Poštnina plačana v gotovini z £ LETO n. LJUBLJANA, SOBOTA, 16. JULIJA 1938. Posamezna številka stane 1.— din UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1—DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ST.: 35—29 — POŠT. ČEK. RAČUN ST. 17.548 — NAROČNINA: ZA ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24.— DIN LETNO) — ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36.— DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 28. Naše delo poglobimo Brezdvoma ni nikdar v svetu tako vrelo kot vre danes, v težnji, da se iz vse te zmede mnenj in dokazovanj izkristalizira miselnost, ki odgovarja današnjemu času. Človek išče novih oblik, ki vsak dan vstajajo in se v noč zgubljajo. Stalnega ni, vse je iskanje. Poteza umetnikova na platnu, včeraj dokazujoča novo, je danes preživela; eni skladnosti tonov se jutri oglasi druga, vse kot najpristnej-ša slika iz dne iskanja. V vse to iskanje pa se po centimetru iz dneva v dan vztrajno riše črta lomnica, na katere eni strani stoji duh v vsem svojem veličastvu večen, na drugi strani masa, ki je odvrgla vlado duha in išče, ^ko izbrisati njegove zadnje sledi, da bi •uogla na njegovo mesto postaviti brezdušno in mrzlo materijo. Z demonsko delavnostjo, s skrajno brezobzirnostjo in totalnostjo si hoče utrditi temelje, iz katerih naj bi zraslo novo človeštvo. Popuščanja v njih delu ni. Vse se vrši po strogo določenem načrtu, ki je za vodstvo in njega orodje pravoveren, istosmeren, z dinamiko, ki je spremenljiva, kakor pač kažejo prilike, da se bo ta ideja dokončno in trajno uveljavila. Odpovedati se osebnim nagnjenjem, samostojnemu delu, je zahteva, ki se postavlja na prvo mesto, da more biti pokorščina in disciplina popolna in s tem Audi uspeh tak, kot si ga je zamislil vodja — diktator. Ta demonska silovitost idej, ki se postavlja nasprotno katoliški fronti, pro-nika podzavestno v mišljenje današnjega človeka. Radio, knjiga, dnevno časopisje mu dan za dnem polnijo glavo z mnenji, iz katerih se ne razbere zrno od plev, pristno od nepristnega. Današnji človek nima časa, da bi tehtal, mnenja hladno presodil, kajti tempo časa, v katerem je vse v odvisnosti, tega ne dopušča. Tako •ega strupena sopara na duše in jih zastruplja možgane dreveni, da reagirajo le na signalne klice tistega, kateri jih je z Vecjim poudarkom in silovitejše serviral; Vzdrami pa le še parada, ognjevita dema-K°ška beseda in zunanji blesk mode. Ni cudno, da se delavstvo pridružuje pokre-tom, ki znajo svojo ideologijo servirati z večjim poudarkom. Komunizem obstoja le še vsled tega, ker pri svojem delu uporablja vse pridobitve moderne tehnike, elitne čete — fanatike, katerih mišljenje je po modelu krojeno, ki ne dopušča o vodstvu nobene kritike. Slepo se podredijo navodilom vodstva in nikjer ne pride diktat tako do veljave, kakor v sedaj vladajočih ekskluzivnih režimih, posebno pa v komunizmu, katerega ideologija je zlagana in nestvarna tudi v tem, ko na eni strani hoče prijateljsko družbo ljudi, v kateri bi odpadli vsi nadrejeni in podrejeni, temveč bi bili vsi enaki, na dirugi strani pa ostro diferencira vodstvo od brezglave mase. Zahteva uspeha je še posebno brezdu-hovnih režimov, da ustvarijo življenjskost svojih idej prav s podrobno organizacijo, neomajno pokorščino vodstvu, z demonsko delavnostjo, da se postavi nasproti duhovnemu svetu krščanstva odločujoč brezduhovni svet. Nismo v strahu za Cerkev. Obljubo imamo: »In peklenska vrata je ne bodo Premagala,« pa če tudi bi morala iti v katakombe; veličastnejša in zmagovitejša bi vstala. V strahu smo za duše, katere ne bi znale iz vrenja današnjega časa razbrati pravo pot. Osebni apostolat je Prvi, ki naj se prelije v masovni apostolat, temelječ na vseh organizacijskih postavkah, ki morejo biti elementamejše in Učinkovitejše, ker so prav duhovne. Vse Pa naj vodi radikalizem katoliškega človeka, ki ne more imeti v načelih kompro-nJ1sa; »kompromis je možen le v sredstvih« (Masaryk). Nova slovenska mladina, ki j .* 1 z pričala pripadnost k a t o -. skemu slovenskemu narodu jugoslovanski državi na - » U1IOU1 U A £4 C* V 1 At« 8. Vem mednarodnem mladin-®m taboru z vsem ognjem Vsi smo odgovorni Modemi gospodarski sistem ustvarja iz ljudi robote, ki stoje ob tekočem traku, kot del stroja, katerega še ni umel iz železa in jekla ter z vzmetjo povezati inženir. Otopel, od jutra do mraka se pregibajoči v enakomernem tempu je človek, ki postane ob stroju stroj, ubit brez volje. Tako vsak dan ob prgišču fižola, kosu kruha in vode kot jetnik. Saj drugače ne more, če hoče v soboto zvečer, ko se z dela vrača truden, z obrazom kot usnje, iz katerega je napor izsesal zadnje sile, prinesti saj del plače za življenje svoje družine. Kdo bi tako ubit sedel zvečer k petrolejki in se izobraževal, ko mu je duša brez poleta! Pa vkljub temu so med nami delavci, ki jim pozna nočna ura šele iztrga knjigo iz rok, posuši črnilo na peresu, s katerim so sporočali to in ono svoji strokovni organizaciji, da se uredi v dobro vsemu delavstvu. So med nami delavci, ki hočejo več kakor samo izživeti se v svojem poklicu. S plamenico, katero drže v svojih žuljavih mišičastih rokah, hočejo svetiti narodu ob usodnih trenutkih ko bo ta na razpotju. Takih apostolov našega pokreta, ki jim škripanje kolesja, enomerno sikanje pare, vročina in beraško plačilo ne vzame duhovnega poleta, je malo. Popolnoma naravno sledi vse iz brezduhovne kapitalistično usmerjene današnje dobe, ki izsesa človeka vsega in mu ne dopusti, da bi kultiviral svoj notranji jaz, kaj šele, da bi lastno izpopolnjevanje uporabil, da bi z njim koristil vsojemu sodelavcu. Delavstvo večkrat ne more soditi, tehtati in se prav odločiti. Samo od sebe brez posebnih borb pada v naročje tistemu, kateri ga je znal z vabljivejšo in radikalnejšo obljubo pritegniti v svoje vrste. Zato nič čudnega, da marsikateri naš delavec, ki je zrasel iz dobre katoliške kmečke ali delavske družine, postane vnet pristaš strokovnih organizacij, s katerimi vred tepta svetinje, ki mu jih je doma v srce vsajala še njegova verna mati. Zvitost, delavnost in radikalizem nasprotnih, kapitalističnih in delavskih strokovnih organizacij ne dopušča, da bi mi vodili s temi neko medlo borbo in ne bi znali postaviti temu nasproti nič elementarnejšega kot je vprašanje kruha, vprašanje dostojne delavčeve eksistence. Vprašanje kruha je za vsakega delavca isto. Zato bomo šli preko vseh programov nasprotnih strokovnih organizacij, gradeči novo družbo toliko časa, dokler ne bo med našim slovenskim delavstvom delovala ena strokovna delavska organizacija, ki je zrasla iz temeljev socialnih naukov Cerkve, naslanjajoča se na živo tradicijo slovenskega naroda, ld ne bo nikdar dopustil, da bi v njegovem najmočnejšem delavskem stanu vladal družbeni sistem Žida Marksa in vseh drugih, ki 30 'L njim prijateljstvo uklftnili- Delovna povezanost v naše organizacije Pot do tega ideala je strma in težka. Lažja bi bila, ko bi se v vse katoliško delo prinesel organizacijski sistem, s katerim bi bilo delo vseh slovenskih delovnih stanov načrtno vodeno. Danes pa mojster enega stanu brusi kamen tako, kakor je tistemu stanu na videz najbolj primemo, ga barva z barvo, ki ne ustvarja harmonije v celotnem mozaiku našega stoletnega programa. Vsak izmed nas kroji sočloveka eden tako, drugi drugače, vsi pa neenotno tako, da se ob času ko se ima to podrobno in nenačrtno vodeno delo pokazati, vidi, da so prepadi ogromni v katerih zna smrt najti še dobršen del naših najboljših. Niso osamljeni primeri v delavskih vrstah, da sta dekle, ki je doma kon-greganistinja in fant, ki je član fantovskih odsekov, tudi člana marksistične strokovne organizacije, volita ob delavskih zaupniških volitvah marksistično listo, stojita kot kamen mrzla, kadar se tla izpodmikajo tu in tam kat. strokovni organizaciji, ne zavedajoč se, kaj sploh vse to pomeni. Takih primerov je mnogo, ki vsak od njih živo kliče, da moramo delo po naših prosvetnih, fantovskih, verskih in strokovnih organizacijah socialno poglobiti. K temu delu smo poklicani vsi. Predvsem pa naj se zdrami tista naša inteligenca, ki so jo prilike zanesle med naše delovno ljudstvo na deželi in tam prevzame med njimi učiteljsko nalogo. Delavske nezavednosti mora biti konec, le če bomo znali slehernega od njih prav zajeti, kar se večkrat prvikrat ne bo posrečilo. Z vztrajnim in sistematičnim delom na predavanjih, socialnih tečajih z delom od duše do duše, ki so ga uporabljali naši največji prosvetitelji Slomšek, Krek, Jeglič dan za dnem na vlaku, na cesti, v tovarni, v dvoranah naših prosvetnih domov, se bo posrečilo delavski stan dokončno izoblikovati v katoliškega in odločujočega v pravicah, ki mu po božjih in naravnih zakonih pripadajo. Na vseh nas leži odgovornost ali se bo delavstvo zbralo v armado Boga, ali v armado Satana. Mi vsi bomo odgovarjali pred bodočimi rodovi, odgovarjali bomo pred Bogom. V skrbi %a brale v tujini V nedeljo je bilo v Ljubljani ustanovno zasedanje izseljenske zbornice pod predsedstvom predsednika Rafaelove družbe, g. škofa dr. G. Rožmana. Zasedanja sta se udeležila minister dr. A. Korošec in minister dr. M. Krek, ljubljanski župan dr. J. Adlešič, šef izseljenskega oddelka v minstrstvu dr. P. Aranicki, predstavnice Ameriške slovenske katoliške ženske zveze z gospo Prislandovo, zastopnik gospoda bana, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman ter številni drugi odličniki. Skof dr. Rožman je otvoril zasedanje, pozdravil oba gg. ministra in navzoče predstavnike in zastopnike raznih društev ter predlagal, da se pošlje brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in predsedniku vlade dr. M. Stojadinoviču. Nato je imel g. škof sledeč nagovor: Zdi se mi, da doživljamo važen zgodovinski dogodek. Prvič so se zbrali zastopniki — lahko rečem in moram reči — vsega našega naroda, da govorimo o bratih in sestrah, ki se odpravljajo z domače mladega srca in dokazala, da je le njena bodočnost, novo slovensko delavstvo organizirano v Zvezi združenih delavcev, ki jo vodi zahteva, da delavec ostane katolik in kot tak sprejema nepokvarjen socialni nauk Cerkve, hočeta ustvariti nov lik delavca in mladca, ki hoče v življenje zanesti totalnost katoliškega človeka. grude v tujino in tam v velikem številu zginjajo kot kapljice v morju. 60 let že odhajajo tisoči, stotisoči našega malega naroda v tujino. Kaplja za kapljo naše krvi izteka iz žil narodnega telesa, a nas ni bolelo, še zmenili se nismo, še dobro se nam je zdelo, češ, saj gredo mnogi, ki doma niso nič prida. In vendar: vsak brat, vsaka sestra, ki odhaja od skupne družine naroda in se zgubi, vseka rano našemu narodu, ki je tem težja in nevarnejša, čim slabotnejši je naš mali narod. Veliki narodi skrbe, da se noben član njihov ne izgubi, da otroci izseljencev poznajo domovino, se nanjo s tisočerimi vezmi navežejo. In mi Slovenci? 60 let smo to zanemarjali, kot da je naš narod ne-izčrpljiv zaklad, ki hrani in poji druge velike narode in pospešuje njihovo rast. Odslej naprej ne sme biti več tako! Odslej se hočemo z ljubeznijo in skrbnostjo brigati za vsakega brata, ki se izseli; ne pozabimo ga, ne zapustimo ga, v zvezi z njim ostanemo. Škofov govor so navzoči sprejeli z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem, ki mu ni hotelo biti konca. Nato je škof dr. Rožman prosil voditelja Slovencev, notranjega ministra dr. Korošca naj blagovoli nagovoriti izseljenski zbor. Burno pozdravljen je spregovoril notranji minister dr. A. Korošec. Omenil je velike zasluge, ki jih ima »oče slovenskih izseljencev« p. K. Zakrajšek in med drugim dejal: V imenu vlade lahko povem, da smo tudi mi kot oblast njima hvaležni, da tako skrbita za izseljence. Bolj in bolj čutimo, da moramo paziti na vsako kapljo naše krvi, da moramo čutiti svojo dolžnost do vsakega teh izseljencev. Ugotoviti moramo, da napredujemo. Ustanovitev izseljenske zbornice je tak napredek in lahko rečemo, zgodovinski dogodek. V imenu kr. vlade ji želim lep napredek in prav tako v imenu kr. vlade izrekam dobrodošlico ameriškim bratom od onkraj morja, ki jih bratsko stiskamo na svoje grudi. Pozdravljam pa tudi vas, ki se danes trudite za izseljensko vprašanje.« Gospod škof se je ministru dr. Antonu Korošcu lepo zahvalil za govor in za smernice, ki jih je dal vsemu izseljenskemu delu. Za njim sta govorila o potrebi dela za naše rojake preko morja še minister dr. Krek in župan dr. Adlešič, ki je poudarjal, da je naše izseljensko vprašanje danes predvsem mladinsko vprašanje. Naša lepa kraljevina Jugoslavija naj 20 letnico svojega obstoja najlepše poveliča s tem, da ustanovi izdaten sklad za vzgojo jugoslovanskega naraščaja v inozemstvu. Ta sklad naj bo upravljan z najožjim sodelovanjem naše nove Izseljenske zbornice. Nato je sporočil g. Aranicki, da je sedanji minister za soc. politiko dr. D. Cvetkovič nakazal za letovanje slovenske mladine iz Nemčije 50.000 din. Po končanih govorih ostalih predstavnikov in predstavnic so bile v drugem delu zasedanja sprejete resolucije raznih odsekov Izseljenske zbornice. Po 4 urnem zasedanju je spregovoril še g. p. Zakrajšek, nakar je bilo zaključeno prvo zasedanje Izseljenske zbornice, katero tudi mi, slovenski delavci v domovini, pozdravljamo iz srca, ker bo skrbela za one naše stanovske tovariše, ki doma ne najdejo kruha in si skušajo v tujem svetu postaviti ognjišče. Narod proslavlja osvobojonje V nedeljo, 10. t. m., se je naše ljudstvo ob nemški meji v trumah zbralo pod tremi zvonovi starodavne veličastne farne cerkve Sv. Trojice, ki kraljuje nad bajno lepimi Slovenskimi goricami. Peš, na okrašenih kolesih in avtobusih, s katerih so vihrale naše zastave, so hiteli k griču, na katerem so okoli cerkve slikovito razvrščene prijazne cerkvice svetotrojiške-ga trga, možje, žene, fantje in dekleta, da vidijo in slišijo svojega voditelja dr. Antona Korošca. Vsega ljudstva je bilo kakšnih 12.000, nešteto zastav in 11 godb. Sprevodu so dali barvitost in strumnost slovenski fantje in dekleta v krojih ,ter nad 600 gasilcev mariborske župe, ki jih je vodila ponosita postava vrhovnega starešine g. Bogdana Pogačnika. Voditelj našega naroda, minister dr. A. Korošec je v svojem govoru med drugim dejal, da Slovenci zvesto ostanemo pri svoji materi Jugoslaviji, ker naša zvestoba do kralja in do naše skupne velike domovine nikoli ni niti za trenutek popustila in bomo taki ostali od nikogar prisiljeni, popolnoma iz svoje svobodne volje neomajno tudi za vse bodoče čase. Priznavamo brezpogojno monarhijo, ljubimo svojega kralja in dinastijo in se zavedamo, da kar bdi nad nami beli orel Karadjordjevieev, ni več nevarnosti za nas. Naši bratje onstran meje so in morajo ostati dobri in lojalni državljani držav, katerim pripadajo, ne more jim pa nihče zabraniti, da se ne bi čutili za člane svojega naroda, čigar kulturne dobrine morajo uživati nemoteno. Glede zunctnje politike pa je naš voditelj odločno poudaril, da je njen glavni in edini cilj ohraniti Jugoslaviji ljubi in sveti mir! (Viharno odobravanje.) Ljudstvo je z nepopisnim navdušenjem prirejalo prisrčne ovacije kralju Petru, knezu namestniku, predsedniku vlade, ki je po dr. Korošcu shod prisrčno pozdravil, ter državi in slovenski domovini. Na taboru so govorili še drugi govorniki, nakar se je množica ob zvokih državne himne in »Hej Slovenci«, polna radostnih čustev, razšla, z nepopisnim navdušenjem pozdravljajoč dr. Korošca in druge odlične goste Sv. Trojice, ki so se ta dan zbrali pod njenimi zvonovi. Neizbrisno pa bo vsem ostal v spominu glavni junak tega dneva: naše ljudstvo, možje, žene in mladina, ki so prišli po tru-dapolnem delu pod žgočim soncem, vsi utrujeni in zdelani ter potrebni počitka, pa so vedrega obraza in veselega srca kljub dežju spešili iz 50 km oddaljenih krajev na skrajni severni meji naše domovine, ker jim ni nobena žrtev prevelika, da ne bi izpričali svoje ljubezni do kralja in države ter do svojega narodnega voditelja. Saj se pod njimi čutijo varne, da lahko v notranjem redu in v miru z vsemi sosedi obdelujejo svojo zemljo, gojijo svojo domačijo ter uživajo dobrine slovenske vere in omike ter požrtvovalno sodelujejo za blagor vse Jugoslavije. In vsi so prišli iz svojega nagiba in volje, nihče jim ni ničesar narekoval, ne čustev ne besed, ki so vrele iz čistega, poštenega in za vse dobro zavzetega slovenskega srca. Tabor pri Sv. Trojici je bila prva proslava dvajsetletnega obstoja Jugoslavije v vsej lepoti ljudskega slavja. Ljudstvo, ki ga vodi dr. Anton Korošec, je na tem taboru povedalo, kje stoji in kam gleda. DELOVNR Delo ni tržno blago Delavec ali nameščenec oddaja svojo delovno moč delodajalcu oz. podjetniku radi odškodnine, ki jo imenujemo plačo ali mezdo. Oddajanje delovne moči se vrši pod gotovimi določenimi pogoji na podlagi delovne pogodbe. Delovno moč delavca pa ne moremo primerjati navadnemu blagu, ki se kupuje in prodaja, kajti delavec ne stavlja podjetniku na razpolago samo svojo telesno moč, ampak samega sebe v celoti, torej tudi svoje človeško dostojanstvo in svojo moralno osebnost, ki ima nadnaravno vrednost. Delo in osebnost delavca sta medsebojno ne-razdružljivo povezana; zato zasluži delo isti ugled kakor delavec sam. Kakor delavec ni tržno blago, tako tudi njegovo delo ni tržno blago. Omenjeno stališče napram delavcu in delu je krščanskega izvora. Poganstvo je preziralo vsako delo. Pred Kristusom je slonelo gospodarsko življenje tedanjega poganskega sveta na suženjstvu, kar pomeni preziranje človeka po človeku in iz-koriščevanje človeka po človeku. Pravica dela Ugled, ki ga zasluži delavec in delo, se mora zato primerno pokazati, predvsem z pravično odškodnino za delo. Vendar se delodajalec ne sme zadovoljevati z izpolnitvijo zgolj materielne strani delovne pogodbe, marveč mora paziti, da se ne pregreši zoper človeško dostojanstvo in zoper pravičnost, ako naloži delavcu, ali vajencu delo, ki presega meje njihovih moči, ali ako jim omejuje versko svobodo, da jih prisili prekoračiti božji zakon o nedeljskem počitku, ali ako uvede v svoje podjetje delovne pogoje, ki niso v skladu z moralo. Da se izključi možnost navedenih ne-dostatkov, je mogoča sestavitev delovne pogodbe samo na podlagi pogajanj, v katerih si stopita delavec in delodajalec nasproti kot človeka in stavita svobodno svoje pogoje ter svobodno branita svoje tozadevne interese. V času, ko razpravljata delavec in podjetnik o delovni pogodbi, imata oba iste pravice. Urediti morata vprašanje pravičnosti, pred katero ni prostora za neenakosti po položaju. Čim je pogodba sestavljena, nastopa stanje podrejenosti delavca napram delodajalcu; odslej sta predstojnik in 'podre-' jenec. Eden odloča in upravlja, drugi mora ubogati v mejah, ki jih določa delovna pogodba.' Omenjena neenakost preneha takrat, ko nastopi potreba po obnovitvi ali popravku posameznih členov delovne pogodbe na podlagi skupnega dogovora. V teku tega dogovora si stojita nasproti zopet kot enakopravna človeka; nista tedaj ne višji in ne nižji. POGODBA Delovna pogodba v veliki industriji V splošnem pride do delovne pogodbe po omenjenih načelih le v mali industriji, mali trgovini in pri hišnem služabništvu. Mali gospodar, ki sprejme delavca ali nameščenca, obravnava z njim delovno pogodbo osebno kot enak napram enakemu. V veliki industriji je takšna svoboda medsebojnega sporazumevanja praktično neizvedljiva. Delodajalec često ni posameznik, ampak) smo dobili vsi po 25 par na uro po- viška. Če bomo v bodoče vsaj tako delali, kakor smo začeli, smo lahko prepričani, da se bo naše stanje izboljšalo. Murska Sobota DELAVCEM — ČLANOM ZPD Slovenska krajina ali Prekmurje, na-zivljemo najseverovzhodnejši del slovenske zemlje, ki se loči, kakor v mnogih stvareh, od ostale Slovenije tudi v tem, da se njeno prebivalstvo leto za letom izseljuje na poljsko-sezonska dela v tu-in inozemstvo. Nekateri ostanejo v tujini po več let, n. pr. v Franciji in deloma tudi v Nemčiji. Če pogledamo širom Slovenije, vidimo, da se vsi delavski sloji strinjajo v skupne vrste in se organizirajo. Naši poljedelski delavci pa še pred dobrim letom niso imeli svojih zedinjenih vrst, kjer bi lahko pod okriljem organizacije skupno nastopali in se borili za zboljšanje svojega položaja ter dosegli svoje pravice. Na svojo lastno pobudo in še posebno pobudo nekaterih delavskih voditeljev so ustanovili svojo lastno organizacijo — Zvezo poljedelskih delavcev s sedežem v Murski Soboti. Danes šteje društvo poljedelskega delavstva v Prekmurju že 6269 članov. To se pravi, da je velika večina naših delavcev strnjenih v svoji domači organizaciji, s pomočjo katere jim je mogoče doseči svoje pravice in uveljaviti svoje potrebe, kajti le domače društvo, katerega vodijo ljudje, ki poznajo razmere, je v stanu zboljšati položaj delavcev. Ne govorimo že o preteklem delovanju ZPD, če omenimo samo, koliko je organizacija pomagala delavcem pri raznih posredovanjih, pri zvišanju plač na Belju in drugod, kolikim pa pri sprejemu v delo, na podlagi svojih intervencij in prošenj, pri merodajnih uradih ter z mnogimi nasveti itd. V letošnji sezoni pošlje Zveza poljedelskih delavcev na državno posestvo »Be-lje« in po možnosti tudi na privatna posestva v Vojvodini, svojega zastopnika, ki bo šel od posestva do posestva, se tam pozanimal za stanje delavcev, jim dal potrebne nasvete in jim razložil načrte o nadaljnjem delovanju njihove organizacije^ V jeseni bo ZPD ustanovila po vseh večjih krajih Prekmurja podružnice, za katere odbor že sestavlja pravila v okviru pravil centrale Zveze poljedelskih delavcev. Namen ZPD je, da: 1. doseže za svoje Članstvo iste pravice, kakor jih imajo ostali delavci, t. j. bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje; 2. da pripravi osnutek o minimalnih mezdah, veljaven za vse poljedelsko in kmetsko delavstvo in istega predloži pristojni oblasti v odobritev; 3. da podpira osirotele delavce; 4. da zgradi dom za stare in onemogle delavce. Vsem delavcem članom, ki se nahajajo v bližnji in dalnji tujini, polaga odbor ZPD na srce, da naj so pošteni, povsod in v vsakem slučaju, zvesti Bogu, zvesti svojemu slovenskemu narodu in jugoslovanski državi ter zavedni člani svoje organizacije, ki je ustanovljena na njihovi domači grudi, v prelepi Slovenski krajini. Odbor ZPD. Videm ob Savi Mi, ki smo danes stavbinci brez organizacije, smo spoznali veliko potrebo po nji. Tukaj se gradi tekstilna tovarna, upamo, da bomo vsaj nekateri ostali tudi v bodoče zaposleni. Prav zato smo &e sklenili organizirati in sicer v organizaciji, od katere pričakujemo tudi nekaj koristi. Pripravljalni odbor dobro deluje in čim nam bodo potrjena pravila, bomo imeli ustanovni občni zbor, za katerega se že danes dobro pripravljamo. Ajdovec Polovičarjev ne maramo v svoji sredi, Plevel ven iz dobrega sadeža, tako smo sklenili na zadnji seji. Zal moramo reči, da so bili do danes med nami delavci, ki so bili navidez res dobri. Kakor hitro pa jih dobi v roke kak trd nasprotnik, kateri je prepojen z komunističnim duhom in mu je prav zato naša organizacija trn v peti, se mu pa taki polovičarji kar vdajo, posebno, če jim dajo taki naši nasprotniki za vino. Za naprej ne bomo jemali v svojo sredo vsakega, ki se bo hlinil in prosil za zaščito pri nas, ko mu že nihče pomagat noče in ne more. Groblie V nedeljo, dne. 10. t. m. se je po 10. uri dopoldne vršil sestanek delavstva grobeljske in jarške podružnice delavcev ZZD, na katerem sta govorila tudi zastopnika centrale iz Ljubljane tov. Višnar Drago in Luzar Franc. Udeležba je bila radi slabega vremena bolj pičla, a navzoči 30 pokazali veliko zanimanje in discipliniranost in čut do organizacije. Vsi navzoči so v dvorani vztrajali do zaključka sestanka. Po sestanku smo se z zastopnikom centrale pogovorili v vseh perečih vprašanjih podružnice. Pregledali smo osnutek kolektivne pogodbe za Misijonsko tiskarno v Grobljah, ki je bila nato drugi dan vložena. Sestanek je vsestransko dobro uspel. V bodoče upamo, da bo udeležba še večja. — Bog živi! Novo mesto Pred mesecem je bil odpuščen v predilnici g. J. Povha naš predsednik. Kaj je pravi vzrok? Mislimo, da ne bodo držali menjajoči vzroki g. šefa. Ako je bil preslaboten, bi se mu moralo povedati pri odpovedi, ne pa »vzrok«, katerega je sam g. šef imenoval in ga proglasil za laž v odgovoru na dopis centrale 11. jun. 1938. Kdo je sedaj na laži: ali delavec, ki je povedal resnico ali g. šef, ki je prvotne besede ozir. vzrok odpovedi pismeno imenoval laž ? Zakaj se sklicuje g. Povh, da ga je vzel na delo zaradi siromašnosti ? Najbrž radi tega, da bi opral samega sebe. Greh se lahko imenuje miloščina za vstajanje ponoči in za delo, skupna miloščina je znašala 8 din (osem dinarjev), ge meseca januarja je imel neki delavec »plačo« din 8.— na dan, čeprav je stopila uredba o minimalnih mezdah v veljavo 1. avgusta 1937. Vsakdo lahko vidi, da je bila velika potreba organizacije. Zato se je tudi ustanovila in še pred ustanovnim občnim zborom dosegla, da se plačuje po minimalnih mezdah. Organizacija je sklenila, da bo zahtevala, da se bo za naprej zakonodaja točno izvrševala. Ker smo pa s tem tako močno razžalili pristaše »prej navdušenih patriotov«, danes razžaljenih do skrajnosti radi izvrševanja zakonov, je postal žrtev Zupan Ciril, predsednik naše organizacije. Pozivamo g. Povha naj prizna organizacijo in naj ji ne dela preglavic, ker ve odbor za velike grehe, po katerih ga zna bolj boleti, kakor pa vzeti odpuščenega delavca nazaj v delo. II. dekliški dan na Betnavi! Marijin praznik — 15. avgust — naj zopet združi vsa dekleta Lavantinske škofije! Vrši se, kakor lani tudi letos za vsa dekleta naših župnij Dekliški dan na Betnavi pri Mariboru. Betnava vas vabi — pričakuje vas in se že pripravlja na vaš obisk. Pridite, dekleta Lavantinske škofije, — odzovite se! Pridite in pokažite svoje navdušenje za najsvetejše, kar živi v našem narodu Naj bo Dekliški dan praznično slavje vseh plemenitih deklet, ki se zvesto trudijo v delu za zmago naših verskih vrednot in za resničen dvig našega katoliškega slovenskega dekleta! Najlepše, kar pozna dekle, najdragocenejše svetinje deklištva naj se ta dan uveljavijo v polni meri! Vso našo lavantinsko dekliško skupnost naj letošnji Dekliški dan obogati in okrepi za vse boje s površno, za dekle tolikokrat poniževalno miselnostjo naših dni! Dekleta! Veselimo se našega dne na Betnavi! Potrudimo se, da bomo mogle vse na to naše zborovanje! Lepo je življenje slovenskega dekleta. To nam bo ob Mariji Vnebovzeti zopet prikazal naš Dekliški dan. Čimveč nas bo, tem bolj bo mogla ta lepota priti do izraza — zato velja: 15. avgusta vsa lavantinska dekleta na Betnavo! Sestanki in zborovanja ZZD V SOBOTO, DNE 16. JULIJA: VIDEM-KRŠKO: sestanek delavstva ob 6 zvečer. V NEDELJO, DNE 17. JULIJA: ZABUKOVCA-GRIŽE: Ustanovni občni zbor ob 8 zjutraj v Društveni sobi pri g. Rojniku. MIRNA PEČ: sestanek članstva ob 7 zjutraj v Prosvetnem domu. KOMENDA: Sestanek tesarjev ob 7 zjutraj v dvorani. RADEČE: sestanek članstva po prvi sv. maši v običajnih prostorih. V TOREK, DNE 19. JULIJA: CELJE: članski sestanek ob 6 zvečer v Samostanski ulici. V SREDO, DNE 20. JULIJA: LJUBLJANA — TOBAČNI DELAVCI: sestanek v Zadružni kleti, Kongresni trg 1. ob 5 popoldne. V NEDELJO, DNE 24. JULIJA: NOVO MESTO: članski sestanek ob 10 dopoldne v Rokodelskem domu. DROBNE DOMAČE Ministrski svet bo te dni določil cene novi pšenici. Prizad je že predložil svoja tozadevna poročila. Smatrajo, da bo uradna cena določena med 150 do 160 din z& 100 kg. »Philips« d. d. namerava v kratkem pričeti z gradnjo lastne tovarne za izdelovanje in montiranje radio-aparatov. Tovarna bo zgrajena v Pančevu. Izvoz v Švico. Z novim trgovinskim dogovorom nam je Švica odobrila kontingent za izvoz 3000 vagonov pšenice, 1000 vagonov ječmena in 4000 vagonov koruze. V beograjski livarni so uničili 590.000 vžigalnikov, ki so jih zaplenili finančni organi. Na Bizeljskem je toča uničila vse vinograde, da izgledajo kakor pozimi; tudi ostali nasadi so popolnoma uničeni, tako da letos v tem kraju ne bo žetve ne trgatve. Poročila, ki prihajajo o škodi, so vedno bolj strašna. Samo v občini Sv. Peter pod Sv. gorami je za več ko 2 milijona škode. Kako strašna je bila toča, se vidi najbolj iz tega, da so še tretji dan po toči ležale na .tleh ledene plošče. Vsa škoda se ceni na več ko 15 milijonov din. Tatvine. V Ljubljani so aretirali bivšega rudarja Š. Verleta, ki je nosil v zavitku čedno moško obleko, o kateri je trdil, da jo je kupil v Št. Vidu. Pozneje se je izkazalo, da je Verle ukradel več oblek in jih prodajal na starini. Roparski napad. Pri Krapinskih toplicah je bil napaden mlinar g. Ciglenečki. Razbojniki so vdrli v njegovo hišo, da bi ga oropali. Začeli so streljati in je mlinarja zadelo sedem krogel. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Razbojniki so odnesli 2000 din. Požar je izbruhnil v parni žagi tvrdke Žagar na Milanovem vrhu pri Prezidu in uničil žago ter dve stanovanjski hiši. Škoda je velika. Kako je požar nastal, še ni znano. Nesreča. 3 letna hčerka delavke I. Av-šič iz Stožic je zlezla v I. nadstropju na okno, kjer je omahnila in padla na tla, na dvorišče. Otrok je dobil pretres možganov in so ga prepeljali takoj v bolnišnico. Na naši meji pri Sv. Križu pri Mariboru so skušali neki tihotapci vtihotapiti razno blago na našo stran. Naši obmejni organi so postali pozorni in so začeli streljati, potem ko so zaman pozvali neznance, naj obstanejo. Tihotapci so blago pometali proč in se spustili v beg. Mladoletni tatovi. Ljubljanska policija je aretirala tri mladoletne fante, ki so kradli po mestu in vlamljali v razna skladišča. Vlomili so tudi v neko delavnico, kjer so odnesli dele koles ter jih razprodajali po mestu. Mlade pokvarjence je izročila policija mladinskemu sodišču. Huda noreča je doletela 31 letnega hlapca Ivana Gregorko, uslužbenega pri nekem trgovcu na Vrhniki. Ko se je vračal domov, ga je tik pred Vrhniko podrl avto. 'Gregorka je težko poškodovan na glavi in ima zlomljeno desno roko. — 13 letni Ivan Kralj iz Novih Jarš pa je nekje iztaknil staro patrono, po kateri je razbijal z kladivom. Patrona je naenkrat eksplodirala in fantiča precej ranila na prsih. Nemško vojaško letalo se je spustilo na tla blizu Cerkelj na Dolenjskem. V letalu, šolskem dvokrilniku, je bil samo nemški vojaški pilot, kaplar L. Gapp, ki je pri zaslišanju izjavil, da je v zraku izgubil zaradi megle orientacijo. Naenkrat se je znašel nad ozemljem naše države in bil 'prisiljen spustiti se na neki pašnik. Nemški pilot se je z dovoljenjem naše vojaške komisije naslednjega dne vrnil z letalom čez Karavanke proti Cclovcu. N j. Vel. kraljica Marija je dopotovala s svojim spremstvom. Nj. Vel. kraljico Marijo sta v Kranju pričakala Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Na Bledu pa je Nj. Vel. kraljico sprejel Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu ministra dvora Milana Antiča in dežurnega pribočnika generala Dekanove. Kaj je tvoja dolžnost? Biti zaveden član organizacije. Prečitati in poročati v svoje strokovno glasilo. Plačati v redu članarino in naročnino. Le potem bo organizacija močna in ti boš imel koristi od nje. * »Slovenski delavec« je glasilo slovenskega katoliškega delavstva! Podprite ga! t(UUS