne bil nikdar poznal in doper-! nesel! O zdej se ti odpovem, j in se ves svojimu Bogu darujem. O moj Bog! tvoja milost premagaj vse tvoje dela, ona je veči, ka-[ kor vsi moji grehi, bodi tedej | meni milostljiv. O Marija, Mati grešnikov! Ti si vse moje perbežališe, orne-j či moje terdo serce, de bom vro¬ če spokorne solze točil, in objo-i koval svojo hudobo, ker sim se j SSE525H5H5S5aSH5ilSHSS52 5E5EH5E52SL5HH5H5E5E 5H5H5Z5Z5 gJS25HSH52SH5H52SHS2SHSESm52525Era2SMJS2525ES2S2SESH5a5H5H5it 69 svojimu Bogu zoperpostavijal. O kdo mi bo dal potoke solza, de bom noč in dan objokoval in ob¬ žaloval svoje grebe! Jti Od povzdigovanja do sv. obhajila. Spomni se vsili gnad in darov, ktere si od dobrotljiviga Boga prejel. V zalivalo daruj daritvo neskončne | vrednosti, namreč, sveto rešnje Telo j in Kri Jezusa Kristusa. Kliči na po¬ moč vse Angelje in Svetnike božje, de ti pomagajo, se Bogu zahvaliti. O vse ljubezni vredni Bog!! poglej tukej pred tvojim obličjem stojim obdarovan z gnadami, kte-j re si že meni dodelil, in si per-j pravljen, mi jih ne le v časnim,' ampak tudi v večnim življenji ska-! zovati. Neizrečena in brez vsiga! konca je tvoja milost. Vender sij :S25ESHSESZ5HSS52SH5ESESESE5ESHS2S2SHSH5ES2SH5HSHSHSB5ZSEiB IH5H5ESi!SiBH525ESE52SH5ESES25H5H52SH5H5i5E5!515HSE5i 70 upam, tvojim gnadam popolnama&j permerjeni dar Tebi v zalivalo g dati, in svoj dolg do zadnjiga H venarja plačati. Glej, o Bog!g darujem Ti po mašnikovih rokah @ sveto Kri in Telo. Ta nedolžni, S presveti dar je zadosti, vse pla-g čati, kar si Ti meni dobriga sto- S ril. Nič mu ni enaciga, in Ona sam toliko velja, kolikor vse gna- g de in dobrote, ktere sim od Tebe plHSiS HSiSHSHSH5HSHSJSHSHSHSE5HS2525H5HS2SHSE5E 71 O moji posebni Patroni, in Pomočniki! zahvalite se vi name-j sti mene božji milosti; s svojo zahvalo storite, de ne bom, ne| v življenji, ne ob smerti nobene! nehvaležnosti obdolžen. Oh! pro-j site Boga, de sprejme moje dobro serce in tisto hvaležnost, ktero | moj Jezus p er ti sveti maši name-1 sti mene skazuje. O Marija! premisli, kako veliko sim svojimu Bogu dolžan. Ti si! Mati tistiga, po kterim se vsej lahko zamore plačati. Daruj tedejj njega zame, in jest bom od vsej svoje dolžnosti rešen. O nebeški Oče! sprejmi dari-j tev svete maše: saj se Ti perj nji daruje tisti, kteriga čez vsej nar bolj ljubiš. On je tvoj edino- [ rojeni Sin, nad kterim imaš vse! svoje dopadajenje. On je s Teboj cj edini Bog; torej Ti ne morem nič S ^HSE5HSHSHSSHS2SESS5HSEHSESESmSHSESESSS2SHSESiS2H5ESES2fi iHSE5HSHS2SHSE5HSE5HSHSESHSHSH5HS2SESHS25HSE5HSESH£2St!SHSHSES25HS2SSSHS2SH5ESHSHSHSH5i ES?5H5H525iSE52S2SHSHSJS?SHS25S5E5HSESHSJ5H5S5iSE52 vrednejšima in perjetnejšiga v dan pernesti, kakor Njega. L. Od sv. obhajila do konca sv. maše. s Kadar mašnik sveto rešnje Telo in sveto rešnjo Kri vživa, in sam sebe obhaja; obhajaj se tudi ti, in prejmi sveto rešnje Telo na duhovno vižo. Za¬ upaj v Jezusa, kakor de bi ga v svojim sercu imel. Prosi Boga za velike gnade; zakaj Jezus se takrat s teboj sklene, in zate prosi, in se daruje svojimu ne- beškimu Očetu. Reci tedej, in zdihni s ponižnim sercam: O dobrotljivi Bog! jez dobro vem, de nisim tvoje dobrote vre¬ den, spoznam svojo nevrednost, in de zavoljo svojih grehov ne zaslužim, de bi me uslišal. Pa kako bi se moglo zgoditi, de bi Ti ne uslišal svojiga ljubiga Sina, ^SHS2SHSHSESES2S2SHSHS2S2S!5HSHSES2SHSZSESESHSES2S2SESSSHS25ES2iS SH5E5!SiESHS252SE5ZSifiH5?SESHSHE5H5H5ESHSESE5H5H5H52SH5H5^ 73 kteri hoče biti moj Besednik, in J zame svojo sveto kri, in svoje' življenje Tebi daruje? Oh, moj[ Bog! poslušaj prošnjo mojiga vsi-j gamogočniga Besednika! Po nje-j govi prošnji mi dodeli vse tiste | gnade, ktere so mi po tvoji pre-1 vidnosti potrebne k zadobljenjul večniga zveličanja. Zdej, o moj Bog! si k sercu j vzamem, in te ponižno prosim za j popolnama odpušanje vsih svojih' grehov, in za gnado, de v dobrimi stanoviten ostanem. Ja, moj Bog! i jest se zanesem na pomoč svojigaj Jezusa, in Te prosim za vse po-J polnamosti, čednosti in gnade,| sveto živeti in umreti. Prosim te, de bi se vsi ne-j verniki k pravi veri, in vsi greš-j niki k resnični pokori spreobernili, | zlasti pa tisti, kteri so z menoj j na to ali drugo vižo v zvezi; pro- ^5HSHSHS2SE5HSHSESESE5ESHH5ESESESHSESHSHSHSEHEZSEHSESESHSESEit 4 74 sim tudi za odrešenje, ne samo i ene, ampak vsih duš, de bi sej ječa vic po moči te svete maše popolnama izpraznila. O večni Bog! s svojo gnado oberni k sebi vse ljudi, de se ta revni svet spremeni v sveti raj, v kterim te bomo vsi ljubili, častili in hvalili na vekomaj. Amen. Prosi tudi, kar vidiš, de je tebi, tvojim staršem, žlahti, perjatlam in znaocam potrebno; in tudi de bi milost¬ ljivi Bog od svoje keršanske cerkve vse hudo odvernil. Ne bodi per sv. maši preboječ in premalo serčen v svojih prošnjah, ker Bogu samiga Jezusa da¬ ruješ, kteri je več vreden, kakor vse, kar ti nebeški Oče more dati; ker ti ! je svojiga ediniga Sina dal, kaj bi ti z njim mogel odreči? Ako ravno pa vse tvoje prošnje ne bodo uslišane, ker božji volji, njegovi nerazvedljivi previd¬ nosti, kteri smo se v ponižnosti uklo¬ niti dolžni, ne dopadejo, ali pa če je ona kaj druziga k tvojiinu in druziga H5E5ES25ESSS2! 75 pridu sklenila, ali (morebiti) tvoji in | drugih grehi božji milosti zoper stoje, j de te ne usliši 5 vender tvoja dobra volja, | tvoje zaupanje, in tvoje darovanje Sinu { božjiga ne bo nikdar zastonj, brez za- [ služenja in brez plačila. Ti stori, in j se zaderži, kakor si slišal, zraven tega 1 pa položi sam sebe, in vse svoje proš- 1 nje v milostljive roke svojiga dobrot- J ljiviga Očeta. Zadnjič se zahvali svojimu Bogu J za gnado, de si per sv. maši biti za- j mogel, in ako je že čas, pojdi iz cerkve J z zgrevanim sercam, kakor de bi si hriba Kalvarja šel; zakaj kakor se je 1 tamkej naš Zveličar po svoji preliti sveti' kervi, tako se je tudi (zdej) na altarji | brez prelivanja kervi na skrivnostno j vižo za tvoje zveličanje svojimu Očetu j daroval. ! Opominjevanje sveto mašo spodobno j slišati. Spomni se tedej, o kristjan! koliko J bi bil že ti zaslužil, in za svojo dušo zadobil, ako bi bil sveto mašo vselej 25E5ES25 CKH525HEEESE5MHmsaSHSSSE5SS2S2S2SHSESES2Sa52S2SH52S2S2 76 na to vižo slišal; koliko si pa zgubil, ker si se večkrat nespodobno med sveto mašo zaderžal, svoje oči zdej na ta, J zdej na drugi kraj obračal, vsakiga, kteri je ven, ali noter šel, viditi hotel, j brez potrebe govoril, nektere molitve z raztresenimi mislimi bolj z ustmi, kakor s sercam, bolj iz navade, kakor s po-1 božnostjo molil. Nebeški Oče odpre per sveti maši ] vrata svojih gnad, in te želi z njimi J obilno obogatiti; Jezus, tvoj Zveličar' daruje na altarji svoje telo, svojo dušo j in svojo kri, samiga sebe, de bi tebi i vse potrebne gnade od svojiga Očeta i zadobil. Bog Oče, in njegovi Sin [ skerbita in mislita ob času svete maše j za tvojo časno srečo in večno zveličanj ti si pa upaš takrat tako prevzeten biti, J in s svojim nespodobnim zaderžanjem ] jih tako rekoč siliti, de naj te, namesti j darvanja gnad, štrafata. O pregrešna i nespamet! Boga ob tistim času žaliti, kadar se sam Jezus na altarji za od-1 pušanje tvojih grehov daruje! Resnično} je to podobno terdovratnosti Judov, kteri! so takrat nar hujše grešili, in Jezusa j SHSHSJSJ525HSB5EF5SH5HSJS2SH52SE 77 žalili, kadar je zavoljo njih grehov svojo sveto kri prelival, in svoje življenje nebeškimu Očetu daroval. ali darovanje zveličanima P. Leonarda s Portu Mauricio. O vsigamogočni, večni Bog! j pred Teboj se veržem na svoje J obličje, Te častim in molim z] vso ponižnostjo, Tebi darujem vse| svoje misli, besede in djanja celiga i dneva. Jez želim vse storiti izi ljubezni do Tebe, k tvoji časti,[ in dopolniti tvojo sveto voljo, Tebe j ljubiti, hvaliti in častiti, de bi bil j razsvetljen v skrivnostih svete | vere, de bi zadobil terdno zaupanje i svojiga zveličanja, in de bi zai E5E525E525Z5Z5E5Z5 5H5E52 7S svoje grehe tvoji pravici zadostil;' želim tudi revnim dušam v njih j terpljenji pomagati, in vsim greš-j nikam pravo pokoro po tvoji mi-j losti zadobiti. Z eno besedo, J želim vse, kar bom storil, ali | mislil, skleniti s tisto maningo,i ktero so na tem svetu imeli moj j Jezus, moja Mati Marija in vsi j Svetniki, in ktero imajo še vsej pravične in pobožne duše. Dej vse to vošim in želim, sim per-j pravljen s svojo kervjo podpisati,i in tolikokrat ponoviti, kolikor jej minut v večnosti. O dobrotljivi j Bog! sprejmi moje dobro serce, dodeli mi svoj sveti žegen in gna-j do, de Te nikdar s smertnim gre-l ham ne razžalim, zlasti pa en ta j dan, v kterim želim deležen bitij vsih odpustkov, ktere zamoremj zadobiti, in ako bi mogoče bilo,j biti per vsih svetih mašah, ktere| 252S2SHS2SHSZS2SHSHSH52S2SHS2SH5 3raE5E5H5H5i^HSESH5HH5aSESa5HSiEffiE5ffi25S5J5E5B5aS25E525H^ 79 j bodo današnji dan po vsim svetu | brane, in vse tiste Tebi darovati j za odrešenje vernih duš v vicah, j Amen. i -- I I ¥ei»® resafe®, i ki lahko vsaciga pred grehaui obvarvajo.i Samo eno je potrebno, o človek!i Vzemi si to k sercu, in vekomej ne | boš grešil. 1. Samo ena duša je tebi dana; j če to zgubiš, druge več ne boš dobil, j 2 . Samo enkrat je tebi umreti 5 j kdaj pa, ali kako, je skrito pred teboj, j Če smert ni srečna, si ne moreš več 1 pomagati. 3. Samo na eni minuti stoji tvoje | zveličanje, ali pa večno pogubljenje, j Če ne bežiš pred greham, kako strašna j bo tista minuta. BraH5JS2SJSES25ZS2SHS25iSHSMH5HSaE5B5HSE5ESffia2SaSZ52S2525HS!B 80 4. Samo eniga Sodnika boš imel 5 1 če bo tebe obsodil, kej boš pomoči j iskal ? 5. Samo ene nebesa so tvoje upa- j njej če boš iz njih zveržen, te niči druziga ne čaka, kakor pekel. 6 . Samo ena večnost tebe čaka,, srečna ali pa nesrečna; ako bo nesrečna, j boš večno pogubljen. 7. Samo eno sodbo boš slišal; ] če ne tiste: „ Pridite k meni vi izvo¬ ljeni tako resnično to: „ Poberite se j vi prekleti 8 . Samo eniga Boga imaš; če | njemu ne služiš, si hudičevi služabnik.j 9. Samo eniga Zveličarja imaš , j Jezusa Kristusa; ako ne poslušaš nje- goviga glasu, in njegovih zapoved, se j bo k tvojimu pogubljenju smejal. 10. Samo eno te bo zadelo; ali i večno dobro ali večno hudo. De se ti bo 1 večno dobro godilo, živi pobožno, dokler j še čas imaš. 11. Kaj pomaga človeku, če ves [ svet perdobi, na svoji duši pa škodo terpi, j EE5SHSS5HS?SHE5H55HEH5ESESH5252SHSSSH5 5E5J5ES2SHSE5BSH5HSH525SSJSHSESH5E5B5H5E5E525H52SES25HS2SH5H5if 81 per svetim Križevim potu. Perya pesem. h, pridite stvari! Kaj, glejte, se godi! On, kter 1 nas vse živi, Strašno za nas terpi. 1. Štacion. Razgajžlan, zapljuvan, In kronan, zasramvan; Pred sodbo je peljan, Nedolžen v smert izdan. 2. Štacion. Glej, križ mu nalože Na ranjene rame, Oh, Jagnje božje gre, In nese vsili dolge. 4 ** En52WSyS52raHH152OT5H51W525ffii{ 3. Stacion. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeh, Leži potert na tleh. 4. Stacion. Oh, žalosten spomin! Ker sreča Mater Sin; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. 5. Stacion. Omagal Jezus je Od teže križeve;. O Simon, prosim te, Ne brani križa se! 6. Stacion. S pertam Veronika Obriše Jezusa; Spominj za to ji da Terpljenja britkiga. 7. Štacion. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; feS2SSSH5ESESffiSHSH5ES25HfflSJSESHSESE5ES2SH5HSEHSSSE5ZS2SHSHi£ >25H5H5H5H525H5E5H5HSH5H5ZSE5H5HSH5H5H5B5E5H5E!5Z5E5E5H5H5ESE5HSH5H5H5H5H525HSH5H5E5E5H5H5E525E5E5i 83 9 5 j en J a j ^ grešni svet! Še v grehih delj živet’. 8. Štacion. Usmiljene žene! Ne jokajte čez Me; Točite le čez se Spokornih sere solze. 9. Štacion. Oh, Jezus omedli, Pod križem spet leži; Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehah spi! 10. Štacion. Ko pride na goro', Ga slečejo gerdd, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko'. 11. Štacion. Na križ ga polože, Razpno roke, noge, Žeblji mu zdaj nove Še rane narede. 84 12. Štacion. Na križi tam visi. Oh, sveta teče Kri! Za grehe vsili ljudi Zveličar smert stori. 13. Štacion. Marija, k teb’ hitim, Tvoj’ga Sinu častim. Z vama, dokler živim, Rad jokam in terpim. 14. Štacion. Za naš greh mertviga Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojiga serca. # O Jezus! hvala zdej Ti bod’ ino vselej, Skoz svojo smert nam daj, Te ljubit’ vekomaj. 25H5ESE5SSHS2SHSE5ZSHSZSHSESE5HSHSHSH5 liffiH5SSH5H52SH5H5HSZSH5H5SSH5H525H5H5S5HSESHSH52525S5H 86 Druga pesem. * O kristjani! pregledujte Ta kervavi križev pot, V svojih sercih premišljujte, Kolk’ je terpel vaš Gospod! Če s pobožnostjo storili Bote radi to vselej, Si odpustkov zadobili Bote s tem za sveti raj. 1. Štacion. Ljubi Jezus krivo tožen Pred Pilatužem stojiš, Z naš’mi grehi si obložen, Ne zase — za nas terpiš. Glej! Pilatuž roke umije, Jezusa da Judam čez; In neusmiljen’ ljudstvo upije: „On je križa vreden res! 2. Štacion. Komej so bli odpeljali Jezusa od sodbe preč, MHSEH5t!5HSESH5HSSSaSHn5E5H5EW5H52SE525JSHSH5ESE5E5Z5HSEHif , i u Težki križ so mu podali, — De ga more z mesta vleč 1 . Jezus težki križ objame, Ves krotak s pohlevnostjo, Ga na svojo ramo vzame, — In se da v pokoršino. 3. Štacion. Jezus pervič s križem pade Od velike trudnosti ; Vender ni nobene gnade, —• Ne nobene milosti! Judje nočjo miru dati, Ga z nogami sujejo; Jezus mora zopet vstati, — S 1 štriki ga vzdigujejo. 4. Štacion. Na terpljenja pot 1 ga sreča, Mati polna žalosti, Bleda vsa je, in trepeča — Ker ga vidi kaj terpi. V žalosti za njim zdihuje; Kdo zamore jo izreč 1 ! Svojiga Sina objokuje, — Ker podobe nima več. 5H5E5HH5E525E5EE! 5. Štacion. Jezus dalje že ne more, Ker moči je nima več; Cirenej persiljen more — Ki •iž mu pomagati vleč’, Deb 1 ga mogli perpeljati Ziv’ga na Kalvarjo, In ga vender še križati, Druziga ne marajo. 6. Štacion. Tud’ Veronika objokvala Jezusa je potniga, Potni pert mu je podala, — Vidit’ ga kervaviga; Jezus vzame ruto v roke, In pusti na nji obraz, Briše si kervi potoke, — Ktere točil je za nas. 7. Štacion. Jezus s križem spet omaga Pade, vender le molči; O ljubezni moč preblaga Kol’ko ona za nas stri; Sveta kri na zemljo teče V odrešenje vsili ljudi. Vender Jezus nič ne reče, — Ampak vse voljno terpi. 8. Štacion. Jezusa so objokvale Svete, usmiljene žene, K’ so v solzah na potu stale, — Kjer On s križem memo gre. Jezus pravi: „Ne plakajte Se tako močno čez me, Temuč le čez greh jokajte Vaših mlajših, in čez se. w 9. Štacion. Jezus, naše ti Življenje, Tretjič padeš na obraz, De dopolniš odrešenje, V prahu spet ležiš za nas! Oslabljen ne moreš vstati, Divje te vzdigujejo, Hoč’jo te naprej peljati, Kot zveri te sujejo. 10. Štacion. On, ki vsim da jest 1 in piti, In oblači vse stvari, Žovč in jesih more vžiti; — To terpljenje mu množi, 89 Vse to pa še ni zadosti, Slečejo obleko mu, De bi mi napuha prosti Vdani bili le Bogu. 11. Štacion. Glejte čudo, in jokajte! Jezus je na križ raspet, Svojim greham slovo dajte, Jezus mora za nje umret 1 . Glej, na križ so ga perbili, De sovraštvo sito je: Al po njem smo zadobili Svojih duš Zveličanje. 12. Štacion. Ker so ga na križ perbili, Ljudstvu se zadosti st’ri; Stare rane ponovili, — De z njih teče sveta kri. Križ in Jezus gor’ se vzdigne, Terdo v zemljo se vsadi $ Kristus prot’ Očetu zdihne, — Dušo svojo mu zroči. 13. Štacion. Malo zvestih okol 1 križa Jezusov’ga le stoji, !>5H5HSESESESE5ZESHSH5E5HS25EBHSH5ESHS25iH5H5H 90 Eden njih se mn perbliža, In mu zadnjo službo st’ri: Jožef — on ga s križa sname, In Marii ga izroči, Ona milo ga objame —■ In si umreti z njim želi. 14. Štacion. V skalnat grob ga položijo, Svete spremjo ga žene; Velik kamen privalijo, In na grob ga polože. K domu se Marija verne Z žalostjo od groba preč; V joku si obraz zagerne, — Ker Sinu ne vidi več. Bodi čast Bogu Očetu, Sinu, Duhu svetimu, Kakor bila je v začetku, — In ob času večnimu! De odpustkov bi dobili, In pomoč za sveti raj; Daj, Bog! deb 1 se veselili — Tam s Teboj na vekomaj! Amen. HHW5HM5252525ZiE |HSHSH52S2525H525252Si Tretja pesem. I. Štacion. O počakaj, romar! tukaj, O nikar ne hod’ naprej, Ter se z mano milo jokaj, Jezus je obsojen zdej: De bo težo križa vlekel Na goro Kalvarjo ,. 3 Če boš grešnik za njim tekel, ™ Grehe ti odpustil bo. * O moj človek! če pogledaš Milost svojiga Boga; Kadar kol’ ti grehe delaš, Z Judi upiješ križaj ga! Jezus pravi: Glej, boš vidil, Kaj bom še za te terpel; Če se bom kej tebi smilil, — Boš slovo od grehov vzel. Če ... - II. Štacion. O moj romar! Jezus pravi: „Glej moj križ in butaro, 25!5H5H5H52525H5H5H5H5H! 31HJSH5B5J52SH525HSH5H5252SH5ESH52SH5ES25H5E5JS2SE525EBH5H5E5E55E 93 Glej život moj ves kervavi, Mojo glavo kronano. Ti me s križem še obkladaš, Vsako uro, noč in dan, Tvoj Bog sim, za me ne maraš, Slišiš, jokaj, moj kristjan \ u Tvoj . . . — III. Stacion. Ljubi Jezus moj je padel, V omedlevci tu leži; Grešnik! kar si ti zapadel, To Gospoda zdaj teži: On spod križa milo pravi: Grešnik! tukej vidiš me: Vstat 1 ne morem v ti težavi, Ti pa se ne usmiliš me. Vstat 1 ... — IV. Štacion. Vidiš v žalosti jokati Mater ljub’ga Jezusa, Vid 1 ga zdihat 1 , trepetati, Meč ji gre do dna serca, K svojmu Jezusu ni smela; Grešnik, o zdihuj zato! lSESHSESESE5i52SESSSSSES2SH5ESE5ESHSHSHSHSi 'H525H5E5S52S2S25H5Z5JSE5H5H525H5?5t525H5ESJ525E5E5HSH5E5ESH5H5!l 93 Rada bi ga bla objela, — De bi vzela še slovo. Hada ... V. Štacion. Simon rad mu ne pomaga, Nosit’ križa ni voljan; Tud’ nam naglo moč omaga, Malokdo je križu vdan; Misli: Jezus sam križ vleče, Ti pa nočeš nosit’ ga! Če imaš kakšne nesreče, — Precej tožiš čez Boga. Če ... — VI. Štacion. Je Veronika jokala, Vidit’ ga, kolko terpi, Potni pert mu je podala, Si obrisat pot in kri. Jezus njeni pert si vzame, Si obriše svoj obraz; Grešnik! teb’ serca ne zgane, — Kar terpi Jezus za nas? Grešnik! ... — VII. Štacion. Glej, pod križem spet omaga, Drugič pade že pod njim; 15E5E5H51525H5H5H5H51H5E5H5H5E5E5E525H52H5E525H! O premisli, duša draga, Vstani iz greha, hod’ za njim! Po obrazu kri mu teče, Grešnik, to mu delaš ti! Glej, tvoj Jezus nič ne reče, Kakor jagnje On molči. Glej . . . — VIII. Štacion. Tukej ženam se On smili, De se milo jokajo, Ker vsi, ki so zraven bili, Ga le zasramujejo; Grešniki deb’ to spoznali! Kaj en smertni greh st’ri sam; O gotovo bi jokali Se nad milim Jezusam. O gotovo ... — IX. Štacion. D g Jezus tukej tretjič pade, S In ne more več ustat’; g Tebi grešnik greh dopade, cj Hočeš le še v njem ostat 1 . 5] Jezus pravi: „IIod’ za mano, Saj enkrat me prav poglej; jfHS2HH5E5SSHS25H5H5HS2SHH5HSE525S5ESES2SH5Z5ESH5252SHSH5E5H5iE5]{ 95 Vidiš druz’ga kakor rano? Smilim, naj se saj ti zdej! Vidiš . . . — X. Štacion. Angelji, vi prestopite! S svojimi perutnicami Mojiga Jezusa zakrite; Nag stoji med množcami; So ga slekli, se smejali, Ki mu ’z ran je tekla kri, Žolc in jesili piti dali; — En’mu ne se smilil ni. Žolc ... — XI. Štacion. Kaj so Judje še storili, Glej, na kriz ga zdaj razpno, Deb’ mu smert še ogrenili, Ga z žeblji perbijajo: Kakor jagnje darovati Jezus se Očetu da; Ker popolnama končati Hoče greli in moč pekla. Ker popolnama ... — XII. Štacion. Ki •iž z močjo so zasadili, Z Jezusam v pregrešne tla, KS2S2SHSHSH5HSH5?5HSS5H5?5H55SiSHSHSHS252S2SH5JSJS2SE52SH525i5!t 96 Spet mu rane ponovili; De je v curkih kri ’z njih šla. Glej ga, kok’ preklada glavo, Sam ne ve, kam hi jo djal, On, ki je nebeško slavo —- Pustil, in se križat 1 dal. On, ki . . . — XIII. Štacion. O poglej, presveta Mati! — Svojga Sina ljubiga, Na kolenah tu deržati, Ti zdej moraš mertviga: Kteri grešnik ga je umoril? Nihče noče biti kriv, Mati! jest sim, jest to storil; — Jokal bom, dokler bom živ. Mati! . . . — XIV. Stacion. O moj Jezus! ne odloči Teh, ki z mano jokajo; O naj moje serce poči, De me k Teb 1 zakopljejo: V grobu čem tičat 1 per Tebi Zdej živ, in enkrat mertev, E5Z5H5J5 Svetu ceni odmret’ in sebi, De za tabo bom prišel! Ljubi Jezus! glej, spremljali Smo v terpljenji te zvesto; O deb’ nikdar ne nehali, Trudit’ se le za nebo! O podperaj nas v življenji! - Saj si vse dobrote vir, — p] In po kratkim nas terpljenji Vzemi k sebi v večni mir. Tn po . . . — MeMere tepe molitve. 1. Molitev od Kristusoviga terpljenja. O moj dobrotljivi Jezus! kteri sij hotel v rešenje sveta rojen, obrezan, od Judov zaveržen, od Judeža, zda- javca, s kuševanjem izdan, s ketnamij zvezan, kakor nedolžno Jagnje v smert j peljan biti; kteri si hotel pred Ana, Kajfa, Pilata in Heroda nespodobno i25252525251 3*HSHSBSH5HSE5H52S!5i5E5HSH5H5H52SHH5HSiS25HSi!5ffi525iSHSH5ESE51C 3 98 postavljen, od krivih prič tožen, s ši- j barni tepen, zaničevali in zapljuvan biti 5 kteri si hotel s ternjem kronan, s pestjo udarjan, s terstam tolčen in zaničljivo naj svetim obličji zagernjen biti $ kteri si j hotel svojih oblačil slečen, z žeblji naj križ perbit, na križi povzdignjen, med 1 dva razbojnika postavljen, z žolčem in 1 jesiham napojen in s sulico preboden biti. j Po ti svoji naj britkejši martri, o Go¬ spod! ktero si jez, nevredni, k sercu j vzamem, in po svojim križu in svoji j smerti me obvari peklenskih marter, in j me milostljivo perpelji, kamor si raz- j bojnika na svoji desni strani križanigai perpeljal, kteri živiš in kraljuješ z Oče- 1 tam in sv. Duham od vekomej do ve- j komej. Amen. 2. Molitev svetiga Bonaventura od Kristusoviga terpljenja. O dobrotljivi Gospod, Jezus Kri- 1 stus! s svojimi ranami rani moje serce, j s svojo sveto kervjo napoji mojo dušo, j de bom povsod, kamorkoli se obernem, j le Tebe vselej pred seboj križaniga vi- j ’H5Z5Z5H525HSHSH5Z5H5H5H5H5 : HHSHSE5H5H5H!iE‘iH5H5H5HSH5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5H5E5čl5H5H5H5i 99 dil; in de si mi ho vse, kar koli bom pogledal, zdelo s tvojo sveto kervijo pobarvano; in de ne bom zunej Tebe druziga našel, tudi ne druziga gledal, kakor tvoje svete kervave rane. To mi bodi edina tolažba, s Teboj, o Jezus! ranjenimu biti; zunej Tebe pa kaj dru¬ ziga misliti, mi bodi nar veči britkost in žalost. O dobrotljivi Jezus! moje ser¬ ce naj popred ne počiva, dokler Tebe, svojiga cilja in konca, ne najde, tam naj počiva in prebiva, kjer bo zamoglo spolnovati svoje želje. Amen. 3. Molitev h Kristusu na Križi. Prosim Te, o ljubeznivi Gospod, Jezus Kristus! po tisti posebni ljubezni, s ktero si ljubil človeški rod, kadar si Ti, o nebeški Kralj! visil na lesu sv. križa z ranjenim telesain, s prebodenim sercarn, z bolečimi počutki, z britkim pogledam, s kervavimi ranami, s teko¬ čimi kervavimi kapljami, z razpetimi ro¬ kami , s perbitimi nogami, s kervavimi udi, z bledim obličjem, s plavimi ustmi, z mertvaško barvo, z objokanimi očmi, 0>SH5BSHSESESE5ESHS2SH5ESHSHSHSESHSHSESESESSSi!5ZSHSHSHSESESHSE5EiB !HSH52nS252Mn52S2S5W525i525252n52W52nS252W5Z5ZWreS2W5H53H52W5Z525inEa5HW5a5Z5Sffii s plakajočim gerlam, s perklonjeno gla- i z odperto desno stranijo, in z nar žalostnejši dušo, — po tisti ljubezni nam- j reč, ktera je v tvojim naj slajšim sercu [ gorela, ko se je tvoja sveta in blaga j duša od telesa ločila, Te prosim: U- smili se moje duše, kadar se bo od i telesa ločila, ter jo vzemi v večno ve¬ selje. Amen. 4. Tri zahvale Kristusu za terpljenje. O naj krotkejši Jagnje božje! ktero j si tri ure na križi tako revno in od j vsili zapušeno visilo; zahvalim Te za i tisto neizrečeno bolečino, ktero si takrat] terpel, ko si bil tako neusmiljeno [ razpet, de so se vse tvoje kosti lahko ] prešteti mogle; prosim Te , odpusti mi j zavoljo tvoje martre, kar sim se s svo- J jirni počutki zoper tvojo dobroto pre¬ grešil. Amen. O naj nedolžneji Jagnje božje ! 1 z zahvalo vsili stvari Te zahvalim za j tisto veliko grenko žejo, ktero si na ] križi zavoljo zveličanja duš preterpel,[ takrat ko si s glasnim in žalostnim j 3>a5HSESHSHSH5iSa S 0 101 a glasam zavpil: „Žejm sim, u in vender j | Ti druziga niso dali piti, kakor žolča| § in Jesiha. Po grenkosti te velike žeje] § Te prosim; odpusti mi milostljivo, kar j 3 sim se z nezmerno jedjo in pijačo pre- [ o grešil. Amen. a O naj dobrotljivši Jagnje božje! si a tisto častjo in hvalo, ktero Ti dajejo! a vsi Svetniki in Zvoljeni božji v nebesih, j § Te zahvalim za tisto silno veliko mar- [ § tro, ktero si takrat terpel, ko si bil j 3 tako neusmiljeno na rokah in nogah s j tumpastmi žeblji perbijan, de se je od j velike bolečine v Tebi serče treslo, in i a trepetalo, in vsi udje se skerčili. Po ti i neizrečeni bolečini in grenki smerti Te | g prosim, de mi vse pregrehe mojih rok j § in nog milostljivo odpustiš, in svoje rane j g na rokah in nogah svojimu nebeškimuj 3 Očetu pokažeš, in Ga s tem potolažiš, j 3 de mi grehe odpusti. Amen. a aSewSHSHSSHSHSHSHSaHS25H5HSHSH5HSHSHSHSESHSHSHSESH52SE5HS2j 5 * ffl Zdihovali je k prežalo,stili Materij božji. O presveta in dobrotljiva Devica j Marija! jez padem pred tvoje svete noge j na svoje grešne kolena, in Te iz celi- i ga serca prosim po tvojim britkim za- j pušenji, ko si svojiga preljubiga Sinaj Jezusa vsiga razgajžlaniga, s ternjem [ kronaniga in križaniga, vsiga kervaviga j in ranjeniga umirati vidila, in ko sij bila od vsiga sveta zapušena. Oh, pre- [ ljubezniva Devica Marija! po tvojim brit— i kim zapušenji Te prosim, nikar me ne i zapusti v mojih težavah in nadlogah ; nikar me ne zapusti, de bi serčnost zgu¬ bil in obupal; odverni od mene vso ne-j srečo in vse hudo na duši in na telesu. O žalostna, zapušena Mati božja! nikar j me ne zapusti v mojim časnim življenji, j zlasti me ne zapusti na mojo zadnjo 1 uro. Ne zapusti me, kadar bom na j smertni postelji, od vsiga sveta zapu-[ šen, bolan ležal. Ne zapusti me, kadar j mi bo merzli, mertvaški pot po obrazu j tekel. Ne zapusti me v mojih zadnjih J 5tSH25H52H525JSaH5E5HHHSl 103 ffi težavah in skušnjavah, de ne obupam. Ne zapusti me, kadar moj slabi jezik) ne bo mogel več teh presvetih Imen j Jezus , Marija , Jožef! izgovarjati. Nej zapusti me, kadar moje zaperte oči ne i bodo mogle viditi tvoje svete podobe, i Ne zapusti me, kadar svojih rok ne bom j mogel več k Tebi za pomoč povzdigo-j vati. Ne zapusti me, kadar mi bo j grenka smert serce utergala. Ne za- [ pusti me, kadar se bo moja uboga duša j od telesa ločila. Oh! ne zapusti me, J kadar bo moja uboga duša, polna stra- i hu, pred ojstrim Sodnikam Jezusann Kristusam se perkazala. — O Marija,' presveta Devica! upanje vsili revnih j grešnikov, veselje vsili žalostnih, omag- j Ijivih kristjanov, in tolažnica vsili umi¬ rajočih! zadobi mi gnado, de bom naj tvojo prošnjo na desno stran božjigaj Sodnika postavljen, de se bo moja uboga i duša v svetim raji s Teboj in z vsimi i Zvoljenimi brez konca veselila. Amen. j HSH5HHSHSHS2SESHSHSHS25HSES2525ES2SESHSES25 S25JnnSHS25aSHSHSi!S2SHSHSffiiSZS25HSESHSJS2 svete rešuje Rcrvi Bogu Očctu.i Papež Pij VIL so dodelili vsim vernim kristjanam, kteri bodo z zgre- vanim sercam opravili naslednje daro- j vanje svete režnje kervi Jezusove, vsa- i kikrat 300 dni odpustka na vedne čase. j Darovanje. 1. Večni Oče! jez Ti da¬ rujem zasluženje predrage kervi j Jezusove, tvojiga Ijubezniviga J Sina in mojiga božjiga Odreše- j nika, za razširanje in povzdignje-1 nje svete cerkve, nase preljube j Matere; za obhranjenje in srečo njene vidijoče glave, sv. Očeta,, rimskiga Papeža, za Kardinale,! Škofe, duhovne Pastirje in za! vse služabnike svete cerkve. Čast! bodi Bogu. 105 Večno bodi česen in hvaljen, o Jezus, kteri si nas s svojo sveto kervjo odrešil! 2 . Večni Oče! jez Ti darujem j zasluženje predrage kervi Jezu-! 18 f sove, tvojiga ljubezniviga Sina,j in mojiga božjiga Odrešenika, za mir in edinost kraljev in vsili ka¬ toliških oblastnikov, za ponižanje j sovražnikov svete vere, in za j srečo keršanskiga ljudstva. Časti bodi Bogu. Večno bodi češen in hvaljen, i o Jezus, kteri si nas s svojo sve-j to kervjo odrešil! 3. Večni Oče! jest Ti darujem j zasluženje predrage kervi Jezu-! sove, tvojiga ljubezniviga Sina. in mojiga božjiga Odrešenika, za j razsvetljenje nevernikov, za za-j in za spre-j Čast bodi | trenje vsili krivih ver. obernjenje grešnikov. Bogu. &i S525HEZ5HE5HSZ5H5Z5EH5H525E5E5H5E5H5HH5E5H5 Večno bodi česen in hvaljen,! o Jezus, kteri si nas s svojo sve- j to kervjo odrešili 4. Večni Oče! jez Ti darujem j zasluženje predrage kervi Jezu-j sove, tvojiga ljubezniviga Sina,J in mojiga božjiga Odrešenika, za' vse moje žlahtnike, perjatle in so-i vražnike, za potrebne, bolne inj žalostne, in za vse tiste, za kte-j re Ti hočeš, de naj molim. Čast! bodi Bogu. Večno bodi česen in hvaljen,! o Jezus, kteri si nas s svojo sve- j to kervjo odrešil! 5. Večni Oče! jez Ti darujem i zasluženje predrage kervi Jezu-j sove, tvojiga ljubezniviga Sinaj in mojiga božjiga Odrešenika, za j vse tiste, kteri se bodo dans na[ uni svet preselili, zato de jih re-! šiš od peklenskih štrafing, in! 225E55 jim daš toliko hitrejši priti v tvo¬ jo čast. Čast bodi Bogu. Večno bodi češen in hvaljen, o Jezus, kteri si nas s svojo sve¬ to kervjo odrešil! 6. Večni Oče! jez Ti darujem zasluženje predrage kervi Jezu¬ sove, tvojiga ljubezniviga Sina, in mojiga božjiga Odrešenika, za vse tiste, kteri vedo ceniti in lju¬ biti vrednost našiga zveličanja; za tiste, kteri se z menoj zdru¬ žijo, de presveto kri častijo in mo¬ lijo’, in zadnjič za tiste, kteri se perzadevajo, to počešenje povsod razširjati. Čast bodi Bogu. Večno bodi češen in hvaljen, o Jezus, kteri si nas s svojo sve¬ to kervjo odrešil. 7 . Večni Oče! jez Ti darujem zasluženje predrage kervi Jezu¬ sove, tvojiga ljubezniviga Sina, in mojiga božjiga Odrešenika, za iSHSHSHS5SESHSESHSHSHSESESESHSESE5HSJSHS2SHSHS2SESESHSHSESESESHSHSHSESESESHSESHSHSHSH5HSHSESESES2SESESHSHSESESii IESE5iSH5H5S5SS25H5E52S252SE5H5E5H5ESH5H5i5HSJSH5!t vse svoje dušne in telesne po¬ trebe, za pomoč vernim dušam v j vicah in posebno tistim, ktere soj bile bolj vnete za češenje pre-{ svete kervi, ki je cena našiga' odrešenja, in za počešenje našel ljubeznive, presvete Matere Ma¬ rije. Čast bodi Bogu. Večno bodi češen in hvaljen, p o Jezus, kteri si nas s svojo sve-j to kervjo odrešil! Naj živi kri Jezusa Kristusa I zdej, in vselej, in na vse večne] čase! Amen. ® Vse k veči božji časti in k' počešenju Device Marije, in k pomoči dušam v vicah. Hvaljen bodi Jezus Kristus \\ Natisnil J. Rudolf Milic v Ljubljani. [>j iCTHHSffi Bi5H5H5H5HSH5HSH5H5H5H525H52SH5H5?5H5E5HSd5E5BSESESH5HSE5ESHSčlSH5E5H5H5EHSE5BSE5HSH5E5ESBSHSH5HSH5Z5E5ESHSES25HiS