Spedlzione ln nbbonamento postale — PoStnlna plačana v gotovini
Leto XXIV.	Ljubljana, 25* junija 194Z-XX
N A
isi KMETSKI LIST
UpravuiStvo U) orednlStvo »DOMUVLNhj«., ujuoijaua, Pucclnijeva uUca St. 6. ti nad- telefoni od 81-22 do 81-28 Račun Pofttne hranilnice podruž » LJubljani St in ril
Izhaja vsak teden
Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 1.50 L, polletno 9.- L celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30.40 I* Posamezna Številka 60 cent
Pregled vojnih in političnih dogodkov
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 21. junija naslednje vojno poročilo:
Motorizirani oddelki so pri svojem nadaljnjem pohodu proti vzhodu zasedli Bardijo.
Včeraj se je začel napad na Tobruk, ki ga podpirata italijansko in nemško letalstvo z mno-žestveniml operacijami. Kljub ostri sovražni obrambi se operacije ugodno razvijajo. Se do večera so vrle osne čete izvojevale mnogo utrdb v zunanjem obroču. Na Črnem morju je naš brzi torpedni čoln pod poveljstvom korvetnega ka-petana Curzija Castagnaccija torpediral in potopil sovjetsko podmornico »Ekvoko«. Nekaj njenih mornarjev je bilo ujeto.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 21. junija tole izredno vojno poročilo: Po včerajšnjih srditih bojih, v katerih je bil sovražni odpor strt, se je davi 21. t. m. ob 7. uri javil angleški parlamentarec pri poveljništvu našega 21. Armijskega zbora, da ponudi predajo v imenu poveljnika tobruške trdnjave, sto in luko.
Osne čete so zavzele Tobruk, trdnjavo* mesto in luko.
Ujeto je bilo 25.000 ljudi, med njimi več generalov. Obseg znatnega plena je treba še ugotoviti.
Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil Je objavilo 22. t. m. vojno poročilo, iz katerega povzemamo:
V severnem delu trdnjave Sevaštopolja Je bila osvojena utrjena postojanka »Lenin«.
Tako so zdaj vse trdnjavske postojanke na bojišču severno od Sevastopolja z izjemo one ob obali v nemških rokah. Letalstvo je tudi včeraj z močnimi silami podpiralo borbe okoli Sevastopolja. Neka sovjetska motorna torpedovka je bila pri svojem izpadu proti luki Jalti v Črnem morju tako poškodovana od obalnega topništva, da jo je smatrati za izgubljeno. Nočni napadi letal so povzročili v raznih okrajih mesta Rostova obsežne požare. Na ostalih odsekih bojišča je bilo vojno delovanje le krajevnega značaja. Včeraj je angleško letalstvo v teku akcij proti obalam Rokavskega preliva izgubilo devet letal. Neko nadaljnje britansko lovsko letalo so sestrelili čolni nekega rečnega brodovja. Angleška letala so izvršila podnevi neuspešne napade proti se-vernozapadni obali Nemčije in proti obmejnemu področja Med nočnem bombardiranjem angleškega letalstva, izvršenim nad mestom Em-denom, so nastali požari predvsem v stanovanjskih četrtih. Sestreljeno je bilo deset napada-jočih letal.
Iz Berlina poročajo:
K novemu potovanju Churchilla v Zedi-njene države pripominjajo v vrstah berlinskih politikov, da je očiten znak stiske. V teh vrstah izjavljajo, da je mogel samo strah pripraviti Churchilla do tega, da se je odpravil na neprijetno pot. Eden izmed glavnih razlogov Churchillovega potovanja je za Anglijo neugoden razvoj bitke v Severni Afriki. V Berlinu pripominjajo k hvalisanju angleško-ameriške propagande, ker je uspelo Churchillovo potovanje v Zedinjene države opraviti čisto tajno, da to pač ni bilo težavno, češ da Churchill še teden dni prej sam ni vedel, da se bo odpravil na pot.
Iz Munchena poročajo:
Prva obletnica vojne med Nemčijo in Rusijo
je dala listom priliko, da so ji posvetili dolge članke, v katerih so obdelali dogodke, ki so vodili do vojne. Zaradi sovjetskega širjenja proti zapadu in naraščajoče komunistične nevarnosti se je bilo treba braniti, naglašajo listi. Potem
Javna uprava mora delovati
v okviru stroge zakonitosti
Rim, Junija.
Duce je izdal okrožnico, ki je bila dostavljena vsem ministrstvom. Okrožnica pravi:
Ponovno sem imel priložnost ugotoviti, da so posamezna upravna oblastva zahtevala ali predlagala zakonodajne ukrepe, s katerimi naj bi se omejilo ali celo ukinilo sodstvo nad določenimi čini javne uprave. Ta zahteva je v popolnem nasprotju z načeli fašistične vladavine, ki hoče, da javna uprava deluje v okviru stroge zakonitosti. Imel sem že priložnost opozoriti na to, da je nadzorovanje pravosodnih organov bistvenega pomena za dosego rednega poteka in opravljanja javnopravnih funkcij. Zaradi tega
javna uprava ne sme ovirati pravosodno zaščito, ki ima namreč braniti pravice in zakonite koristi, ki bi se z upravnimi čini prekršili, marveč mora dopustiti, da se ta zaščita uveljavi v celoti in v smislu našega reda.
Kakor sem opozoril že v okrožnici z dne 3. avgusta lanskega leta, se ne sme onemogočiti tak postopek, ki je osnovnega značaja za ves sodno-pravni državni red, ne na področju upravnega, ne na področju rednega pravosodstva. Zaradi tega odrejam, da posamezna upravna oblastva opuste vse predloge glede ustanovitve posebnih sodnih organov ali glede omejitev redne pristojnosti državnega sveta. Vse ministre opozarjam na strogo izpolnjevanje teh odredb.
Prepoved kroženja in postajanja na ozemlju
v širini enega kilometra ob železniških progah
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora odrejata na podlagi zadevnih predpisov vsak po svoji pristojnosti, kor smatrata za potrebno, da se iz vojaških razlogov in ozirov javne varnosti omejita kroženje in postajanje v neposredni bližini železniških prog pokrajine:
Člen 1. Kroženje in postajanje na prostem polju v širini enega kilometra na obeh straneh vseh železniških prog pokrajine sta v urah nočne prometne zapore povsem prepovedana.
Člen 2. Prebivalci hišnih skupin ali osamljenih hiš, stoječih v prepovedanem kilometru, smejo še nadalje bivati v njih, nikakor pa ne smejo
krožiti in postajati po njivah, travnikih in gozdovih tega pasu.
Člen 3. Zoper vsakogar, razen zoper po prednjem členu izvzete osebe, ki se zaloti, da prehaja ali postaja v prepovedanem pasu, se uporabi orožje brez kakršnegakoli opozorila ali poziva.
Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, z zaporom do dveh let ali v denarju do 5000 lir.
Za sojenje kaznivih dejanj je pristojno vojaško vojno sodišče II. armade, ljubljanski odsek.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan, ko sc nabije.
Zaposlitev dolenjskega
delavstva je porasta
Pregledno, dasi ne popolno sliko o zaposlenosti in zdravstvenih razmerah dolenjskega in belokrajinskega delavstva dobimo iz poslovalni-ške statistike, ki vodi pregled o zavarovanih delavcih razen o rudarjih, za katere se briga bra-tovska skladnica. Po tej statistiki lahko ugotovimo, da je zaposleno največ delavstva na področju novomeškega zdravstvenega okoliša, kateremu sledita črnomeljski in mokronoški okoliš, medtem ko imata Kostanjevica in Št. Jernej le malo zavarovancev, kajti tam ni večje industrije in ne večjih obrtnih podjetij.
Pretekli mesec je bilo pri novomeški poslovalnici zavoda za socialno zavarovanje zavarovano 3169 oseb, od tega približno 850 žensk. Število zavarovancev se je torej v enem mesecu zvišalo za okoli sto. Vzrok temu je. da so se začela nekatera javna dela. Mnogo delavcev pa ja dobilo kruha tudi pri gozdnih delih, zlasti pri sekanju gozdov. Precej delavcev je zaposleno tudi pri nadaljevalnih vodovodnih delih v Suhi in Beli Krajini. Pred leti je bilo meseca maja zaposleno pri tej poslovalnici približno 700 do 800 oseb. Število zavarovancev pa bi bilo še precej večje, če bi bili všteti še rudarji, katerih pregled vodi bratovska skladnica. V mokronoški usnjarnl je zaposleno 159 delavcev.
omenjajo spopad in sijajno vojskovanje od junija do oktobra 1. 1941. List »Miinchener Neu-este Nachrichten« pravi: V oktobrskih dneh se je že dvignila pest nemške vojske, da bi zadala zadnji udarec, a je prišla nepreračunljiva usoda in je pest bliskovito ustavila. Zima je zemljo spremenila v veliko močvirje, v katerem je gibanje motoriziranih oddelkov zastalo. Z zmago pred očmi se je moralo nemško vrhovno poveljstvo vdati silam narave in zapovedati po-vratek do zimskih postojank. Potem je list omenil dolgo in zagrizeno zimsko vojskovanje in žrtve, ki jih je doprinesel nemški vojak, in poudaril, da se je nemška vojska, brž ko je bila zima pri kraju, spet spustila v boje pri Kerču in Harkovu, ki se bodo končali s sovjetskim porazom.
Bolgarski list »Dnevnik« Je prinesel poročilo, s katerim potrjuje, da so bila
ameriška vojna letala prisiljena pristati na turških tleh. Takole piše med drugim: »Pred dnevi so bila štiri ameriška letala prisiljena pristati na tur-
škem ozemlju. To se je moglo zgoditi tudi najboljšim letalcem na svetu. Iz zanesljivega vira pa se je izvedelo, da ne gre samo za stroje, ki so bili prisiljeni spustiti se na tla zaradi pomanjkanja bencina, temveč so ta letala letela skupaj z močno skupino drugih letal, ki je preletela turško ozemlje in s tem prekršila turško nevtralnost. Ameriški letalci sami, piše bolgarski časopis, so povedali v Ankari, da so prileteli iz Sirije čez južno turško mejo v bližini turškega mesta Kirkisa. Leteli so čez turško ozemlje 6000 m visoko, da bi se potem lahko vrnili po isti poti. Med poletom pa je nekaterim teh letal zmanjkalo bencina in so morali na tla. O kršitvi turške nevtralnosti uradna poročila ničesar ne povedo. Poudarjajo le dejstvo, da so bila letala primorana pristati na turških tleh, ker jim je zmanjkalo bencina. Zaradi vsega tega, konču> svoja izvajanja bolgarski časopis, se v Ankari vprašujejo, kakšno stališče bo zavzela turška yiada do kršitve turške nevtralnosti ln v koliko so turški protiletalski topovi nastopili, ko so se tuja letala pojavila nad Turčijo,
GOSPODARSTVO
Dež {e prišel ob pravem času,
a še ni dovolj namočil zemlje
Novo mesto, Junija.
Košnjo smo opravili ob sušnem vremenu, ki je postajalo že kar nevarno za njive in sadovnjake. Zdaj pa je vendarle dež namočil žejno zemljo. Prav v zadnjem trenutku je prišel in rastlinstvo, ki je zaostajalo, je bujno pognalo.
Ko je bila zemlja že precej zmočena, se je osipavanje krompirja opravljalo laže. Povprečno kaže krompir prav dobro ln ga Dolenjci že težko pričakujejo, saj starega krompirja tudi že najtrdnejši kmečki domovi nimajo več v izobilju.
Mnogo slabše od krompirja kaže letos pšenica, ki je redka. Edino na res dobro pognojenih nji-
vah tudi pšenica obeta dobro žetev. Prav dobro kažete doslej turščica in fižol, ki so ju posebno v novomeški okolici znatno več zasadili kakor zadnja leta. Prijeten pogled nudijo zdaj vrtovi v Novem mestu in okolici, ki so se lepo obdelani prav bujno razbohotili.
Prav tako obeta sadje dobro letino. Posebno češplje, ki lansko leto sploh niso obrodile, kažejo,
da bodo letos dale dvojni pridelek, črešnje so posebno v Brusnicah dobro obrodile.
Vsej Dolenjski se obeta prav dobra letina, če ne bodo nastopile kake večje vremenske nezgode.
Ob pravem času pokošeno
in hitro posušeno seno je redilno
Tiste, ki svojih tr&, jv še niso pokosili, opozarjamo na ugotovitve strokovnjakov, da je seno pozne košnje glede hranilnih snovi manj vredno, če kosimo tedaj, ko je trava še v cvetju, dobimo sočnejšo in redilnejšo krmo kakor pri poznejši košnji, pri kateri dobimo sicer več trave, ki pa Je že preveč zrela in je izgubila del hranilne vrednosti.
Pa tudi zaradi manjvrednega plevela na travnikih je ugodnejša košnja priporočljivejša. Zgodnejša košnja prepreči dozorltev plevela ln njegovo nadaljnje širjenje. Pri pravočasni košnji trava tudi laže ponovno požene in bolje rase, kar omogoča drugo in celo tretjo košnjo.
Pri košnji je treba posvetiti posebno pozornost tudi sušenju pokošene trave. Krme naj ne močita dež in rosa, zato naj se trava čim preje posuši. Z vsako uro, ko pokošena trava še živi, se v njej manjšajo hranilne snovi, dež pa izpira iz nje najboljše sestavine. Zaradi vpliva rose ni priporočljivo pustiti napol posušeno seno razprostrto na travniku, temveč je treba seno zvečer zgrabiti v kopice, drugi dan, ko se rosa osuši, pa spet raztrositi, da se čisto posuši. Zato se v krajih, kjer Je precej padavin, poslužujejo za sušenje kozolcev.
Posušeno seno, ki je spravljeno v shrambi, se pozneje še znoji in daje od sebe poslednjo vlago. Pred koncem znajenja, ki traja približno šest tednov, se seno ne sme pokladati živini.
Najvišje dopustne cene na ljubljanskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki rab-nlkov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu znova predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani in jih je ta odobril. Cene, ki veljajo od ponedeljka 22. t. m. dalje do novega cenika, so:
kislo zelje na drobno 3, kmečko kislo zelje 2.50, kisla repa 2, nova repa 2, ohrovt 4, karfiola 5, bučke 4.50, grah 4.50, kolerabice 3, rdeča pesa brez listja 3.50, rdeči korenček brez zelenjave 3.50, črna redkev 1.50, redkvica 3, osnaženi hren 4, šopek zelenjave za juho 0.50, peteršilj 4, por 3, zelena 4, čebula 3, šalota 5, česen 7,
glavnata solata 3, radič 3, špinača 4, beluši 9, rabarbara 4, češnje hrustavke 6, navadne češnje 5, gozdne in vrtne jagode liter 8, borovnice liter 4, suhe bezgove jagode liter 6, suhi šipek kilogram 8, kilogram svežega lipovega cvetja 10, kilogram suhega lipovega cvetja 20, jajca 1.75 lire kos.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene.
Orolme vesti
Italijansko žitno gospodarstvo v novem gospodarskem letu. Kakor smo že poročali, bodo odkupne cene za žito kakor tudi cene za mlevske izdelke in kruh ostale v Italiji tudi po novi letini nespremenjene. Sklep, da se ne povišajo odkupne cene za žito, je bil storjen spričo okol-nosti, da se obeta dobra letina in da bodo kmetje glede na večji pridelek pri nespremenjenih cenah dosegli večji izkupiček za prodano žito. Državne nagrade za predčasno oddajo žita bodo ostale nespremenjene. Z novo žitno letino so razširjeni predpisi glede odkupnih cen tudi na proso, graharico in volčji bob.
Komaj posušene krme ne pokladaj živini. Seno, ki se je pravkar posušilo, ni zdravo za živino. Čeprav misliš, da je že čisto suho, še ven-
dar ni. Kakor pravijo, se po sušenju seno še kakih Šest tednov znoji. Toliko časa torej ne dajaj sena ne govedi, ne konjem, pa tudi ne kuncem.
Kunci imajo navadno premalo zraka, svetlobe ln snažnosti. Kakor vsaka druga žival mora tudi kunec imeti dovolj svetlobe in zraka, pa v snažnem mora bivati. Ce nimajo kunci teh pogojev, moraš prej ali slej pričakovati, da se jih bo lotila kužna bolezen in ti jih pobrala. Kar se svetlobe tiče, ne sme biti neposredna solnčna, temveč takšna, da solnce ne obseva živali. Poleg hrane, ki ne sme biti nikdar pokvarjena in ki jo moraš dajati živalim vsak dan ob istem času, so svetloba, zrak in čistost tisti pogoji, ki se jih moraš držati, da ti bo reja občutljivih živali dobičkonosna.
Iskalec zlata se ie maščeval aiad odensCtam
V Wailkiju na Honoluluju je bil nedavno umorjen bogat Američan Viljem Uppins, Že prej sta pa padla dva člana njegove družine kot žrtvi osvete osleparjenega iskalca zlata. Leto 1902., torej pred 40 leti, so našli kmetje v gorovju Amargosi v Kaliforniji zlato, že teden dni pozneje je prispelo iz Kalifornije tja več sto iskalcev zlata in v naslednjih mesecih jim je sledilo 6000 moških in žensk. Nekaj med njimi je imelo res obogateli, pretežna večina je pa životarila po bez-srečo, da so našli toliko zlata, da so z njimi nicah. Mnogo je bilo tudi takih, ki so postali žrtve brezvestnega izkoriščevalca Viljema IJroiin-sa. Le-ta je neobzirno izkoriščal Iskalcc zlata in jih spravljal na beraško palico.
Mnogo žrtve so si končale življenje, kar pa oderuha ni prav nič ganilo. Ko poleti 1. 1907.
nI bilo mogoče najti nobenega zlata več in je večina zagrenjenih in razočaranih iskalcev zapustila tiste kraje, je obrnil tudi Uppins tistim krajem hrbet. V petih letih si je pridobil veliko premoženje z načinom, ki je bil daleč od poštenja. Odpotoval je v Los Angeles, kjer je znal svoje bogastvo še pomnožiti.
Leta 1930. se Je preselil milijonar Uppins v Honolulu, kjer si je dal zgraditi krasno palačo, v kateri je hotel mirno uživati sadove svojega oderuštva. Toda mož ni našel tu zaželjenega miru. Komaj je bil leto dni v Waikiju, mu je umrla hči. Neznan zločinec jo je zadavil v njeni spalnici. Kmalu potem Je obiskal edini sin svojega očeta. Tistega jutra, ko se je hotel vrniti v San Francisco, ga ni bilo več na izpregled. Oče je odšel v sinovo sobo in ga našel tam obešenega. Policija ni mogla pojasniti zagonetnega zločina. Domnevala je, da je storil oba zločina neki Ha-vajec iz sovraštva do Američana.
Zdaj je pa umrl nasilne smrti še Uppins sam,
star 74 let. Tri krogle so mu pretrgale nit življenja. Policija je osumila umora njegovega slugo, ki je tudi priznal, da je umoril oba Američanova otroka. Uppins da ga je pred 40 leti uničil in obenem pognal na beraško palico več sto iskalcev zlata. Ze takrat je hotel izročiti brezvestneža sodišču, toda po ameriških zakonih mu ni mogel do živega. Po naključju je pa leta 1938 izvedel, da išče Uppins slugo, in sprejel je to službo samo zato, da se je mogel naposled maščevati nad oderuhom, ki ga je bil pred 40 leti pahnil v pogubo. «
Domači zdravnik
Alkohol m nikotin sta cesta kriva nenadne smrti
Poleg trenutne smrti, ko ugasne človeško življenje v nekaj sekundah, so tudi taki primeri, ko traja umiranje vsaj nekaj minut, toda brez vidnih znakov bolezni. Načelno moramo ločiti primere nenadne smrti pri otrocih in odraslih. Pri otrocih spet je treba razlikovati primere nenadne smrti po starosti. Pri novorojenčkih nastopi nenadna smrt zavoljo poškodb med porodom, v prvi vrsti pa zavoljo bolezni dihal in prebavil. V poznejših letih so otroci zelo podvržena nalezljivim boleznim, ki kaj rade povzročijo nenadno smrt.
Pri odraslih povzročajo največkrat nenadno smrt bolezni srca in motnje v krvnem obtoku. Takih vzrokov nenadne smrti je od 40 do 50 odstotkov. V zadnjih 30 letih je močno naraslo število žrtev nenadne smrti zaradi motenj v krvnem obtoku. Moški so razmerno prej podvrženi nenadni smrti kakor ženske.
V primerih, ko nastopi nenadna smrt zaradi srca, gre v prvi vrsti za neke izpremembe v srcu samem, kar je navadno posledica čezmernega uživanja alkohola in nikotina. No, in prav moški največ pijejo in kadijo, prav zato je nenadna smrt med njimi številnejša kakor pri ženskah. Seveda pa je še vrsta drugih vzrokov nenadne smrti. Od zdravnikov dognano dejstvo je: Kdor živi redno življenje, se mu skoro ni bati nenadne smrti.
Starost in spolna oslabitev
Preosnova človeškega telesa med tako zvanim klimakterijem (doba, ko človek izgublja svojo spolno silo) zahteva kot stanje telesne in duševne razdraženosti posebno pozornost. Pri ženski se pokaže klimakterij v prenehanju delovanja spolnih žlez, na zunaj pa v prenehanju mesečnega krvavenja, kar se zgodi navadno med 48. in 50. letom. Pri moškem se vleče pešanje delovanja spolnih žlez skozi več let.
Če je živel človek nepremišljeno, se navadno težavno sprijazni s posledicami skromnejšega gospodarjenja s pojemajočimi močmi. To povzroča človeku tudi težkoče. Napačno je seveda, če hoče moški prihraniti omejitev v uživanju alkohola in nilkotina do starih let, ko se že kažejo na srcu, ožilju in dihalih slabe posledice obojega zastrupljanja. Ce je človek skozi trideset let kadil cigarete ali vlekel pipo in če se začno počasi kazati posledice tega na telesu, ne doseže zdravnikova prepoved kaje in pitja nobenega uspeha, ker je že prepozno. Škodljive posledice so posegle že pregloboko, da bi jih bilo mogoče z -omejitvijo še odstraniti. Pod gotovimi pogoji lahko povzročijo omejitve celo poglobitev starostnih pojavov.
Ženske se med klimakterijem največkrat pritožujejo. da jim pritiska kri v glavo. Poleg tega so slabe volje, razdražljive in potrte. V tem stanju mora mož pač potrpeti z ženo. To je naravni zakon in reden razvoj, ki proti njemu človek ne more ničesar storiti. Obzirnost in potrpežljivost sta pri tem potrebni. Sčasoma pojavi neugodja sami po sebe spet Izginejo in porušeno ravnotežje se obnovi.
Tudi moški ima kakor rečeno svoj klimakterij. Pri njem se kaže po večini v neutemeljenem občutku strahu, v nespečnosti in v močnejšem utripanju srca. Tudi slab spomin in brezbrižnost sta navadno značilna pojava pri moškem klimakteriju. Ti in podobni pojavi nastopijo pri moškem med 50. in 60. letom.
SOTRPIN
Gospod: »Šofer, moja tašča mora na vsak način dobiti še večerni brzi vlak. Glejte, da ne zamudite!«
Šofer: »Brez skrbil Vozil bom, kakor bi šlo
za mojo taščo.«
| ragJ> • ZGODOVINSKI ROMAN |
oo
DVE LJUBEZNI
Znova je namočila pero ter začela drugače, a znova je zmečkala papir in ga vrgla za drugimi v koš.
Zaslišal je plaho trkanje in že je stala pri nji Izabela.
»Prosim vas, gospodična, pojdite hitro dol. Berti je strašno slabo. Hitite, čakajo vas.«
Listek ni bil napisan in cula ni bila povezana, kajti opolnoči je zdravnik izjavil, da ima Berta pljučnico, in Eliza je znova prevzela
nadzorstvo v bolniški sobi.
•
Spet je bilo novo leto, zdaj 1846., in časopisi so napovedovali višje davke, širše krino-line in nove obmejne spore.
Eliza Deportova je pričakovala novo leto v svojo sobi v PrasliDOvem poletnem gradu. Vse preteklo leto ni niti enkrat pošteno videla Pariza, ker se je morala ves čas posvečati eBrti, ki je sicer prebolela bolezen, a je ostala šibka. Zdravnik ji je priporočil morje in stari grof Sebastiani je velikodušno povabil družino na svoj dom v Olmetu. Med potjo pa sta se oče in mati sprla in vojvodka se je vrnila v Pariz. Vojvoda in otroci so prišli brez matere na Korziko. V časopisih so se znova pojavila posmehljiva namigovanja in stari grof je temeljito izpraševal Elizi vest. Vendar je sklenil, da ne sme takoj iz hiše, ker bi s tem le prilili novega olja v ogenj. In boste razložili vo j vodki, da ostanem le na vašo zahtevo?« je vprašala Eliza. »Da bo vedela, da je bil to vaš sklep.« Starec se je namrščnil: »Razložil ji bom. Moj zet in moja hči pa morata večkrat skupaj med ljudi. Vojvoda si bo dobro premislil še nadalje poniževati mojo hčer.«
Ko so se vrnili s Korzike, je prišlo med vojvodko in njenim možem do navidezne pomiritve. Skupaj sta hodila na plese in zabave, nia sprehode in v gledališče. Vojvoda je bil ves obkrožen s Sebastianijcvimi sorodniki. Eliza je slutila, da pazijo na vsak njegov korak. Vselej, kadar je prišel na grad, je bil zamišljen in mračen.
Jeseni se je izvršila Izabelina poroka. Poročila se je z bogatim trgovcem. Družina je za nekaj časa pozabila lastne skrbi in nesporazume ter se vsa posvetila sreči mlade neveste.
Tako je zdaj spet prišlo novo leto in našlo Elizo samo v njeni sobi. Ni ji bilo do spanja, čeprav je bila ura že pozna. Ker ni mogla biti v Parizu, se je tolažila s tem, da je napisala nekaj pisem svojim starim prijateljem: Reme-jovima, gospe Merovi in svojemu novemu prijatelju pastorju Monodu. In potem je dolgo strmela na nepopisan papir, ki je ležal pred njo na mizi. Tako prazen in ves bel ji je ležal pod rokami, vendar- ni smela napisati edino pismo, ki bi ji nocoj olajšalo srce. Tudi če bi bilo to le golo »Srečno novo leto«, naslovljeno njemu in podpisano z začetnicami njenega imena, bi lahko prišlo v neprave roke ter znova
izzvalo sumničenja in namigavanja.
»
Vse je šlo gladko v prvih mesecih novega leta. V začetku poletja so Praslinovi najeli vilo ob morju. Zadnja je prišla tja Eliza z najmlajšima otrokoma. Vojvodka jo je sicer ljubeznivo sprejela, a je izjavila, da ne bo jedla z njo za isto mizo.
To je bil prvi povod za spore. Vila je bila majhna in dvojno podajanje obedov ni potekalo tako lahko kakor doma v Parizu. Vojvoda je na to opozoril vojvodko ter ji očital ljubosumnost. Ko pa jo je naposled pustil samo in je rajši jedel z otroki in vzgojiteljico, so bili prepiri spet na dnevnem redu. A naj je karkoli že razdražilo vojvodko, poslednji krivec je bila zmerom Eliza.
»Ta ženska je nora,« je mislila Eliza. »Sebe in njega tira v obup.« Navidezna pomiritev je le še povečala njegovo neznosno ravnodušnost do žene. Ona pa ga niti za trenutek ni pustila samega. Tako je postajalo življenje dan za dnem tegobnejše.
Bil je krasen poletni dan in Eliza je z mlajšima otrokoma ležala na pesku ob morju. Starejše deklice so bile šle z očetom na izlet.
Morje je bilo toplo in otroka sta veselo skakala po vodi in se škropila. Ko so se proti večeru vrnili domov, je bila vila prazna. Zatekli so se v salon, ki je bil prijetno hladen. Kmalu so se vrnila tudi dekleta. Luiza je sedla za klavir in začela igrati. Po hiši je zadonel smeh razposajenih otrok. Marija in Celesta sta zaplesali. Potem sta se zavrteli še Amalija in Berta. Eliza je sedela na divanu in zadovoljno opazovala otroke.
»Gospodična, vi nam zdaj zaigrajte polko,« je zaprosila Luiza. »Tudi jaz bi se rada malo zavrtela.«
Eliza je z veseljem sedla za klavir. Videla je, kako je šla Luiza na teraso, kjer je stal vojvoda, prijela očeta za roke ter ga potegnila v salon. Tako lahno in spretno sta se zavrtela, da je Eliza morala pobesiti oči. Zavidala je Luizi. Igrala je hitreje, v ušesih pa ji je šepetal tih glas: »Nekoč se boš spomnila vsega tega, nekoč, ko bo vse to že daleč za teboj in vas bo čas razgnal na vse štiri strani sveta.«
Znova in znova je ponavliala melodijo in silila plesalce, da se neutrudno vrteli dalie. Šele ko je na zrcalo pred njo padla senca in jo je Jurček vznemirjen potegnil za rokav, so ji roke odpovedale in ji omahnile na krilo. Ni mogla vstati, le ozrla se je in zagledala vojvodko, ki je stala med vrati. V prvem trenutku se nihče ni niti zganil. Potem se je težka postava med vrati zazibala in vojvodka je stopila naprej.
»Prosim, tako te najdem, Teo, po tolikih urah čakanja! Kakšen izgovor si boš zdaj izmislil?«
»Izgovor?« se je vojvoda prisiljeno nasmehnil. »Čemu izgovor, Fani? Tu sem, doma, in plešem s svojimi hčerami; za to se mi pač ni treba opravičevati?
Vojvodkin pogled je zakrožil po sobi in se U3tavil na Elizi, ki je še vedno sedela za onemelim klavirjem.
»S smehom ne boš ničesar popravil. Ali ti ni dovolj, da me ponižuješ doma? Me moraš tudi javno zasmehovati ? Kaj misliš, kako mi je moralo biti pri srcu, ko sem te vsa nora čakala v vili ,Roži'?«
»V kakšni vili? O čem pa govoriš, Fani?«
»O vili, kamor sta naju povabila Mantinijeva in kjer sem poldrugo uro zaman čakala nate. Le predstavljaj si, kako so me vsi spraševali po tebi in se spogledovali, ko sem sedela sama med njimi. Jaz pa si izmišljam zate opravičila, ki jim nihče ne verjame, medtem ko se ti tu krasno zabavaš! O, vem, kaj se dogaja za mojim hrbtom!«
»Prosim te, Fani, bodi trenutek tiho!« Vojvoda je izpustil Iizino roko in stopil pred hčere. »Ne vem ničesar o tem povabilu. Kako naj bi šel za teboj, ko pa mi ni nihče ničesar povedal?«
»Kratkomalo, tebi je vseeno, kam hodim. To je jasno! A če bi bil izvolil prečitati, kar sem ti bila napisala zjutraj, bi vedel. Pustila sem ti v vratih listek, ker z menoj sploh več ne govoriš.«
»Zal mi je, da sem ti prizadejal to neprijetnost. Zgodaj zjutraj sem peljal dekleta na izlet in pravkar smo se vrnili. Tvoj dopis leži gotovo še neodprt na mo5) pisalni mizi,« je rekel hladno.
»To ti verjamem. Leži jih tam več neodprtih in v košari za papir še več. Morda pa kuriš z njimi in si nemara gospodična navija kodrč-ke s pomočjo tega ognja.«
Eliza ni slišala njegovega odgovora. Udarec je bil tako nepričakovan, da jo je obšla omotica. Soba ji je zaplesala pred očmi. Hotela je vstati, da bi odvedla otroke, a se ni mogla premakniti. Na ušesa so ji bile besede, a razločevala je svoje ime, ki se je znova in znova ponavljalo.
»Nikdar ne, Teodor! Ne bom več molčala. Naj izvedo tudi otroci, kako me mučiš, kako si se zavezal s to žensko zoper mene. Ko jim bo nekoč kdo zlomil srce, bodo to razumeli.«
»Za božjo voljo te prosim, Fani!«
»Ne izgovarjaj božjega imena! Bog sam ve, koliko sem prejokala, kaj vse sem pretrpela, odkar imaš v hiši gospodično Deportovo. Kakor da me nisi že prej dovolj poniževal. V mojem lastnem domu sedi ona na čelu mize, mene pa ste odrinili v kot«
»Fani, bodi vendar pametna!«
Položil je roko na ženino ramo. A to jo ja le še bolj razkačilo. Eliza je videla, kako so se njegovi prsti zarili v meso pod vijoličasto svilo. »Strašna mora biti njegova moč, ko se razjezi,«-je pomislila s strahom. Obraz se mu je spačil. »Bog, naj ga ta ženska ne draži preveč ! Nekaj moram napraviti, ne morem sedeti prekrižanih rok in ju gledati.«
Vstala je in prijela prestrašenega Jurčka za roko.
»Gospa, gospod!« Njen odločni, jasni glas je za trenutek udušil vojvodkino histerično kričanje. »Dovolite mi, da odvedem otroke.«
»Nikar se preveč ne trudite, gospodična! Le sedite nazaj za klavir! Začnite plesati, ne ozirajte se na nesrečno mater! Pustite me! Pusti me, Teo!«
Iztrgala ae mu je in preden so jo mogli zadržati, je planila na teraso in izginila po stopnicah, ki so držale k morju. Tako naglo jim je izginila izpred oči, da nihče ni mogel izpre-govoriti, ne se premakniti.
Jasno je bilo, kaj je nameravala.
»Očka, očka!« je prva zakričala Luiza. »Zadrži jo!« Hotela je steči za očetom, a ta jo je potisnil nazaj v salon.
Eliza je sama vsa iz sebe mirila otroke, neprestano prisluškujoč, kdaj se bo od obale ali s sprehajališča razlegel prestrašen krik. A minilo je pol ure in vse je ostalo tiho. A preden so se v sosednji sobi oglasili koraki in glasovi, je minilo še pol ure. Elizi se je izvil vzdih olajšanja, ko je spoznala vojvodkin glas. Vojvodo je zagledala šele pri večerji. Lahna napetost v izrazu njegovih oči in v kotih ust je edina izdajala, da se je bilo pravkar nekaj zgodilo.
Po večerji je šel na balkon. Eliza je stopila za njim.
»Gospod, je zašepetala v temi. »Ne zatajite mi ničesar. Je zdrava? Si je kaj naredila?«
»Zdaj ne, čeprav sem že mislil, da bo prišlo najhujše. Morda bi bilo za vse nas boljše, če bi se to zgodilo.«
»Povejte mi vse! Kaj se je bilo zgodilo? Kaj dela zdaj? Tako dolgo vas ni bilo, da sem skoro zblaznela od strahu.«
»Nikjer na obali je nisem videl. Vso pot sem bežal, da so se ljudje začudeni ozirali za menoj. Potem mi je prišlo na misel, da je šla nemara v paik in od tam skočila v morje. Ko pa sem zavil čez sprehajališče, sem jo zagledal v trgovini. Kakor da se ni'pod milim Bogom nič zgodilo, je mirno nekaj kupovala.«
»Je to mogoče?«
»Bila je tako mirna, kakor sem zdajle jaz. Počakal sem, da je plačala, potem sem brž poklical voz in jo odpeljal domov. Pustil sem jo v njeni spalnici.«
»Je kaj rekla?«
»Nič posebnega. A tudi sam sem bil preveč razburjen, da bi jo bil kaj vprašal.«
»In kaj pravite k temu, gospod?«
»Ne vem, kaj naj rečem. Vem le, da se to ne sme več zgoditi. Nikoli ni bila še takšna pred otroki.«
»Kaj pa naj jaz napravim? Ostati ne morem pri vas, to je jasno.«
»Jutri boste šli z Luizo in obema mlajšima v Turin. Izabela si že dolgo želi, da bi jo kdo obiskal. Da, to bo najboljše.«
Stal je tako tesno ob nji, da je slišala, kako si je po tem sklepu odahnil. Ne da bi mu bila videla v obraz, je čutila, kako je vznemirjen in kako išče pri njej opore.
»In ko se vrnem iz Turina, kaj potem?«
Z obema dlanema se je krčevito oprijela' hladne balkonske ograje, tako silno je želela, da bi ga smela prijeti za roko.
»Bog ve,« je zašepetal. »Bomo videli takrat. Zdaj pa, kakor da se ni nič zgodilo. Otroke potolažite, kakor veste in znate. Ne bo minilo štirinajst dni, pa vas bo sama prosila, da se vrnete.«
»Vendar moram misliti tudi nase, gospod. Slišali ste jo danes. Bojim se je. Sami veste, da sem dolgo potrpežljivo prenašala.«
(Dalje.)
NEKAJ
ZA MLADINO |
Tri naloge za preizkušnjo razuma
Preizkušnje razuma so zlasti potrebne takrat, kadar oddajamo kakšno odgovorno službo in hočemo, da bi jo dobil res razumen človek. Pogosto nam te preizkušnje dokažejo, da je človek, o katerem smo mislili, da je bogve kako pameten, v resnici vse prej kakor to: S temi poizkusi so tudi dognali, da je človeški razum navadno v šestnajstem letu že docela razvit.
Preizkušnje razuma so zlasti v Ameriki v navadi. Malo je služb, ki bi jih lahko dobili brez njih. Vodja podjetja zastavi vsem, ki se za službo potegujejo, več vprašanj, ki so v glavnem splošna, pa tudi takšna, ki se nanašajo na službo samo. Tudi spomin preizkušajo na ta način.. Tekmovalec mora na primer gledati 10 do 15 sekund kakšno sliko in jo potem po spominu narisati ali kolikor mogoče natanko opisati..
Pogosto, se zgodi, da se pomanjkljivosti na na drugem.. Prav dober spomin dobimo včasih pri kakšnem področju izenačijo z večjimi zmožnostmi ljudeh, ki sicer niso kaj preveč razumni. Tako se je na primer primerilo, da je bebec, ki je imel komaj razum triletnega otroka, ponovil na pamet dolgo pridigo, katero je le enkrat slišal. Seveda pa ni razumel niti besedice tega, kar je povedal. V njegovih možganih je sledila samo beseda za besedo, ne da bi bil z njimi dojel tudi njih smisel.
. Preizkušnje razuma so dognale, da ni razlike med razumnostlma dečka in deklice. Nekaj let so deklice sicer bolj razvite, toda kmalu jih dečki dohite.
Za vzorec naj navedemo nekaj razumnostnih vprašanj. Vsakdo lahko na njih preizkusi svoje zmožnosti. Kakor pravijo, mora povprečni človek razvozlati prvi dve vprašanji vsaj v treh, tretje pa vsaj v petih minutah.
Prva naloga J« tak*: Moti pošlje otroka k vodnjaku in mu naroči, naj ji prinese sedem litrov vode. S seboj mu pa da dva lonea: enega, ki drži pet, in enega, ki drži tri litre. Kako bo deček natanko odmeril sedem litrov vode, če ima samo ta dva lonca? Vodo lahko preliva iz lonca v lonec in jo tudi proč izliva, začeti pa mora z večjim loncem.
Druga naloga se glasi: Deček mora prinesti osem litrov vode in dobi s seboj lonec za sedem in lonec za pet litrov. Začeti mora z manjšim loncem. Tudi pri tej nalogi vodo preliva in po potrebi izliva proč.
A tretja naloga je nastopna: Deček mora prinesti sedem litrov vode, s seboj pa ima lonec za štiri in lonec pa devet litrov. Začeti mora z
l
ZA UGANKARJE
BsesrasaemčassD
Križanka
manjšim loncem, Glede prelivanja in izlivanja velja isto kakor pri prvih dveh nalogah.
Ce znate misliti, boste te naloge hitro rešili.
Rešitve, ki jih prinašamo v naslednjih vrstah, si oglej za preizkušnjo, ali si nalogo prav rešil, šele potem, ko si se pri nalogah malo spotil.
Rešitev prve naloge je tale: Deček napolni petlitrski lonec, potem pa zlije vodo v trilitrskega, da ostaneta v večjem loncu dva litra vode. Vodo !z trlliti-skega lonca zlije stran in zlije v ta lonec oba litra iz petlitrskega lonca. Potem napolni še petlitrski lonec, in tako ima svojih sedem litrov.
Pri drsijfi nalogi napolni deček petlitrski lonec in prelije vodo v sedernlitrskega. Potem napolni petlitrski lonec 6e enki :t in dolije k sedemlltr-fikemu toliko vode, da ga napolni. V manjšem loncu mu torej ostanejo še trije litri. Potem izlije vodo iz sedemlitrskoga lonca, zlije vanj vse tri litre iz petiltjskejra, napolni iznova petlitrski lonec in ima tako svojih osem litrov.
Pri tretji nalogi napolni deček dvakrat štiri-litrski lonec in rlije vodo obakrat v devetlitrski lonec. Manjši lonec napolni še enkrat in zlije iz njega manjkajoči deveti liter v večji lonec. Tako mu ostanejo v štirilitrskem loncu trije litri vode. Večji lonec zdaj izprazni, zlije i.ri litre iz manjšega vanj in manjši lonec iznova napolni. Tako ima zdaj svojih sedem litrov vode.
Vodora v n o; 1. Priimek slovenskega pesnika, ki je umrl pred 30. leti. 5. Bolj redka beseda, ki pomeni toliko kakor sovraštvo; pri starih poganskih Slovanih bog zla, ki prinaša nesrečo. 8. Velika reka v Egiptu. 9. Lovec, ki ima srečo, ga je deležen. 10. Material s slovensko besedo. 11. Zaslužni možje so je deležni. 12. Deležnik glagola, ki pomeni toliko kakor skočiti, zagnati se in podobno. 13. Nikalnica. 14. Uživa se navadno s svinjskim prekajenim mesom in pri klobasicah. 15. Pol besede, ki predstavlja "heki ud človeškega telesa. 16. Časovni prislov. 18. Bolezen v srednjem delu telesa, ki se odpravi z operacijo. 20. Prislov načina. 23. Reka, ki se steka v Dravo na Koroškem. 25. Hrib blizu Pragerskega. 26. Besedico rečeš, če komu kaj daš. 27. Veliki kamni.
Navpično: 1. Krstno ime pesnika, čigar priimek je treba najti na št. 1 vodoravno. 2. Vsaka obleka jih ima več (ednina). 3. Del žitne bilke s plodom. 4. Vrsta žita. 5. Ud (kakšnega društva) z drugo besedo. 6. Okoliš (lovsk!, rudniški itd.) s tujo besedo. 7. Hlod, na katerem se sekajo drva. 9. Izraz za telo v vežoljstvtr.
11.	Slovenski izraz za neko alpsko rastlino z rdečim cvetjem; znana je pri nas bolj pod tujim imenom. 14. Beseda, ki jo kot vljuden človek izrečeš, če ti kdo napravi kakšno uslugo. 16. Kraj na Češkem, kjer ima Bata svoje tvor-nice. 17. Reka, ki teče iz srednjega dela jerske na Madžarsko. 19. Predlog. 21. Pristav š ga k drevesu; z njim tudi udariš. 22. Tvoj najbližji sorodnik. 24. Visoka karta.
tftfrli
Dopolnifnica
. . m e ž = del pluga. . .tek* dan v tednu. . , r a č •= pobira darove. . . m i č •= kraj v Beli Krajini. . . k a n «= duhovnik. . . a v a = del telesa. . . t m a = naduha s tujo besedo. . . n c a = vidiš jo, pa ni snov ne duh. . . t e v = delo ob dozoritvi žita. . . o v a = žena, ki ji umre mož. . . n u h <= paznik v haremu. . . b i n •»"pri nas redko moško Ime. . . i r a = zapreka z drugo besedo; . . k e t «= mož, strog nasproti sebi.
Ko uganeš vse besede, preberi pare no vodo b-ljenih črk od besede do besede, pa dobiš znan naš pregovor.
» » •
Rešitev ugank iz št. 23. Križanka: vodoravno: 1. Deseti brat, 9. erar, 10. rima, 11. moda,
12.	smet, 13. as, 14. on, 16. na, 17. meteor, 18. ti, 20. slrk, 21. ni, 22. vi, 24. ko, 25. le, 2fl. zanka + norma; navpično: 1. demant 2. Eros, 3. sad, 4. era, 5. brs (Srb), 6. Rim, -7. amen, 8. Tatari, 14. otika, 15. Neron, 19. Iva, 21. nem, 23. In 25. 1. r. ■— Posetnica: Primož Trubar.
Po Stcubnu:
Povest iz prve Indijanske vojne »a Oliajo
Opletal s-3 'je, padel, se dvignil, let ;1 nekaj korakov z nadčloveškim naporom, da mu je obraz popolnoma poslnel, spet je padel — in ko se hotel še enkrat dvigniti, so mu dokončno odpovedale noge svojo pokornost. Na kolenih ln na roknh je hotel plezati dalje, a tudi to ni šlo. Tedaj je dvignil glavo in je ječol komaj razumljivo:
»Brat moj — Tekumze — Tekumze — 'ioo, brat moj — brat —«
Njegovi sicer vedno negovani lasje so ran padali grdo razkuštrani čez ramena in po licih. V nji so bili drobci vejevja in smeti, njegova ukinjena srajca je bila raztrgana. Mladenič je krvavel iz več ran ria glavi, na rokah in na nogah. Njegove hlače so bile na levi strani od vrha do tal precepljene. Ko je ranjenec zdaj kakor ložeta ranjena, žival z navzgor okrenjeno glavo pogledal može, ki so »tali le še nekaj korakov pred njim in so se sklanjali k njeinu, zadržajoč lih, ko je bil siromak ječeč priklenjen na svoj prostor, so mu neprestano lile solze iz široko razprtih oči. Groza, brezmejna groza je odsevala iz te oči; očesni jabolki sta se nemirno sukali v svojih duplinah, kakor bi se bili hoteli skriti pred pogledi, katerih nista mogli prenesti. Toda te nesreč.ie oči so sevedno spet vračale k Lognnu. In pri tem jc mladenič jokal in zavijal in čule so se samo njegove besede:
»Hooo — brat moj hooo — hooo — Tekumze — brat moj —!
Logan je prvi razumel, kaj se tu dogaja. Strašna slutnja mu je prešinila dušo. On sam je bil odposlal tega mladeniča, ki ga je skupaj s Te-
kumzejem spremljal k lordu Denmoru, odposlal ga je bil v naselbino v Jelovkriku, da bi tam sporočil novico: Vojna je na pragu. Iz Jelovkrika se je torej vrnil Tenskvatava. Ce je tako z njim, kaj se je neki zgodilo z naselbino, kaj z družino, s plemenom? Da, kaj se je zgodilo.v Jelovkriku!
Logan je pristopil k ječečemu mladeniču, sklonil se je k njemu, položil je desnico na njegovo glavo in mu zašepetal tolažilne besede.
Tenskvatava je prisluhnil ln dvignil glavo, nenadno pa se je vrgel na tla ln je skril svoj obraz v tresočih se rokah. Tako je ležal nekaj časa, dokler ga ni Tekumze glasno vprašal:
»Kakšna nesreča se je zgodila, Tenskvatava? Pripoveduj! Mi smo možje in hočemo to slišati.«
Tenskvatava se je zdaj s skrajnim naporom oprl ob levico in je napol ležeč poročal:
»Prišel sem — k tvojemu vigvanu — v Jelovkriku — nikogar — ni bilo tu — pač — sporočilo je bilo — na koči — da je tvoj brat šel k Gritjuzu -— šel je k oštirju ob Črni reki — Gritjuz jih je bil povabil — da bi pri njem — nekaj praznovali. — Tvoj brat je šel — obe skvavi (ženi) je vzel s seboj — in tudi — svoje tri otroke. In tvojega sina — ln tudi tvojo hčerko
—	je vzel s seboj. Zveneči g'las — in njen brat r— in tvoja mati in njena sestra, o Tagajutah! vsi so šli...
Tekel sem k hiši belega moža — kajti hotel sem jim — povedati — da se je — Tagajuta
—	vrnil.
Prišel sem — k oštirjevi hiši — velik prostor je bil pred hišo. Ko sem prišel — sem začul streljanje! — Tedaj sem začel hitreje dirjati In tedaj sem začni krike in sem spoznal grozo in strah. — Toda beli mežje — so peli — so prepevali.
In jaz — jaz sem gledal izza dreves — in jaz sem vse videl. Dali so jim — kosilo —'in mnogo
—	mnogo ognjene vode (žganja). Ko so naši
—	pili — ko »o se napili W so jih beli ljudje spravili v čolB — in so čoln — spustili po vodi.
Gritjuz — ln mnogi — beli možje — so stali — na bregu — in so streljali — kakor da bi merili — na velike bele tarče. Bil je velik praznik.«
Mladi Indijanec, ki Je izprva komaj jecljal, je počasi dobil dovolj sape in je začel naglo pripovedovati:
»Ce je kateri izmed belcev zadel katerega izmed naših, so vsi zarjuli in se zasmejali in veliki črni lovec je strelja! in streljal in kričal: .pustite Jih meni!' Klicali so ga za Boba; njegovo Ime sem si zapomnil. In so grdo pi-epevali in so pili ognjeno vodo in so rjuli in se tolkli po hrbtih ln po bedrih ln so se krohotali.
Sin tvoje matere se je dvignil v čolnu in je dvignil roke ln je pel k Vakondi. Tedaj ga je pogodil veliki črni lovec; zadel ga je v glavo, da ee je zgrudil v čolnu.
In potem — tvoje eolnčece, o Tagajuta — tvoj sinček se je jokal in solnce se je blestelo na njegovih zlatih laseh. Tedaj je črni lovec spet us£relil in drobno solnčece je padlo v reko! Od groze prevzet je tedaj Tenskvhtava skočil v gozd. Letel sem skozi gozd, med drevesi, čez potok, čez reko, po kamenju. Nihče izmed naših ni več živ, vsi so mrtvi...«
Poslednje besede je zarjul iz sebe, potem pa se je s krikom vgriznil v desnico, kakor se ob-streljena zver zagrize v rano. Tresoč se od joka je obležal na tleh.
Logan, ki ga je najpozorneje poslušal, je razumel vse, vse. Dvignil je roke, kakor bi hotel moliti ali preklinjati. Toda na mestu, kjer je stal, se je zgrudi! na tla kakor podžagano drevo, ne da bi bila prišla kakčna beseda iz njegovih ust.
Tekumze je stal le kakšna dva koraka stran od svojega brata. Bliskovito je potegnil bojni bat izza pasu:
»Ti, sramota naša, ti, pes, tresoča se žaba, mar nimaš noža, mar nimaš tamohavlta, mar nimaš pesti?... Ali fiisi mogel pasti po njih?«
g^Ženski vestnik
Za gfe zdaj čas (traka
Doba zelenjave jo zdaj tu ln našim skrbnim gospodinjam ni treba več toliko kakor pozimi ali prve pomladne dni premišljevati, kaj bodo opoldne ali zvečer postavile svoji družini na mizo in kako bodo pripravile cenen, a okusen obed. Ker je zelenjava zaradi vitaminov izredno koristna za prcs navijanje človeškega telesa in za naše zdravje, se je gospodinje poslužujejo v veliki meri. Najlažje je seveda zdaj tistim gospodinjam, ki imajo doma vrtove in si z raznovrstno zelenjavo lahko hitro sestavijo in izpopolnijo svoj kuharski dnevni red. A tudi ostale gospodinje si jo morejo preskrbeti, ker je zdaj trg že dobro založen s prvim sadjem in vsakovrstno domačo zelenjavo.
Najrajši kupujejo gospodinje prvi grah, ki zdaj še ni črviv in ga lahko uspešno uporabljaš na več načinov. Najokusnejši je, če ga pripravimo v omaki, tako da ga pražimo na masti z dodano moko, peteršiljem, čebulčkom in paradižnikom ter potem polijemo. Nato skuhamo še polento in obed je gotov. Če kuhamo juho, dodamo grah iižu, da posvežimo okus. Dober je tudi pripravljen kot riži-biži. Ker je zdaj graha dovolj, si ga bodo pridne gospodinje oskrbele tudi za pozneje, tako da ga bodo doma posušile in kuhale še pozno pozimi kot rižl-biži. Posušene grahove lu-ščine pa lahko uporabljajo kot živinsko krmo.
Tobačni pepel kot čistilo in gnoj za lončnice
Pepela od cigar in cigaret ne mečimo proč, temveč ga spravljajmo v pločevinasto škatlo, ki si dobro zapira. S takim pepelom se dado prav lepo čistiti vse kovine. Ako so na kovinskih predmetih večji madeži, zmešajmo pepel z nekoliko kapljicami petroleja in pustimo tako zmešani pepel nekaj časa na predmetu, nato ga pa dobro oclrgnlmo. Potem oplaknimo predmet z mlačno voda in ga i zgladimo.
Pri čiščenju zlatnine in srebrnine smo zmeraj nekoliko oprezni ln boječi, toda pepel cigar in cigaret ne more niti najmanj škodovati.
Včasih postavimo lz neprevidnosti vročo posodo na polirano leseno ploSčo in smo sami nase nejevoljni, ako nastanejo zaradi tega svetli madeži. Pa se da vse popraviti, in sicer spet s pepelom od cigar ln cigaret. Pepel ovlažimo s petrolejem ln ga položimo na madeže, Čez kakih pet do deset minut ožgemo zamašek nad svečo in z njim pepel dobro raztremo. Nato otremo ta
mesta še z mlačnotoplim suknom. Če uporabimo naposled še polituro za pohištvo, je vse spet lepo v redu.
Naposled opozarjamo Se na to, da ima pepel od cigar in cigaret v sebi vrsto snovi, ki jih potrebujejo cvetlice v loncih. Je torej diagoceno gnojilo. Toda kakor škoduje človeku, če se pogosto preveč naje. tako škoduje tudi cvetlicam preveč pepela. Za srednjeveliko cvetlico zadostujejo največ do tri žličke pepela na teden.
Za kuhinjo
Presno zelje z rižem. Zeljnato glavo očisti, zreži na rezance kakor za solato, nato popari in odcedi. V kozi razbeli nekaj masti, dodaj drobno sesekljano čebulo, dve žlici paradižnikove mezge, dodaj zelje, ga polij s kozarcem kisa in vse skupaj praži. Ko je že skoro mehko, dodaj nekaj pesti riža in kuhaj toliko časa, da se riž zmehča. Daš na mizo kot samostojno jed, ki je prav izdatna,
Riževi cmoki so prav okusna jed. Za pet oseb vzamemo pol kilograma riža, ki ga skuhamo, oso-limo in dobro odcedimo na rešetu. Nato ga damo v skledo, zlijemo nanj tri jajca in dodamo malo enotne moke. Vse skupaj zmešamo, napravimo cmoke in skuhamo. Naposled jih zabelimo in polijemo z drobtinicami. Pripravimo še skledo solate in damo oboje kot obed na mizo. Če ti ni do solate, pa potrešeš s sladkorjem ln jih ješ kot okusno močnato jefl.
Presne borovnice z vinom. Na lepo oprane borovnice vi i j malo vina in malo osladkaj; Prihraniš si kuhanje in precej sladkorja, a še bolj zdrave so nekuhane borovnice.
Zeljnata juha z rižem in krompirjem. Pol zeljnate glave zreži na debele rezance in praži v kozi, v katero si narezala precej čebule in dala nekaj masti. Zelje dušiš pol ure in potem ga potreseš z moko. Ko zarumeni, zaliješ, osoliš in prideneš nekaj olupljenih, na kocke zrezanih krompirjev in zakuhaš v juho primerno količino riža. Ko vse skupaj vre dobre pol ure, malo po-popraj juho in daj na mizo.
Zabe.ljeni makaroni. Popari makarone s kropom in jih potem v mrzli vodi peri, dokler nI voda čista. Nato pristavi makarone v slanem kropu in skuhaj do mehkega. Kuhane osveži z mrzlo vodo. Vmes razbeli malo sirovega masla ali pa masti. V razbeljeno mast daj sesekljano čebulo in žlico riževega zdroba, ki si ga napraviš tudi sama s tem, da si na primeren način zdrobiš riž. Ko sta čebula in zdrob rumena, stresi vonju makarone, dobro jih premešaj in deni za 5 minut v pečico. Namesto sirovega masla ali masti lahko vzameš tudi žlico olja. Olje mora biti zelo razbeljeno in mu je treba dodati več sesekljane čebule, da dobi prijetnejši vonj.
Cešnjev pečenjak. Zdaj po starem receptu napraviti češnjev pečenjak, je potrata. Treba je ubrati bolj preprosto pot. Raztepi v lončku sla-
bega pol litra razredčenega mleka, malo kakšnega nadomestila za smetano, slabega pol litra enotne moke, malo sladkorja in dva rumenjaka. Ko je testo gladko, primešaj trd sneg od dveh beljakov in vlij v pločevino na razbeljeno mast za dober prst na debelo. Po vrhu potresi liter češenj brez koščic. Najboljše so črne češnje. Postavi v pečico in lepo rumeno zapeci. Pečeno z vilicami razdrobi ali razreži na koščke ter potVesi s sladkorjem.
Koristiti nasveti
Zelenega graha si lahko nasušiš. Pametna gospodinja nikdar ne pozabi, da si je treba poleti priskrbeti zaloge za zimo, in sicer čim najrazličnejše, Zato si pripravi tudi nasušenega zelenega graha. Zeleni grah zlušči in ga pusti vreti v slani vodi tri do pet minut. Nato ga odcedi, polij z mrzlo vodo, spet odcedi in pusti na rešetu, da se dobro odteče. Odtečenega razdevaj na tanko na čisto desko in suši na solncu ali v ohlajeni pečici. Med sušenjem ga moraš večkrat premešati. Dobro posušeni grah deni v vrečico ali škatle in shrani na suhem prostoru. Preden ga rabiš, ga namoči čez noč, potem ga pa skuhaj in pripravi kakor neposušenega.
Dišavna zelišča se sušijo v senci. Zdaj ko imaš na vrtu vsega v izobilju, nareži majarona, pehtrana, prožiljke, žetraja, timeza, žavbeljna, mete, melise in zelenega petršilja. Posuši vsako izmed teh dišavnih zelišč na papirju, in sicer v senci. Na solncu sušiti je slabo. Dobro' posušeno zdrobi v prah in shrani v škatlah, na katerih imaš zapisana imena teh zelišč. Lahko pa shraniš ta zelišča tudi nezdrobljena. Nasuši si tudi kamilic in pelina za domačo lekarno.
Suhe češnje so okusne. Sušiš lahko žlahtno češnje kakor tudi drobnice. Da se lepše posušijo, jih popari z vrelo vodo. Sušiš jih na solncu ali štedilniku. Suhe shrani v škatlah. Skuhaš jih potem lahko za kompot, in sicer tudi brez sladkorja. Pa tudi za češnjev zavitek so uporabne, ako jih prej namočiš, da se napnejo.
Koliko tehta žlica kakšne reči. Navadno s« kuharici pri kuhi ne ljubi, da bi vse reči Eteh-tala, ampak si pomaga z žlicami in žličkami. Tako je na primer žlička pecilnega praška toliko kot trije grami. Žlica ovsenih kosmičev je pet, moke 10, sladkorja 15, žlica zdroba 15, masti 20, žlička masti pet, žlica soli 20 gramov, Štiri žlice vode šestnajstinka litra, osem žlic vode osminka litra. Gre zmerom za zvrhano žlico ah žličko.
Odstranitev neprijetnega duha I« steklenic. Deni v steklenico, iz katere neprijetno diši, ne-* koliko oglja ln ga pusti nekaj časa v njej.
PREPAMETNA JE
Zoran: »Zakaj pa se tvoja sestra ne omoži?«
Miran: »Ker je prepametna, da bi vzela takega tepca, ki bi hotel njo za ženo.«
V brezmejnem ogorčenju zaradi obnašanja svojega brata je Tekumze zavihtel bat k smrtnemu udarcu. Toda v poslednjem trenutku je pridržal. Kakor nevihta ga Je prešinila misel na maščevanje nad zločinci.
Mar mu ni svetlolasec Mirko nekaj prej pripovedoval o črnem lovcu, ki se imenuje Bob Lajton? -
Tekumze se je priklonil k Loganu, obenem je pogledal po svojem orožju: da vse je Imel seboj, puško, lok, nož. Potuhnil se je kakor mačka, potem se je okrenll in zdirjal proti gozdu, prav v tisto smer, kamor je pred pol ure izginilo sedem morilcev.
Komaj je bil na bivolji sledi, ki je služila za pot k naselbini ob Modri reki, je žc začel teči v počasnem teku indijanskih lovcev. V takšnem teku pride človek naglo naprej in vendar ne izčrpa svojih sil. Kakor dober lovski pes je sledil svežim sledovom in ni bilo mogoče, da bi jih kako zgrešil. Z iztegnjenim vratom, s puško in lokom v levici, s tulcem na hrbtu — tak je hitel skozi gozd. Hinek, ki je na Loganove krike hitel iz gozda, se je zgrozil, ko je zagledal mračni Tekumzejev obraz. Tekumze je šinil mimo njega brez besede, samo brezizrazno ga je pogledal postrani.
Kdo bi bil mogel povedati, kaj se je v teh trenutkih dogajalo v mladem fiavanu! Bil je doslej viteški in junaški bojevnik, drzen in nagel lovec, zvest in dober prijatelj. Po vseh teh vrlinah se je razlikoval od svojih soplemenjakov. Tudi on se je pred nekaj leti boril proti belcem, toda v resnici jih je doslej skoraj bolj občudoval, kakor sovražil.
Ko je Tekumze tekel po stezi za morilcem, koder ga je bolj vodil nagib kakor komaj vidna sled na široki stezi, se je v njem nezadržno kopičil srd, črni, neusmiljeni srd, ki se je bolj in bolj zajedal v njegovo dušo. V tem strašnem
srdu Je začutil z divjo radostjo, kako se mu krepijo moči, kako postaja njegov duh jasnejSi, in žc je slutil in se zavedal, da v boju s sedmimi belimi lqvci ne bo podlegel, v boju, v katerega se jc hotel vreči najprej le v slepi maščevalnosti. Pradavna dediščina indijanskega rodu, grozovita, neusmiljena, lastno življenjsko nevarnost mrko prezirajoča krvoločnost neštetih bojevniških rodov je ta dan zajela, kakor lava lz ognjenika, enega izmed najbolj nadarjenih Indijancev, kar jih je kdaj živelo.
Se je bil le navaden maščevalec, še je bil samo oseben boj, v katerega je hite!, toda prijemu usode se ni mogel izmakniti. Stari bogovi Indijanske krvi so se vselili vanj in ne bodo popustili, preden ne izvrši svoje naloge ali pa ob njej propade.
Telesni napor, tek na stezi, ki je bila vsa prerasla z grmovjem, je razvil vse njegove sposobnosti, razbistril je njegovega duha in je naprav-ljal njegovo telo gibko, kakor je gibka mlada vrbova šiba.
Tagajuta, najplemenitejši, najpogumnejši mož, prijatelj belih, zaščitnik ln reševalec njihovih otrok, ki je v svojem življenju stremil samo za tem, da bi bleda lica varoval pred nesrečo, mož, ki je številne bele ujetnike obvaroval mučeniške smrti in je šele nedavno izsilil od ogorčenega Kornstalka poslednji poizkus za rešitev miru, je zdaj dobil plačilo belega plemena! Njegovi starši, njegovi otroci, njegovi sorodniki, vsi so bili od podlih potepuhov najprej upijanjeni, nato pa po-morjeni.
Gritjuz se je vedno izdajal za Loganovega prijatelja!
Tekumze je brzel kakor srebrnodlakl lev, po katerem so ga tudi imenovali. Vitek, prav nič zasopljen, pri tem pa krvoločen, je hitel skozi mračni gozd za svojim plenom ln v očeh mu je žarel vroči, rdeči srd. Preskakoval je ležeča drevesa, izvijal se med plezalkami in opletovalkami,
preskakoval je luknje ln jame, prebredel je potoček, V desnici oster nož, težki bat, s katerim je lahko razbijal lobanje, v zanki obešen ob zapestju, puška, lok, pšice — ves je bil obložen z orožjem. Znal pa je vse to orožje tudi moj-strovatl, v loku in metanju noža mu ni bilo enakega. Kakor vsi rdečekoici se je tudi on najraje boril tiho, neslišno.
Steza se je vila sem ln tja skozi gozd, postajala pa je čedalje širša ln razločnejša. Sledovi so kazali, da so pijani potepuhi šli skozi gozd brez strahu pred nevarnostjo. Tekumze je v svoji bistrini dobro vedel, kako so pijanci tavali pred nJim. Niti trenutek ni pomišljal na nevarnost, ki je grozila njemu samemu. Pohlep po maščevanju ga je vsega obvladoval.
Tekumze maščevalec je kmalu dohitel tolpo zasledovanih. Možakom se ni nič kaj mudilo. Tam na drugem robu gozda so nekoliko počivali. Seveda niso več prepevali in tulili, zato pa so si glasno in bahavo spet pripovedovali Kvoj.e doživljaje. Pri tem so se kajpak ošabno krohota!!.
Tudi Tekumze se je nasmehnil, ali pri tem je zaškripal z zobmi. Previdno je priskakoval čedalje bližje. Ker se je pot vila pred njim in ker ga je vedno zakrivalo grmičevje, jih je lahko čisto neopaženo zasledoval. Niso se držah gosto skupaj, to je bilo ugodno za njegove namene.
Cisto spredaj je stopal črnolasl Bob Lajton. Takoj za njim drugi lovec. Ta dva sta bila videti še precej trezna in sta očitno bila vodnika tolpe.
V precejšnji oddaljenosti za njima so štrkljali trije pijanci roke v rokah in takoj za njimi je stopal četrti, ki se je lovil za njimi in se jih skušal oprijeti. Potem pa je spet precej oddaljen za to četvorico stopal — Tekumzeju najbližji krepak lovec, kateremu nikakor nI bilo mogoče prisoditi pijanosti. Sodilo se je celo lahko, da je šel nalašč poslednji, da bi bil svoje glasne tovariše ščitil.
Dobroslav Chrob&k:
§te<§DD mssm
Sinova-zidarja sta šla pomladi za delom.
»Vrnila se bova,« sta pisala »teden dni pred svetim Jakobom, da bova pomagala pri košnji.«
J.Ainila je pomlad, začelo se Je poletje, prišla je sreda tistega tedna pred svetim Jakobom. Sinova se nista vrnila.
S starim očetom Lanštiakom je bilo slabo. Dihati mu ni dalo ln v bokih ga je zbadalo. Komaj se je proti večeru malo razgledal po gospodarstvu, že je sedel na klop in naslonil palico k nogam.
Gori za vasjo so šil fantje s kosami na ramah in na kosiščih cule, v katerih so bile babice in kladiva za klepanje. Ob bedrih so jim viseli osov-niki. Z vsakim korakom so zagrgrale v osovnikih osle: hrk, hrk...
»Greste.«
»Gremo.«
Hrk, hrk ...
»Zdaj, ko se noči?«
»Da, zdaj.«
Hrk, hrk ...
žalostno gleda stari Lanštiak za fanti. »Jaz že ne pojdem ... V prsih me tišči, v bokih zbada...«
Na sejmišču je bil postavil kramar stojnice s kosami. Izbereš si. kakršno ti srce poželi, kratko, dolgo, ozko ali široko. Izbira je velika. Dolge in te:..;e kose so primernejše za žito, toda tudi kratke in lahke, zlasti če je svet valovit, so dobre. Ne smeš se prenagliti, dobro je preizkusiti, preden jo izbereš. Udari jo s konico ob kamen in prisluhni njenemu zvoku. Poslini palec in pojdi z njim po ostrini. Potežkaj jo v roki, poskusi, ali je trda ali mehka, prepogni na kolenu. To vse ponovi v spremenjenem redu enkrat, dvakrat... desetkrat.
Stari oče se jezi nad fanti, ker že gredo na travnike. Kdo je že kaj takega videl! Se vselej je bilo o svetem Jakobu za košnjo dovolj zgodaj. Zdaj trava še ni zrela, zato se preveč vsuši, a že gredo nad njo, je mislil, rekel pa ni nič.
Ne, ne, stari oče ni nevoščljiv fantom, ki že teden dni urijo mišice s košnjo. Na soncu, na zraku.
•Ko je deževalo, se je veselil stari oči: »Nisem se-prenaglil: časa je še dovolj, trava še ni zrela, utrudiš se še prehitro, in prave lepote košnje se še ne naučiš.
Košnja ni najtežavnejše kmečko delo. Zaradi tega se pripravljajo nanjo kakor duhovnik na službo božjo. Fantje spijo že tri tedne na senikih daleč od vasi. Prva košnja na travniku je za fanta večjega pomena kakor natakniti prvič dolge nogavice. Nogavice so samo noša, navada. Košnja na travniku je vse nekaj drugega; to pomeni, da je sprejet med fante, da je njim enak. Koliko slišijo potem novega, le za mlade fante zanimivega. Da, fantje so pridni, nihče se ne more nad njimi pritoževati. Stari oče je vsak dan nepotrpežlji-vejši.
»Nista se še vrnila. Treba jima je pisati! Morda sta pozabila ali se v dneh zmotila.«
Na mah se je vtihotapila v. dušo starega Lan-štiaka želja, da bi šel še enkrat kosit, še enkrat na travnike majat stare kosti, kjer sonce ne štedi s svojimi žarki, a zvečer bi kuhal v kotličku svinjsko meso. Vsaj še enkrat bi se naspal v senu na seniku! »Vsaj enkrat bi še šel, oh, saj enkrat .. .,€ ga je vabila skušnjava.
V prsih mu je nekoliko odleglo.
»Ce prideta, me ne bosta pustila. A kaj, če ne prideta?«
»Torej, Miško, fantč, prinesi mi s stojnice kose, da jih izberem!«
Stari oče zna izbirati kose. Izbere štiri. Dve za sinova. Eno, lahko, za Miška: čas je že, da gre med fante. In eno, tako na skrivaj, da bi ne vedela stara mati, za sebe. Lanštiak je kose dobro nasadil, da je bilo videti, kakor da so zlite s ko-siščl. Da, kose zna nasaditi kakor redkokdo. Naduha je skorajda čiBto popustila, saj čutil je nI.
Čedalje žalostneje gleda stari oče kosce, ki hodijo za vasjo.
»Z nami?«
»Fant, pamet, pamet, čakam sinova ...«
Tiha, smela želja je v starem očetu čedalje močnejša. Premagala bi ga, če ...
»Greste?«
»Počasi... treba je ... A kdaj vi?«
»Tudi nam bi bilo treba.«
Osle v osovniku vabijo. Fantje odgovorjajo: hrk, hrk...
• V soboto je prišlo pismo. Stari oče si je nataknil naočnike, aH pismo, Bog pomagaj, se vrti pred očmi in pleše po zraku. Na pomoč je poklical vnukinjo.
»Preberi pismo. Učila si se v šoli.«
»Ne moreva priti. Zaslužek je dober. Najmlte druge,« je prebrala vnukinja.
Srce je zatrepetalo v starem telesu. Brada se je tresla.
»Kaj, najamem naj druge. Kdo je kaj takega že slišal. Ubijati se s tujimi ljudmi je greh. Seno naj rajši segnije!«
V	nedeljo je šel stari oče v cerkev. Molil je iz srca ln prosil Boga.
Po kosilu se mu ni ljubilo pogovarjati se s staro materjo. V mraku je imel že vse pripravljeno, a tudi sam se je dobro pripravil: suknjič si je zapel, obul škornje, v roke vzel močno palico, a na ramo si je del koso. Sredi čela je bila guba. 2e samo ta guba je bila opravičen razlog, da se je vznemirjala stara mati.
»Kaj, ti stari, ah si znorel ? Boga skušaš ...«
»Tiho!« jo je zavrnil s takim glasom, da je pri priči umolknila.
»Miško, pojdiva!«
Miško je pritekel z dvorišča.
»Zdaj pojdiva v imenu božjem.«
Šla sta. Miško se je včasih skrivaj ozrl pod noge starega očeta, da bi videl, če drži pri hoji korak,
kakor je videl pri fantih. Držal ga jc.
*
Travniki so dišali. Sonce je sijalo. Lahen vetre se je poigraval s travo.	*
»Takole, sinko, pritiskaj kosino peto, da ti ne bo silila konica v zemljo. Ena — dva, z desno nogo naprej, ena — dva, ena — dva ...«
Noge puščajo na vlažnem pokošenem pasu dve ravni črti nepretrganih stopinj.
»Manj jemiji. da se preveč n. utrudiš.«
V	rokah in kolenih je čutiti prijetno bolečino.
S pobočja je slišati ukanje deklet in zaukajo
še fantje. To je zdravje in veseije!
Dnevi so izredno lepi. Nebesni svod se izgublja v neskončnosti. Sinjina kraljuje ponosno, kakor da se zaveda svoje vzvišenosti. Zelenje je brezbožno, samo vase zaverovano. Pogled na nebo in zemljo je očarljiv, da bi se človek sredi dela zasanjal in sanjal o božjem stvarstvu in svoji sili. To ti seže globoko v srce in dušo, ker čutiš, da trava, ki jo kosiš, ni mrtva, ampak živa; v njenih stebelcih se kakor povsod pretaka sok življenja.
Stari oče se je podprl z dlanmi ob kosišče. Spominjal se je dobrih starih časov. Oživeli so tisočeri spomini, ki jih mladi fantje, če bi jim jih tudi pripovedoval, ne bi razumeli, kakor ne razumejo čudovitega soglasja med soncem, vodo in zemljo.
Lanštiakova siva. jasna preteklost se je topila v soncu. O, ne vzdržiš, starec! V očeh nekaj peče. solze zalivajo starčku lica.
»Dajva, Miško, v imenu božjem.«
Fant se poskuša s starcem. Bolečine v rokah ga spodbujajo. Zdržati, zdržati do poldneva. Popoldne bo prijetno malo poležati.
Miško se pogovarja s starim očetom, ki pove zmeraj kaj novega, veselega. Veliko modrosti je v njegovem pripovedovanju, kar Miško dobro ve.
Zvečer se je Miško zaril v seno; komaj je položil glavo, je že zaspal in ni slišal očenaša in pogovorov, ki jih je imel stari oče sam s seboj.
Zjutraj, ko se Miško zbudi, oče že kleplje. Košnja mu nagaja. Ti nočni pogovori so njegovemu zdravju škodljivi. Naduhe ni, ali žalost, hujša kakor naduha, mu je legla na obraz. Clm več je po-košene trave, tem žaJostnejši je starčkov obraz.
Nikoli več se ne vrnem, ne vrnem ...
Predzadnji večer, ko je stala trava samo še na spodnjem koncu travnika, je bil očetov obraz še žalostnejši. Neobrita brada ni bila več siva, ampak bela ko sneg. in lica so bila zabuhla; tudi večerjati ni mogel. Koso je obesil pod senikovo kap, sedel na klado in se naslonil na steno. Miško začne jesti, pa mu jed ne tekne. Odloži žlico in čaka.
Stari oče komaj diha. žuljavo roko, težko, trdo, je položil na prsi.
»Pomni, sin ... ne pozabi, kaj sem ti pravil... Boga ne skušaj... Zemlje ... zemlje ne izdajaj ... Ljudi... imej rad ljudi... Spomni se, kaj sem ti pravil... Jutri... jutri bova pokosila.«
Roka, težka in trda, kakor bi bila iz lesa, je omahnila s prs na zemljo.
»Oče, oče!« objame Miško starčkova kolena In žalostno zajoka.
Fantje s sosednih senikov so zaslišali Miškovo klicanje. Prišli so in budili starčka, ga drgnili in močili.
»Ne diha. Končal je.«
Odnesli so ga na senik in mu napravili zglavje Iz sena, stisnili usta, zložili roke na prsi in začeli tiho moliti.
»Naj mu bo Bog milostljiv sodnik, umrl je brez svete popotnice. Zjutraj pojdemo v vaa po voz.
Drugo jutro se Je novica razširila hitro po travnikih. Fantje so se zbrali pred Lanštiakovim senikom. Spodobi se, pokropiti ga in spremiti v vas na njegovi zadnji poti. Resnih obrazov so. Bojijo se stopiti bliže in motiti mir in počitek starega kosca, žalostno se je pogovarjati o njegovt smrti.
»Ni pokosil,« se oglasi nekdo.
»Malo mu je ostalo. Samo spodnji konec ...«
In fantje se ozrejo proti spodnjemu koncu.
»Kaj pa je to? ...«
Tam na spodnjem koncu je kosil stari Lanštiak. Z Miškom bosta kmalu končala. Iz osovnika je stari potegnil oslo in začel brusiti koso. Ljudje božji, kaj je vstal od mrtvih ? Slišijo, kako zven« kosa, kako pada pod njo trava v ravni red.
Fantje se križajo in gledajo z odprtimi očmi starega Lanštlaka.
»Pokosil je!«
Bog ga ni pustil umreti, dokler ni pokosil, šestdeset let je Lanštiak vsako leto sam začel, sam nehal.
Na poti, ko se je vračal domov, je srečal stari Lanštiak ženo in hlapca z vozom. Pošteno se je razjezil nad njima.
»Kaj vaju moti vrag? Praznično oblečina, brez grabelj! Kaj se hodi tako na travnike. Da bt vas...«
Še tisto leto, o sv. Matevžu, Je stari Lanštiak zares umrl.
(Prosto prevede! iz slovaščine J. V.)
DVAINPETDESETA VAJA II giardiniere poltrone
1 primi bei giorni della primavera fčcero venir la vdgtia ad un gentiluomo d'andar a vedere U suo giardino, dove aveva mandato iL suo giardi-niere a lavorare. e vi si recd. Entrato che vi fu, guardd di qua e di la per vedere dove fosse 1'ortolano, e non vedendolo in nessun ludgo, andd sotto gll d 1 beri fruttiferi. ove trovAtolo addormen-tato; lo svegli6 e gli disse: cosl che tu la-vori. poltronaccio ? Tu n6n guadagni nemmeno il pane che mangi. e non sei degno della luce del so)e.»
«L« so t>ene,» disse il giardiniere, «č per questo che mi sono messo all'ombra.»
Prevod. Vrtnar lenuh. Prvi dnevi pomladi ao zbudili poželenje nekemu plemiču, da bi šel gledat svoj vrt. kamor je bil poslal svojega vrtnarja delat, pa se je odpravil tja Ko je bil stopil tam i na vrt namreč), je gledal sem in tja, da bi videl. kje Je vrtnar. In ker ga ni videl nikjer, je šel pod sadna drevesa, kjer ga je našel zaspanega. zbudil ga je in mu rekel: »Ali tako delaš, lenuhač? Ti ne zaatužiš niti kruha, ki ga ješ, in nisi vreden solnčne luči.« »To vem dobro,« je rekel vrtnar, »zato sem se spravil v senco.«
Razlaga besed: 11 poltrone—lenuh; il giardinižre—-vrtnar; far venir la voglia=3buditi poželenje, zbuditi veselje (dobesedno: storiti priti voljo, storiti, da pride volja); 11 gentiludmo=: plemič, poštenjak; andar a vedere=riti videt; il glardlno=rvrt; mandare—poslati; lavorar«=dela-ti; recarsl—odpraviti se; vt=tja; entrare=Ysto-pitl (»entrato che vi fu« se glasi dobesedno: vstopil da je tam bil; to pomeni: ko je bil tam vstopil); guardare=gledatl; di qua e di I&=sem in tja; fossc=:bl bil (konjunktiv preteklega časa od pomožnega glagola fissere—biti; v slovenščini se v takem primeru ne rahi konjunktiv); l'ortolano =rvrtnar (r6rto=ze!enjadnl vrt, sadovnjak); ln nessun ludgo=nIkjer (dobesedno: na nobenem, kraju); I'albero fruttifero=rsadno drevo (dobesedno: drevo sadonosno); addormentato=zaspan (addormentare=uspavati; addormentarsl —zaspati); svegliare=zbuditt; disse=rje rekel (tretja oseba dovršnega preteklega časa od glagola dire =rečl); 6 cosl che tu lavori—ali tako delaš (dobesedno: je tako, da ti delaš); U poltronaccio= lenuhač (povečevalna oblika od besede poltrone =lenuh); guadagnare=zaslužiti; nemmeno=niti; degno=vreden; la luce=luč. svetloba; il so!e= solnce; s6~vem (zdajšnji čas od nepravilnega glagola sapere=vedeti; s6. sai, sa, sapplamo. sa-pete, sanno); per questo=zato; mčttere—deti, staviti, postaviti, spraviti, napraviti (mettersi a qualcosa=spraviti se k čemu; mettersi all'ombra =spraviti se v senco; messo=spravil—deležnik preteklega časa; io mi sono messo=spravil sem se; povratni glagoli, na primer recarsi=napotiti se, mettersi=odpravitl se, lavarsi—umivati ao itd., se spregajo v sestavljenih časih s pomočjo pomožnega glagola fessere; o tem več, ko prida ta spregate v na vrsto).
D
omace novice
*	Prva razstava narodne pobožnost!. Dne 19. julija bo odprta v Venezii prva razstava narodne pobožnosti, ki bo nedvomno uspela ne samo zaradi novosti in izvirnosti, temveč še posebno zato, ker bo mogla izražati z vsemi učinki in obilico sredstev duhovno moč pobožne in verne duše italijanskega naroda. Razstava, na kateri sodelujejo vse italijanske pokrajine z raznimi predmeti pobožne ln verske vsebine, se bo zaokrožila v skladno celoto različnih in slikovitih vpogledov. Porazdeljena bo v nastopne dele: pobožnost v hiši, pobožnost pri delu, pobožnost na morju, pobožnost pri svečanostih naroda, slike, pobožnost vojaka. Na samem prestopu praga razstave v notranjosti se bo izražal v hiši pomen prireditve, ki bo vezal obiskovalca v veri in verskem razpoloženju skozi vse dvorane. Na velikem stopnišču bo šel obiskovalec skozi dve vrsti vernih, razvrščenih ob straneh kakor pri procesijah in oblečenih v značilne nošnje lz vseh delov kraljevine, ki bodo sprejemali razne poltlone verske narave.
*	Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala za leto 1942. dve knjigi: Vodnikovo pratiko za leto 1943. kakor vsako leto s številnimi slikami in s članki zanimive vsebine in pa izredno globoko zajeto in krepko napisano povest iz kmečkega življenja »Na novinah«, delo znanega pripovednika Janka Kača. Obseg obeh knjig bo znašal 20 tiskovnih pol. Članarina znaša 16 lir, stroški ekspedicije 1 liro, ako poverjenik, odnosno čL:n dvigne knjige v družbeni pisarni ali pa se dostavijo na avtobus. Ako pa prejme poverienik za svoje člane knjige po pošti ali po železnici, znašajo ekspedicijski stroški za člana 2 liri Direktni člani pa plačajo 20 lir za članarino in eks-pedicijske stroške, ako se jim knjige pošljejo po pošti. Vezava znaša za vsako knjigo 8 lir. Knjige bo družba pričela oddajati svojim poverjenikom 5. novembra letos. Prosimo gg. poverjenike, da blagovolijo pobrati pri vseh svojih članih članarino in ekspedicijske stroške, obenem pa, da skušajo pridobiti družbi še nove člane. V.se one člane, ki so doslej naročali knjige neposredno v pisarni Vodnikove družbe, v knjigarni Tiskovne zadruge in v knjigarni Učiteljske tiskarne, prosimo, da obnovijo svojo članarino za leto 1942. čimprej.
*	Neveljavnost kakorkoli prenarejenih novcev Jk bankovcev in obveznost njih oddaje. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Državni novci in bankovci, prenarejeni. zaznamovani ali pretiskani s kakršnimkoli znakom, besedilom ali besednimi ali imenskimi kraticami, ki ne spadajo med njih svojstvena oznamenila, se razglašajo za neveljavne in izven obteka. Člen 2. Kdorkoli sprejme državne novce ali bankovce, ki so kakorkoli prenarejeni, zaznamovani ali pretiskani, ali pa jih, če jih že ima, da v promet in iih ne izroči takoj oblastvu z navedbo, kje jih je dobil, če mu je to znano, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 5000 lir. Za sojenje teh kaznivih dejanj je pristojno vojaško vojno sodišče II. armade, ljubljanski oddelek. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«. — Ker je bila naredba objavljena v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« 20. t. m., je torej že v veljavi.
' Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil, da se združijo vsa doslej obstoječa železni-<"arska društva Ljubljanske pokrajine v eno samo društvo pod imenom Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine. Imovina društev, združenih v i-ootno, se prenese na Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine, ostane pa pridržana prvotnemu namenu. Za enkrat ostanejo v veljavi prispevki, ki so jih doslej obstoječa društva že določila za tekoče leto. Za predsednika Društva železničarjev Ljubljanske pokrajine je imenoval Visoki komisar inž. Janeza Lebna. Za zaupnika Visokega komisarja pri Društvu železničarjev Ljubljanske pokrajine je imenovan fašist inž. Gvidon Sarti.
*	Krojaški obrtniki so zborovali. V beli dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani je bilo predzadnjo nedeljo zborovanje krojačev, šivilj in modistk. Prisotni so bili tudi obrtniški izvedenec pri Visokem komisariatu cav. dr. Silvio Alesani, načelnik krojaške skupine Franc Može, načelnik krojaške obrti Josip Jelovšek, načelnica šiviljske in modi-stovske obrti Franja Seljakova in tajnik obrtniške sekcije dr. Josip Tomšič. Načelnik skupine Može je začel zbor in je pozdravil izvedenca Visokega komisariata ter ga prosil, naj izrazi Eksce-lenci Visokemu komisarju vdano zahvalo pripadnikov vse stroke za dobrohotno zanimanje v njen prilog. Dr. Alesani je nato izčrpno poročal o novi organizacijski razporeditvi stroke v okviru obrtniškega odseka Zveze industrijcev in obrtnikov in v enotni skupnosti Zveze delodajalcev in o delovanju na raznih področjih. Voditeljem je izrazil
priznanje za tvorno delo. Zatem je govoril načelnik krojaške obrti Jelovšek in je pojasnjeval nove delovne pogodbe in nove tarife po kategorijah krojaške šiviljske in modistovske obrti. Nato so bile posamezne obrti porazdeljene v razne kategorije. Tajnik dr. Tomšič je poročal o delovanju sekcije, njenem poslovanju v posameznih primerih in še posebej o oskrbi posameznih kategorij s sirovtnami in šivalnimi potrebščinami. Sledila je razprava in so voditelji dajali odgovore na posamezna vprašanja. Nazadnje so vsi prisotni odobrili delo, ki so ga opravili voditelji.
*	Obvezno cepljenje proti tifusu. Cepljenje proti tifusu, ki je obvezno za razne poklice, bo ljubljanski fizikat opravil tudi letos, in sicer od 22. do 27. junija. To cepljenje sestoji iz zaužitja osmih tablet v štirih zaporednih dnevih. Tablete je treba zaužiti na tešče, ker le tako zaužite razvijejo pričakovani zaščitni učinek, proti tako nevarnemu tifusu. Tudi. najbolj občutljiv želodec te tablete, na tešče zaužite, brez vsakih motenj dobro prenese. Mestni fizikat razdeljuje v svojih prostorih v Mestnem domu od 7.30 do 9. ure zaščitne tablete in nadzoruje zauživanje. Za to cepljenje prihajajo v poštev v prvi vrsti mlekarice in služkinje, ki so zaposlene z molžo, nadalje raznašalke in prodajalke mleka, vse perice in tudi vse nabiralke in raznašalke perila. Zauživanje tablet v daljših presledkih ni učinkovito. Sicer pa zaščitno cepljenje proti tifusu obvaruje človeka pred obolenjem le za omejeno dobo, zato se morajo vse že lani cepljene osebe zdaj znova cepiti. Mestni fizikat izdaja za opravljeno cepljenje pismena potrdila, ki jih bo treba ob revizijah predložiti oblastvom. Cepljenje je obvezno In je vsak neupravičen izostanek strogo kazniv.
*	Pazite na živilske nakaznice. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino opozarja prebivalstvo, naj pazi na svoje živilske nakaznice. Ce kdo živilsko nakaznico izgubi ali mu je bila ukradena, ne more na pod-stavi določil člena 3. naredbe Visokega komisariata 7 dne 23 aprila letos v nobenem primeru dobiti duplikata in so vse zadevne prošnje na Prevod ali na mestni preskrbovalni urad odveč, odnosno bodo rešene odklonilno Duplikat živilske nakaznice je dovoljen edino v primeru, ko je nedvomno in z verodostojnimi pričami dokazano, da je bila nakaznica uničena od višje sile (požar. povoden j in podobno) in da še ni bila izrabljena.
*	Smrt blage žene. Te dni je preminula soproga šolskega upravitelja v pokoju ga. Josipina Per-kova. Rajnka je že dalje časa bolehala. Gospa Josipina je bila dobra soproga in mati. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem izrekamo toplo sožalje!
*	Električni tok ga je ubil. Pri napeljevanju električne žice na vodu visoke napetosti je bil zaposlen 55-letni Matija Tomazin iz Tlak pri Šmarju. Pri tem se je z desno ramo dotaknil voda visoke napetosti in ga je električni tok vrgel v globino. Tovariši so mu priskočili na pomoč in ga skušali obuditi z umetnim dihanjem, toda vsaka pomoč je bila zaman. Rajnki je zapustil ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Prepeljali so ga na njegov dom v Tlake, od koder so ga spremili k večnemu počitku na šmarsko pokopališče. Rajnki je bil splošno priljubljen. Blag mu spomin, svojcem sožalje!
*	Strela mu je vzela govorico. Svojevrsten dogodek se je primeril na cesti proti naselbini Cuz-zagu pri Novari. Med neurjem je treščilo v bližini voza, naloženega s košarami zelenjave. V voz je bil vprežen osel, ob njem je stopal 47 letni Matej Venegoni. Strela je Venegonija oplazila ln mu osmodila obleko. Ko so ga našli na cesti, so ugotovili, da je zaradi prestanega strahu izgubil govorico. Ob tresku je bilo vrglo tudi osla na cesto, vendar se je žival kmalu nepoškodovana dvignila in obstala pri svojem ležečem gospodarju.
*	V Krki je utonil blizu Novega mesta 26 letni zavirač novomeške postaje šemrov iz Novega mesta, šemrov je bil še v vodo močno razgret in ga je zadela kap. Tovariši, med katerimi je bil priljubljen ga bodo ohranili v najlepšem spominu.
Trleste — Gorizia
Spremembe v župniji Planini. Z odlokom svete konsistorialne kongregacije z dne 18. aprila letos se ugotavlja, da je podružnična cerkev naselbine Planinske Gore s kraji okoli Vrha, Grmade in Gheciaroveza pripojena župniji Studenu v triestin-ski škofiji. Tako so naselbine Caccia, Vrh, San Canziano, Malni, Debeli Kamen s postajami ob cesti iz Postumie v Caccio in lz Postumie na Debeli Kamen priključene župniji Postumii v trie-stinski škofiji.
Iz Spodnje Štajerske
Poziv bivšim jugoslovenskim učiteljem in učiteljicam. Prosvetna oblastva so pozvala vse bivše jugoslovenske učitelje in učiteljice mariborskega okrožja, ki so bili pred letom dni zavrnjeni, naj obnove prošnje za izpit. Ponovni izpit bo 1. julija.
Smrt blage žene. V Mariboru je umrla v starosti 56 let ga. Marija Ziherjeva, žena predsednika okrožnega sodišča. Blaga pokojnica je bila skromna gospa, ki je živela zgolj za blaginjo svoje družina Zaradi lepega značaja je bila splošno priljubljena. Poleg moža je zapustila hčerko edinko in dva vnuka. Blag ji spomin!
Iz Gorenjske
Dve nesreči. 181etni Dominik Pisec iz Vetri-nja na Koroškem se je zadnji čas mudil v Ad-montu. Na nekem izletu je blizu postaje Frauen-berga prišel pod osebni vlak in bil takoj mrtev. — V Vrbskem jezeru pa je utonil trgovski pomočnik Edvard Novak, doma z Gorenjskega.
Iz Hrvatske
Pravoslavno ljudstvo se vrača na svojo domove. Hrvatski listi poročajo, da se pravoslavni Hrvati iz okrajev Banje Luke, Kotora-Varoša, Ključa in Sanskega mosta vračajo na svoje domove in izražajo pokorščino hrvatskim državnim oblastvom. Tudi v vzhodnih krajih Hercegovine je nastopilo pomirjenje. Ljudje, ki so morali zapustiti svoje domove, se z veseljem vračajo na delo.
100.000 Hrvatov je zaposleno v Nemčiji. Te ctai je nemški poslanik Siegfried Kasche v zagrebšra Delavski zbornici poklonil Hitlerjevo sliko ob priliki odhoda stotisočega delavca na delo v Nemčijo.
Podražitev tobaka. S takojšnjo veljavnostjo je hrvatska monopolska uprava podražila vse tobačne izdelke za 50 odstotkov. Škatlica najcenejših cigaret (20 kosov) stane zdaj 20 kun, najdražje vrste pa 34 kun.
Iz Srbije
Sestanek hanatske nemške mladine. Nemška narodnostna skupina v Banatu je imela v Panče-. vu mladinski dan. Zbrala se je mladina lz vseh krajev južnega Banata in sprejela iz rok svojih vodij zastave. Svečanosti so prisostvovali tudi zastopniki vojske.
Prepoved šminkanja in kajenja za ženske, župan v Kraljevu je izdal ukaz, ki prepoveduje ženam šminkanje ali kajenje r,a javnih prostorih.
X Zadnji košhoz razpuSčen. V vasi Koidanovu v minskem okrožju so nemška okupacijska oblastva razpustila zadnji kolhoz in s tem je bila razdelitev zemlje med kmete v Beli Rusiji zaključena. Nemška okupaojska oblastva so odpravila vse kolektivne kmetije v zasedenih vzhodnih pokrajinah. Samo v okrajih Slucku in Minsku je bilo razpuščeno 1S40 kolhozov s 3500 vasmi in 122.000 kmetijami. Te številke se nanašajo na starosov-jetski del Bele Rusije, medtem ko so bili na bivšem poljskem ozemlju kolhozi razpuščeni takoj po prihodu nemških čet.
X Teder, s tremi četrtki. Ni verjetno, da bi imel en sam teden lahko kar tri četrtke. Pa se je vendar to že zgodilo, in sicer meseca oktobra leta 1582., ko so v gregorijanskem koledarju preskočili deset dni, da bi ga spravili v sklad z julijanskim. Tedaj je bil od 1. do 17. oktobra en sam teden in ker je bil 1. oktober na sredo, so bili četrtki 2., 9 in 16. oktobra. To se bo moralo ponoviti približno čez 40.000 let.
X Ocon kot zdravilo. Navaden človek razume pod oconom samo posebno čist zrak, v resnici je pa ocon samostojen plin in odkrili so ga komaj pred 100 leti. Povsem čisti ocon je brezbarven in diši po strelah. Ocon namreč nastane pri prediranju električnih isker skozi ozračje. Ker je ocon tako rekoč pojačen kisik, so prišli učenjaki na misel, uporabljati ga v zdravilstvu, kakor uporabljajo čisti kisik. Prvotno so bili doseženi pri tem zelo nasprotujoči si uspehi. Šele nekaj let je od tega, ko je neki curiški zobni zdravnik prišel na to, da je velika razlika med oconom, izvirajočim iz zraka, in onim, ki ga dobimo iz čistega kisika. Iz zraka dobljenemu kisiku so namreč primešane strupeno učinkujoče dušikove spojine. Odkar je bilo to ugotovljeno, se čisti ocon mnogo uporablja v zdravilstvu. Ocon ubija bakterije in ga uporabljajo tudi za razkuževanje ran. Globoka gnojenja se mnogo hitreje zacelijo, če jih spiramo z oconom. Posebno dobro došlo sredstvo je ocon v zobnem zdravništvu. Zobni zdravniki ga uporabljajo v vseh primerih gnojenja, pa tudi pri vnetju v čeljustih se ocon zelo dobro obnese.
X Slon lahko hodi po kitu. Težko si mislimo, da bi se mogel slon sprehajati po kitu. Toda s tem najlaže ponazorimo velikost teh dveh največjih sesalcev, največjega na suhem in največjega v vodi. Odrasel slon je dolg približno štiri in pol metra, kit pa meri takoj po rojstvu že sedem metrov. V treh mesecih zrase še za tri metre, na teži pa pridobi dnevno okrog 100 kg. Dve leti star kit je dolg že 24 m in rase naprej do svojih 12 l$t, ko tehta 200 do 400 ton. Slon je torej y primeri s kitom pravi pritlikavec.
PO SVETU|
X Atentatorji na Heydricha v Prasi izsledeni ln usmrčeni. Uradno poročajo iz Prage, da Je našla državna policija morilce protektorjevega namestnika za Češko in Moravsko policijskega generala Heycfricha, in sicer v neki cerkvi v mestu, ki je bila morilcem dolgo časa pribežališče; Morilce so zajeli in ubili. Obenem so bili usmrčeni njih neposredni pajdaši. Vsi so češke narodnosti in so se vtihotapili, kakor dalje navaja uradno poročilo, v protektorat s pomočjo angleških letal, da bi izvršili atentat.
+?( Sestra japonskega vrhovnega poveljnika živi v okolici Pariza. Pri Bloisu, slavnem gradu nekdanjih francoskih kraljev pri Parizu, biva že dalje časa. Poročena je s Francozom in jo vsi poznajo po imenu Madame Depardon. Prej se je imenovala Haruko Jamada. Je hčerka premožnega trgovca z rlžem iz Fage, mesteca severno Nagasakija. Oče je tmel 10 otrok, a to mu še ni bilo preveč In je adoptiral še šest otrok. Deveti izmed njegovih otrok, Matsui Jamada, je bil od usode izbran, da postane vrhovni poveljnik japonske vojske. Sestra, ki jo je živahen francoski trgovec povedel v Evropo, kjer živita srečno sama zase, ■pripoveduje o svojem bratu, da je bil že v mladosti svojevoljen značaj. Ko mu je bilo 14 let, je nekoč zapustil šolo, ker je profesor storil njegovemu sošolcu krivico. Sam ravnatelj je moral priti po dijaka, da se je vrnil v razred.
X Hribček se je pogreznil. Hrib Cerro Hijoso v občini Castilleos del Romeral v Španiji se je te dni nenadoma sesul in pogreznil. Pogreznjenje je spremljalo močno podzemeljsko grmenje s potresom. Potresni sunki so se začeli v prvih jutrnjih Urah in so povzročili velik preplah med tamoS-njim prebivalstvom. Na kraj nesreče so takoj prihiteli vojaki in se lotili reševanja. Proti večeru je grič že čisto izginil ln z nitm vred so se pogreznil! nasadi oljk in vinogradi v obsegu nekoliko stotin metrov. Človeških žrtev menda ni bilo.
X Ljudje so čedalje večji. Po novih nemških raziskovanjih se je dognalo, da pridobivajo novorojenčki na velikosti in teži. Opazovali so kakih 6C00 novorojenčkov in ugotovili, da je povprečna višina novorojenčka ob porodu 51.5 cm, to je za poldrugi centimeter več kakor prejšnje Čase. S tem v zvezi je tudi prirastek na povprečni teži, ki se je dvignila od 3200 na 3400 gramov. Posebno zanimivo je dejstvo, da se je s povečanjem novorojenčkov podaljšala tudi doba nosečnosti, in to povprečno, za pet dni.
X Najmlajša denarna edinlca v Evropi. Najmlajša valuta v Evropi je tako imenovana kar-bovanec, kl so ga pred kratkim dali v promet v Ukrajini. Ime pomeni v ukrajinščlni isto kakor v ruščini rubelj. Od vseh novih vrst denarja, kar jih je bilo izdano v novonastalih evropskih državah, samo hrvatska kuna ni odvisna od Nemške državne banke. Odvisni pa so novi poljski zlot. Slovaška krona, ki Je bila izdana namesto prejšnje češkoslovaške krone, in srbski dinar, kl je nadomestil prejšnji jugoslovenski dinar.
X V Argentini je zdaj huda zima. Ko se pri nas čedalje bolj bližajo pasji dnevi najhujše poletne vročine, je nastopil v Argentini hud mraz. Poročilo iz Buenos Airesa pravi, da je toplomer na področju okrog Las Cuevasa nenadno padel na 22 stopinj pod ničlo, v pokrajini okrog Las Vacasa pa na 15 stopinj. V pokrajinah Mendozi ln San Juanu je zadnje dni zapadlo obilo snega Na potih, ki drže čez gorovje Ande, so hudi zameti, tako da je prekinjen ves promet.
X Smrtne obsodbe na Dunaju zaradi tatvin vojakom namenjenih zavojčkov. Na Dunaju so uradno objavili: Dne 11. t. m. je bil v Gradcu obsojen na smrt 501etni Johann Konig, ker je kljub ponovnim svarilom kradel na pošti zavojčke, namenjene vojakom na bojišču. Isti dan je bil v Celovcu usmrčen na smrt obsojeni Franc Gorjup, rojen 1. 1911. v Gmajnicl v novomeškem okraju, ker je umoril svojega gospo-'darja. — Pred posebnim sodiščem na Dunaju se je dalje zagovarjala 371etna Marija Hollerjeva, ker je pokradla kot poštna dostavljalka najmanj 500 zavojčkov, namenjenih vojakom. Hollerjeva bo te tatvine plačala s smrtjo.
X Steklene zvonove uvajajo. V neki češki vasi, kjer je zelo razvita industrija stekla, so sklenili, da bodo za župno cerkev vlili nove zvonove iz stekla. Steklo bo zelo trdo in bo prijetno zvenelo. To bodo prvi stekleni zvonovi v protek-toratu. Ako se bodo obnesli, jih bodo uvedli še V drugih krajih.
smešnice
Atlet Boštjan ni zmerom junak
Boštjan atlet od sile je močan. Ta sila pride z dviganjem na dan: dvatisoč kilogramov ni od muh, a jih požene v zrak ko prazen puh.
Ce pa že teža res tolika ni, vsaj to drži, da slon na njem stoji. Sleparitl se s slonom pač ne da, ko vidimo, da slon ga ne zmečka.
Ce mož pa gre na vlak, da odpotuje, cigaro fino v ustih prežvekuje. Komodnosti je vdan nad vse Boštjan, junak iz njega zbežal je močan.
Pretežek kovčeg v roki se mu zdi, zato takoj nosača zanj dobi. Naprej Boštjan jo s palico menca, za njim slabič se s kovčegom peha.
NI RAZLIKE
Miha: »Pravijo, da so blondinke nežnejše od črnk.«
Jaka: »Moja žena je bila že oboje, a jaz nisem opazil razlike...«
LJUBEZEN IN BOGASTVO
Marko: »Dragi prijatelj. Izbirati moram med dvema nevestama, in sicer med deklico, ki jo ljubim, in bogato vdovo, ki ml ne ugaja... Kaj bi ml svetoval?«
Matevž: »Ljubezen je vir vse sreče. Ljubezen napravi iz siromaštva bogastvo, trud spremeni v užitek, zemljo v nebesa ...«
Marko: »Dovolj, dovolj! Poročil se bom s siromašno deklico.«
Matevž: »Poštena beseda! Prosim te pa, da mi daš naslov one bogate vdove .. .<
GRIŽA
»Cuješ, Melhljor,« je dejal Gašper svojemu najboljšemu prijatelju, »naš MIha ima grižo. Dobil jo je od kuharice, katero je bil poljubil.«
»Torej je siromak bolezen nalezel,« je menil Melhljor.
»To je strašno,« je nadaljeval Gašper, »tudi jaz sem jo poljubil.«
»Torej boš tudi ti zbolel.«
»Strašno! Prav davi sem poljubil svojo ženo. Zdaj bo tudi ona zbolela za grižo.«
Tisti trenutek prijatelj Melhljor ves preplašen pokoncu: »Ta je lepa; Tedaj sem se tudi jaz nalezel griže.«
PRI ŠOLSKI TELOVADBI
Učitelj telovadbe je kazal učencem razne telesne gibe, med drugim tudi vajo. kako je treba premikati noge pri vožnji s kolesom.
Dečki so se morali pri tej vaji vleč! na hrbet in so brcali, da je bilo veselje. Naenkrat pa jo Nace sredi brcajočih nog nenadno prenehal premikati krače.
»Kaj pa ti, Nace,« se je razjezil učitelj, »ali se ne boš uril naprej?«
»Bom, bom, gospod učitelj,« je odvrnil Nace, »zdaj se malo ,furam frajlauf'.«
TEHTEN IZGOVOR
Sodnik: »že pred letom dni sem vas obsodil zaradi tatvine plašča, a zdaj ste spet tu!«
Ta*: »Kaj hočete, gospod sodnik, blago je dandanes slabo ln dalje ko eno leto ne drži!«
ZANESIJIVO ZNAMENJE
Zora: »Ali že veš, da me bo Mirko vzel?«
Vera: »Kaj te je že prosil za roko?«
Zora: »Tisto ne, toda pri očetu si neprestano izposcjuje denar...«
ČEDALJE VEC BO
Gospodična stoji pred sodnikom.
»Koliko ste stari?« vpraša sodnik.
Gospodična pomišlja.
»Nič ne premišljujte, z vsako sekundo bo več!«
DOSLEDEN
A: »Zakaj se ne smejete dovtipom gospoda Lokarja? Ali se vam ne zdijo smešni?«
B.: »Zelo mi ugajajo. Samo tega človeka ja« ne trpim in se dovtipom zavoljo tega smejem šele doma.«
TAT PRED SODNIKOM
Sodnik: »Miha Cepur, vi ste kar na pokopališču ukradli kolo ...«
Obtoženec: »Motite se. gospod sodnik! Res sem vzel tisto kolo tam na pokopališču. Pa zakaj bi ga ne bil vzel. ko je stalo tako osamljeno ob križu, da sem bil prepričan, da njegov lastnik počiva že v grobu ...«
Zaskrbljena žena. Doživeli boste kako neprijetnost, ki vam bo povzročila morda trenutno bol, kaj kmalu pa jo boste pozabili. Zadnji dogodki, ki so vas neposredno prizadeli, so vam razburkali notranjost. Ta nemir pa prihaja na površje v snu. Življenje niha med srečo in nesrečo, kakor valovi razburkanega morja. Kadar človeka zadene kaka neprilika, lahko pričakuje skorajšnje zboljšanje in obratno. Zato le pogamno naprej!
Podoba. Vaša prošnja, če res preveč ne zahtevate, bo uslišana. Pa tudi v drugih zadevah se vanj obeta dobro. Doživeli boste marsikak uspeh in mnogo veselja. Posebno za imetje dobro pomenu Vendar vam priporočam skromnost v željah, ker se sicer utegne zgoditi, da boste razočarani.
Zvestoba. V vsakem pogledu dobro. Prejeli boste morda nepričakovane, a dobre vesti. Uživali boste mnogo zaupanja. Ker ste odkritosrčni in neizkušeni, bodite previdni in ne verujte vsakomur, da ne boste doživeli nepotrebna razočaranja.
izdaja ca konzorcij »Domovine« Josip Reisner.
Urejuj« Filip O mladi«
Zrn Narodno tiskamo