20 Delfin, opažen pri Piranu, je postal svetovni rekorder v plavanju na dolge razdalje. Raziskovalci društva Morige- nos smo namreč v sodelovanju z itali- janskimi kolegi dokumentirali doslej največjo prepotovano razdaljo pri del- finu vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus). Naše ugotovitve so bile objavljene v ugledni znanstveni reviji Mammalian Biology. Februarja 2020 smo v društvu Morigenos v času rednega monitoringa delfinov v Tr- žaškem zalivu zabeležili delfina, ki pred tem še ni bil opažen na tem območju. Ker je šlo za novega delfina in ker je bil opa- žen na Prešernov dan, 8. februarja, smo ga poimenovali Prešeren. Društvo delfine na tem območju preučuje že 20 let, v tem času pa smo identificirali že preko 400 osebkov. Okoli 150 jih tu živi stalno, drugi pa so občasni prišleki. Prešeren je bil opa- žen še marca istega leta. Na veliko presenečenje smo ugotovili, da je Prešeren priplaval iz Tirenskega morja, točneje iz okolice Eolskih otokov, severno od Sicilije, torej več kot tisoč kilometrov stran od Pirana. Tamkajšnji raziskovalci so ga videvali od leta 2006 do leta 2017 (tam mu je bilo sicer ime Lino). Ker ga od takrat niso več videli, so sklepali, da je po- ginil. Zato so bili tudi oni presenečeni, ko smo stopili v stik z njimi in jim sporočili, da je »njihov« delfin zdaj pri Piranu. Toda kako smo to vedeli? Pesnikovo popotovanje: slovenski raziskovalci dokumentirali najdaljšo zabeleženo pot delfina Besedilo: Tilen Genov Foto: društvo Morigenos V letu 2021 je na spletu potekalo znan- stveno srečanje, na katerem sem sodelo- val tudi sam in pri predavanju kolegice iz Italije na eni od fotografij opazil zna- no plavut. Po natančnem pregledu vseh obstoječih fotografij smo skupaj z itali- janskimi kolegi potrdili, da gre nedvo- mno za istega delfina, ki je moral na svoji poti preplavati vsaj 1.251 km (najkrajša možna pot), s čimer je že podrl vse rekor - de v Sredozemlju ter večino svetovnih. A sledilo je še večje presenečenje. Ko smo svoje prve izsledke objavili na drugi spletni mednarodni konferenci, so se nam oglasili raziskovalci iz Italije, ki delajo v Ligurskem morju. Izkazalo se je, da so Prešerna zabeležili tudi oni, in sicer šest mesecev po tem, ko je bil nazadnje opažen pri Piranu. Tokrat je moral pre- plavati najmanj 2.053 km (tudi najkrajša možna pot), kar je doslej najdaljša zabele- žena pot pri t. i. obalnem ekotipu te vrste na svetu in druga najdaljša na svetu za to vrsto nasploh. Daljša pot je bila zabele- žena le pri enem osebku t. i. oceanskega Delfin Prešeren s Triglavom v ozadju. Delfin Prešeren, fotografiran v Tirenskem morju (levo), severnem Jadranu (sredina) in Ligurskem morju (desno). 21 ekotipa velike pliskavke, ki so ga spre- mljali s pomočjo satelitskega oddajnika po daljši rehabilitaciji v ujetništvu. In zakaj je to sploh pomembno? Veliko pliskavko večinoma obravnavamo kot vr- sto, ki ne izvaja premikov na zelo velike razdalje. Večina populacij je namreč pre- cej zvesta svojemu »domačemu« obmo- čju. To sicer večinoma drži, toda naši no- vi izsledki, skupaj s pregledom svetovne Fotografiranje hrbtnih plavuti delfinov za indivi- dualno identifikacijo. literature, ki smo ga opravili, kažejo, da je velika pliskavka bolj mobilna, kot smo si doslej mislili. To je pomembno z vidi- ka genskega pretoka med populacijami, kar je ključnega pomena pri dolgoročnem varstvu te vrste, kaže pa tudi na pomen mednarodnega sodelovanja pri varstvu biotske pestrosti. Takšna spoznanja pri- spevajo k boljšemu poznavanju vrst, kar posredno vodi k boljšemu poznavanju morskih ekosistemov. Prikupna obalna občina Piran je poleg arhitekture, kulture, kulinaričnih in drugih turističnih doživetij po novem bogatejša za Center o delfinih društva Morigenos. Med sprehodom po obali Pirana lahko namreč marsikdaj opazi- mo delfine, sedaj pa bomo lahko ponu- dili tudi kaj več informacij o njihovem življenju. Junija je po letu truda naše delo končno obrodilo sadove – v središču Pirana smo odprli raziskovalno-izobraževalni center, ki bo popestril in dopolnil izobraževalno ponudbo mesta ter obiskovalce navdušil s karizmatičnimi morskimi sesalci – delfini. Center se nahaja v prvem nadstropju pre- krasne Baročne hiše na Tartinijevem trgu 10, ki nam jo je v upravljanje dodelila Ob- čina Piran, za kar smo ji izjemno hvaležni. Center o delfinih obiskovalcu nudi ce- lostno izkušnjo. Večji del razstavnega prostora predstavlja razstava o življenju delfinov, ki jo je oblikovala Pika – Bar- bara Ciuha. V njej je napisano o društvu Morigenos in našem raziskovanju, veliki pliskavki in Sredozemskem morju. Ker smo obiskovalce želeli aktivno vključiti v spoznavanje morskega sveta, smo razvili aplikacijo, s pomočjo katere se lahko obi- skovalec prelevi v raziskovalca delfinov in spozna njegovo opremo ter raziskovalno metodo fotoidentifikacije. Svet delfinov si lahko približate v zvočni sobi, kjer vas zvoki morja, delfinov in plovil opomnijo, da zvočni hrup obstaja tudi pod gladino. Največjo atrakcijo Centra pa predstavlja model delfina v naravni velikosti, ki ga je izdelal kipar Edo Šćuk. Poimenovali smo ga Morigenos, po enem najpogosteje opa- ženih delfinov v slovenskem morju. Upamo, da bomo s svojim projektom obo- gatili izobraževalno-znanstveno krajino Pirana ter prispevali k razumevanju in ohranjanju interesa javnosti za dogajanje v slovenskem morskem okolju. Predvsem z razstavami, predavanji in delavnicami, ki jih nameravamo izvesti v prihodnje v sodelovanju z različnimi izobraževalnimi zavodi. Vabljeni k obisku! Dobrodošli v Centru o delfinih Besedilo: Neža Vrtovec in Krista Lokar (foto: Tilen Genov) Baročna hiša v središču Pirana, v kateri se nahaja Center o delfinih društva Morigenos. (foto: Krista Lokar)