Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenlurt, Gasometergasse 10, telelon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 26. september 1938
Štev. 39 (855)
Mi smo za politiko mirnega sožitja!
Izvršni odbor ZSO je na svoji seji dne 23. 9. 1938 proučil položaj po ponedeljkovem odloku deželnega glavarja in sklenil hkrati z določenimi ukrepi naslednji apel
na koroško slovensko ljudstvo in vso demokratično javnost:
Odlok deželnega glavarja o pouku slovenščine z dne 22. septembra 1958, ki je brez dvoma izšel v sporazumu z vsemi pristojnimi deželnimi in državnimi oblastmi, spada med najbolj usodne odločitve manjšinske politike po drugi svetovni vojni na Koroškem. Odlok pomeni udarec politiki mirnega sožitja med obema narodoma, ki se je kazala po drugi svetovni vojni v odredbi o dvojezični šoli iz leta 1945, in povratek k stari politiki »Heimatdiensta«, ki jo je v vsej njeni zlobi razgalil proces proti Maier-Kaibitschu! Odlok pomeni kapitulacijo zmernih politikov v deželi pred narodnimi nestrpneži! Kaj to pomeni, smo koroški Slovenci kruto občutili v komaj minuli dobi!
S tem odlokom niso bili kaznovani tisti, ki so hujskali in delali nemir v deželi, marveč tisti, ki so se iskreno borili za uresničenje po vojni započete politike mirnega sožitja med deželnima narodoma!
Ponovno smo nedvoumno povedali, da smatramo ohranitev dvojezične šolske odredbe kot dokaz, ali je odgovornim politikom resno za zbližanje med obema narodoma. Hujskači so to naše postavljanje tolmačili kot grožnjo. Sedaj so z odlokom prejeli od najvišje strani podporo in celo legitimacijo za svoje temno delovanje. Pozabljene so vse človekoljubne izjave koroških in državnih politikov v prvih povojnih letih doma in na mirovnih konferencah o širokogrudnosti dc koroške slovenske manjšine, katere izraz da je dvojezična šolska odredba; pozabljeno je slovesno zagotovilo koroškega deželnega zbora iz leta 1947, da hoče zagotoviti slovenski manjšini vse pravice; pozabljen je pojm o dveh narodih in dveh jezikih na Koroškem! Slovenski jezik, ki je po Državni pogodbi z nemščino enakopraven uradni jezik, je v odloku spet degradiran v tuj jezik in za nas koroške Slovence, ki smo nad tisoč let na tej svoji zemlji, se uporablja odlok zveznega ministrstva za ubežnike iz Ogrske.
Z vso odločnostjo protestiramo proti takemu reševanju našega življenjskega vpraša,nja, ki odpira vse možnosti pritiska in vplivanja na našega gospodarsko zapostavljenega in socialno- odvisnega človeka!
Nič ne koristi, če je baje deželni glavar prj tolmačenju svojega cd'oka okrajnim glavarjem in okrajnim šolskim nadzornikom apeliral na varnostne oblasti, da naj preprečijo izsiljevanje odjav. Kako izgleda zaščita koroških slovenskih interesov po varnostnih organih, nam povedo primeri atentata na partizanski spomenik v Velikovcu, na dvojezične napise, napadi na naše ljudi, nekaznovano delovanje proti pravicam manjšine usmerjenih organizacij itd. Niti v enem samem primeru koroške varnostne oblasti do danes še niso izsledile krivcev! Naše ljudstvo to dobro ve in je zato upravičeno razburjeno in ogorčeno ter zahteva odločne ukrepe preti izzivalnemu delovanju »Heimatdiensta«, »Siidmarke« in podobnih udruženj.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem zato v tem usodnem trenutku poziva vse naše ljudstvo, da se z vso odločnostjo postavi za svoje pravice! Koroški Slovenci smo preživeli težje preizkušnje in se postavili v bran v hujših ckolncstih!
DANES VELJA PONOVNO STRNITI VSE SILE!
Nihče ne sme nasedati hujskačem, ki bedo propagirali odjavo otrok od pouka slovenščine! Javite vsakogar, ki na kakršen koli način rovari in dela proti pravicam manjšine in s tem proti mirnemu sožitju v deželi!
Odlok deželnega glavarja je protipostaven in slej ko prej velja šolska odredba iz leta 1945 in veljajo določila, člena 7 Državne pogodbe!
Z hranitvijo dvojezične šole se borimo za mirno sožitje med obema narodoma v deželi! Če se bomo odločno postavili, bodo gotovo z nami tudi vsi pošteni demokrati in kakor pri obeh zadnjih štrajkih tudi pri tej akciji narodni nestrpneži kljub protipestavnemu odloku med miroljubnim domačim prebivalstvom ne bodo
U	Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Naši napori
za uresničitev člena 7 Državne pogodbe
Že več kot tri in pol leta je v veljavnosti avstrijska Državna pogodba, katere sestavni del je tudi člen 7, ki vsebuje določila za zaščito slovenske in hrvatske manfsine v Avstriji. Stare izkušnje iz vseh vrst državne ureditve Avstrije so nam narekovale, da bo borba za uresničitev teh določil dolga in težavna; danes z vso upravičenostjo ugotavljamo, da se v tem prepričanju nismo zmotili: pot, ki smo jo doslej prehodili, je dejansko pot hlapca Jerneja, ki je zaman iskal pravico . . .
Čim je stopila Državna pogodba v veljavo, sta se obe osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — lotili odgovorne naloge, da izdelata predloge slovenske manjšine za izvedbo člena 7. Ker je šlo pri tem za splošnonarodna vprašanja, je bilo delo od 17. 9. 195.3 dalje koordinirano in kot rezultat teh skupnih prizadevanj je nastal enotni narodnostni program v skupni Spomenici koroških Slovencev, ki je bila 10. 11. 1955 odposlana avstrijski zvezni vladi ter predstavnikom držav-podpisnic Državne pogodbe.
Tudi vsa nadaljnja prizadevanja za uresničitev člena 7 so potekala na skupni osnovi, v vprašanjih, ki se nanašajo na vse manjšine, pa smo navezali stike tudi z gradiščanskimi Hrvati ter se enotno potegovali za pravice, ki so nam zajamčene z Državno pogodbo.
Ni mogoče, da bi tukaj naštevali vso dolgo vrsto vlog, prošenj in zahtev, ki smo jih v zadnjih 38 mesecih naslovili na zvezno in deželno vlado, prav tako tudi ne vseh delegacij, intervencij in urgenc, ki smo jih napravili pri posameznih članih vlade in odborih parlamenta. Ob vseh teh priložnostih smo vedno spet in spet poudarjali pripravljenost za konstruktivno sodelovanje in to podkrepili s konkretnimi predlogi, ki smo jih izdelali k posameznim vprašanjem. Da navedemo le najvažnejše korake, ki smo jih v teh letih napravili ali koroški Slovenci sami ali pa skupno z gradiščanskimi Hrvati:
16. 11. 1955 je skupna delegacija ZSO in NskS predala na ministrstvu za pouk konkretne predloge za ustanovitev posebne srednje šole za koroške Slovence, ki jih je naslednjega dne tolmačila tudi na tiskovni konferenci, 18. 11. je bila delegacija sprejeta pri ministru za pouk dr. Drimmlu, 7. 3. in 15. 5.
, 1956 pa so sledile ponovne pismene urgence glede srednje šole. Eno leto pozneje — 14. 5. 1957 — je bil v tej zadevi na deželnem šolskem svetu razgovor med zastopniki koroških Slovencev ter predstavniki ministrstva za pouk in 8. 7. 1957 so se končno začeli sprejemni izpiti na Državni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, kar smo lahko zabeležili kot prvi znak začetka uresničevanja člena 7.
15. 5. 1956, torej ob prvi obletnici podpisa Državne pogodbe, sta ZSO in NskS naslovili skupno urgenco po uresničitvi člena 7 na vse člane vlade ter jo poslali v vednost vsem podpisnikom pogodbe. Pismeni vlogi je sledil 21. 7. 1956 sprejem skupne delegacije pri zvezni vladi, kjer so dobili predstavniki koroških Slovencev uradno zagotovilo, da bo člen 7 izveden še jeseni 1956; kljub temu pa se vprašanje ni premaknilo z mrtve točke, zaradi česar sta se obe organizaciji 22. 8. 1956 v skupni resoluciji ponovno obrnili na vlado ter jo opomnili na dano obljubo in jo hkrati opozorili na potrebo, da v proračunu predvidi sredstva za uresničitev določil člena 7. Končno je prišlo 17. 10. 1956 do posvetovanja predstavnikov koroških Slovencev ter zastopnikov drugih koroških činiteljev pred ministrskim komitejem na Dunaju, vendar je tudi tokrat ostalo le pri besedah. Zato smo se koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati 15. 1. 1957, kratko pred potekom 18-mesečnega roka, v katerem so predstavniki štirih velesil uradni tolmači Državne pogodbe, v skupni vlogi obrnili na zastopnike Amerike, Anglije, Francije in Sovjetske zveze, kar je v nacionalističnih krogih zlasti na Koroškem izzvalo strupene izpade in očitke.
V začetku maja 1957 je tisk■ objavil predlog manjšinskega odbora koroškega deželnega zbora za izvedbo člena 7 in kratko zatem se je je tudi izvedelo, da je deželna vlada prejela v vpogled osnutke zakonov o manjšinskem šolstvu ter o slovenskem uradnem jeziku. Ker v zvezi s temi osnutki prizadeti manjšini kljub večkratnim zagotovilom ni bila dana mož-
nost, da bi do njih zavzela stališče, sta ZSO in NskS 20. 5. 1957 naslovili tozadevno zahtevo na ministrski komite, 23. 6. 1957 pa je bilo y Celovcu ob navzočnosti številnih domačih in tujih novinarjev veliko skupno, zborovanje, s katerega je bila zvezni vladi poslana resolucija s strnjenimi predlogi za izvedbo člena 7. Dne 10. 9. 1957 je ministrski svet potrdil oba zakonska osnutka, ne da bi se poprej zanimal za stališče prizadete manjšine, zaradi česar smo koroški Slovenci 29. 9. 1957 skupno z gradiščanskimi Hrvati v spomenici na zvezno vlado ponovno protestirali zaradi neupoštevanja predlogov manjšin. 18.- 11. 1957 je delegacija ZSO in NskS še ustmeno intervenirala pri 'vladi, kjer pa jo je sprejel le vicekancler dr. Pittermann. do-čim zunanji in prosvetni minister za koroške Slovence nista imela časa.
Istega dne je skupna delegacija priredila na Dunaju tudi tiskovno konferenco, ki je povzročila precejšnje razburjenje zlasti v šovinističnih krogih, dočim sta hujskaški tisk in radio izjave predstavnikov koroških Slovencev z zlonamernim potvarjanjem zlorabila v novo gonjo proti slovenski manjšini, zaradi česar sta ZSO in NskS 25. 11. 1957 ostro protestirala pri vodstvu radia Celovec, 9. 12. 1957 pa na tiskovni konferenci v Celovcu zavzela stališče do protislovenske gonje.
13. 12. 1957 so predstavniki obeh organizacij po posredovanju vicekanclerja dr. Pitter-manna tolmačili stališče koroških Slovencev k vladnima osnutkoma članom šolskega in pravnega pododbora parlamenta, 21. 1. 1958 pa so bili izročeni konkretni predlogi v vlo-
gi na predsednika parlamenta dr. Hurdesa. V tej vlogi smo koroški Slovenci pokazali skrajno širino, ko smo s pripravljenostjo na kompromise ponovno izpričali željo po aktivnem sodelovanju pri reševanju člena 7.
Toda nasprotna stran ni pokazala dobre volje. Na vse naše vloge, zahteve, predloge in intervencije smo bili pri oblasteh deležni le lepih besed in obljub, ki se nikdar niso uresničile, šovinstični krogi pa so vedno bolj stopnjevali svoje izpade proti slovenski manjšini, ki so dosegli svoj višek v gonji in štrajkih proti dvojezični šoli. Kljub temu, da smo v številnih vlogah na deželno in zvezno vlado opozarjali na protizakonitost te gonje, oblasti .niso ukrenile ničesar, da bi zagotovile upoštevanje veljavnih zakonov, marveč so končno klonile pred nepomirljivimi hujskači.
22. 9. 1958 je deželni glavar kot predsednik deželnega šolskega sveta s protizakonitim odlokom dejansko odpravil odredbo o dvojezičnem šolstvu. S tem je bila manjšina oropana edine pridobitve svoje desetletja dolge borbe, hkrati pa je bil s tem zadan udarec tudi slovenski gimnaziji, torej edini ustanovi, ki jo je država doslej dala manjšini v smislu člena 7.
Ta ukrep je nedvoumno pokazal, da Avstrija ne samo da nima volje za uresničitev določil člena 7, marveč stremi za tem, da bi člen 7 preobrnila v nasprotje in manjšini odvzela še tiste malenkostne pravice, ki jih je že uživala. Toda tako oblasti kakor tudi tisti krogi, ki se zdaj že veselijo dobljene „zmage“, bodo morali prej ali slej spoznati, da na ta način ni mogoče reševati vprašanja živega ljudstva!
Atomi za mir!
Minule tedne, bi lahke imenovali tedne atomskih konferenc. Komaj je bila v Ženevi zaključena druga mednarodna konferenca atomskih znanstvenikov, se je del njenih udeležencev že zbral v Kitzbiiche-lu, kjer so po večdnevnih obravnavah soglas-no sklenili spomenico proti vojni; 69 največ jih znanstvenikov iz 21 držav je naslovilo resno opozorilo vsem narodom in državam, ki jih svarijo pred nevarnostmi atomske, vojne.
Proglas znanstvenikov so slovesno objavili na Dunaju, kjer je bil zadnjo soboto slavnostni zaključek zborovanja atomskih znanstvenikov in na katerem je govoril zvezni preži dent dr. Scharf. V svojem nagovoru je poudaril veliki pomen zborovanja znanstvenikov, ki svarijo pred nevarnostmi nove vojne ter dejal. 'da pomeni ta konferenca in na njej sklenjeni proglas pohod za mir.
V svojem proglasu se znanstveniki zavzemajo za tako politiko, ki bi zmanjšala odnosno odstranila medsebojno nezaupanje ter pospeševala medsebojno sodelovanje. Resno svarijo pred strašnimi posledicami, ki bi jih za Vse človeštvo pomenila bodoča vojna ob uporabi atomskega orožja, ne glede na to, kakšne vrste atomskih bomb bi se posluževali, kajti sleherno ra-
Prepoved vplivanja po učiteljstvu v praksi
Po odloku deželnega glavarja je učiteljem prepovedano vplivati na starše, da bi odjavili otroke od pouka slovenščine. Kako to v praksi izgleda, je pokazalo vodstvo šole v Kapli na Dravi.
Vsak otrok je prejel od učiteljev že razmnoženo prošnjo odnosno- odjavo naslednje vsebine: Vodstvu, šole v Kapli na Dravi. Odjavljam svojega otroka od obiska slovenskega pouka.
Otrokom je bilo povedano, da naj dajo razmnožene listke, staršem, da, jih le-ti podpišejo, in jih spet prinesejo V šolo. Hkrati so otroci zvedeli, da odslej ne bo več dvojezičnega pouka in, bodo tisti otroci, ki jih starši ne bodo, odjavili, imeli le še eno uro slovenščine in to po, redhem šolskem pouku.
Pa tudi to naj bi veljalo za primer, da bi se, najmanj 50 odistotkov otrok hotelo udeležiti slovenskega pouka,. V šoli pa se govori — jim je bilo, še- povedano — sar mo še nemško, kdor hoče govoriti slovensko-, to- lahko dela doma,. . .
Vsak komentar je odveč. Zadeva je bila prijavljena pristojnim oblastem in smo radovedni, kako bodo v tem pogledu izvajali odlok deželnega glavarja.
dioaktivnoi žarčenje pomeni usodno- nevarno:: t ne le za- sedanji rod, marveč prav tako tudi za bodoče generacije. Hkrati so, se znanstveniki izrekli tudi proti nadaljnjemu preizkušanju atomskega orožja, ker sploh še ni mogoče ugotoviti vseh usodnih posledic, ki jih bodo imeli dosedanji in bodoči poskusi za človeški rod. Končno so se izrekli za svo-boidno izmenjavo znanstvenih informacij in izsledkov med posameznimi državami, ker le tako mednarodno sodelovanje more preprečiti zlorabljenje atomske energije v vojne namene.
Ta ponedeljek pa se je na Dunaju začelo drugo zasedanje Mednarodne agencije za, atomsko energijo, na, katerem sodeluje okoli 400 znanstvenikov iz 69 držav, ki razpravljajo c- uporabi atomske sile V miroljubne namene.

Mnenje drugih:
Čeprav so starši v južnokoroških krajih že v začetku šolskega leta iz protesta proti zavlačevanju šolskega zakona grozili s šolsko stavko, je raznim zmernim vplivom uspelo akcije omejiti na posamezne primere. Zdaj pa se množijo znamenja, da so v večini južnokoroških občin odločeni, da jezikovnega nasilja na noben način ne bodo več dalje trpeli. V številnih občinah so starši že sklenili resolucije, v katerih najprej grozijo s svarilno stavko, ki naj bi trajala od 29. t. m. do 1. oktobra. Skoraj v vseh primerih so starši sklenili ta sklep soglasno. Na z gotove socialistične strani poudarjeno „protizakoni-tost“ šolske stavke odgovarjajo z ugotovitvijo, da je v prvi vrsti jezikovno nasilje nezakonito. V državnem temeljnem zakonu iz leta 1867 je namreč že določeno, da nihče ne more biti prisiljen k učenju drugega deželnega jezika.
»Salzfourger Nachrichten«, Salzburg
Iz krogov Landsmannschaft izvemo, da o šolski zakonodaji v njenem glasilu „Die Karntner Landsmannschaft“ niso zadovoljni, ker se pri tem opazuje enostranska težnja.
»Die Neue Zeit«, Celovec
V	četrtek so zastopniki staršev iz občin s slovenskim prisilnim poukom v svrho varovanja njihovih pravic ustanovili združenje staršev obveznih šol Koroške. Po pozdravnih besedah predsednika dr. Lakomyja in po ob-jasnitvi šolske odredbe iz leta 1945 ter njenih posledic za mladino je 70 navzočih zastopnikov staršev pripovedovalo o svojih slabih izkušnjah s prisilno šolo. Globoko ogorčenje staršev se je odražalo v trdih besedah ...
Iz vseh okrajev jezikovnega nasilja so starši zahtevali ukrepe, ki naj privedejo do takojšnje likvidacije odredbe. Neki družinski oče je predlagal, da bi v dneh svarilne stavke peljali otroke k spomenikom koroškega obrambnega boja in mladini povedali, da so očetje vodili večjo borbo za svobodo domovine.
»Kleine Zeitung«, Celovec
V	resoluciji je ustanovni občni zbor združenja staršev obveznih šol Koroške pozval vse starše v območju jezikovne prisilne odredbe, da iz protesta, ker strankam kljub dolgoletnim zahtevam ni uspelo odstraniti vsaki pravici nasprotujočega slovenskega jezikovnega nasilja, dne 29. in 30. septembra ter 1. oktobra 1958 svojih otrok n e pošljejo v šolo. Če bi ta svarilna stavka ostala brez uspeha, si starši pridružujejo nadaljnje demokratične ukrepe.
»Volkszeitung«, Celovec
Tudi župani prizadetih občin se ne glede na svojo strankarsko-politično pripadnost pridružujejo socialističnemu mnenju, da morajo biti finančne obveznosti v zvezi z bodočim šolskim zakonom jasno urejene in se ne sme zgoditi, da bi bile finančno slabe občine še bolj obremenjene. Pojavljajo se kritični glasovi o tozadevnem zadržanju OVP-jevskega tiska na Koroškem, ki se zavzema za tako zakonodajo, katera ne upošteva brezpogojnih interesov prizadetih koroških občin.
»Die Neue Zeit«, Celovec
Medtem se je na Državni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu začelo drugo šolsko leto. Veselimo se z našimi brati koroškimi Slovenci, da lahko pokažejo na tako velike uspehe glede na njihovo srednjo šolo. Hkrati pa jim na drugi strani povzroča mnogo skrbi zaslepljenost in netolerantno zadržanje nekih znanih krogov, ki zlasti na južnem delu Koroške ne morejo živeti brez hujskanja. Toda Slovenci so že večkrat potrdili, da imajo močno voljo in hrabra srca in da jih ne more zastrašiti nobena grožnja. Še vedno je bilo tako, da je na koncu zmagala dobra stvar.
»Naš Tajednik«, Dunaj
Če že dovolj bolestno občutimo, da smo na jugu in jugovzhodu naših meja zgubili predprostor nemškega jezikovnega ozemlja, potem' hočemo vsaj zaustaviti duhovno razkrajanje v' Avstriji potom neodgovorne kulturne politike in z ohranitvijo nemškega značaja naše dežele skrbeti za to, da naša domovina ne bo postala torišče vseslovanskega združevanja s severa na jug.
Zato tudi brezkompromisno odklanjamo, da bi bili otroci nemških staršev na južnem Koroškem izpostavljeni slovenskemu jezikovnemu nasilju in bi se tako dajala s strani avstrijskih oblasti potuha slaviziranju pranem-ške kulturne zemlje.
»Neue Front«, Dunaj
Boj za 45-urni delovni teden
Kancler Raab je nai občnem zboiru salzburške OVP dejal, da se1 njegova stranka načelno ni izrekla proiti 45-umemu delovnemu tednu, marveč je bil nasprotno ravno* on tisti, ki je predlagal znižanje delovnega časa. Zato je celovška Volkszeitung tudi zapisala: Raab — pobudnik 45-urnega tedna.
Toda to so seveda samo lepe besede, o katerih resničnosti Verjetno marsikdo ne bo prepričan, kajti gotovi krogi, ki v pretežni večini pripadajo isti OVP, v sVo*-jih dejanjih dokazujejo, d*a jei njihovo mnenje glede znižanja delovnega časa bistveno drugačno. Če bi bila OVP res tako navdušena prvoboriteljica za uvedbo 45-umega delovnega tedna, potem Verjetno demonstrativne zahteve in celo stavke V številnih podjetjih ne bi bile potrebne. Tako pa je na dnevnem redu, da, se delavstvo z vsemi sredstvi bori za 45-umi -teden, dočim podjetniki o tem nočejo
nič slišati in se izgovarjajo na razne tez-koče in nepremostljive* zapreke, v resnici pa se bojijo le za, svoje dobičke, ki bi jih morali Vsaj V prvem času deloma žrtvovati na račun zvišanja produktivnosti svojih podjetij. Toda; o žrtvah podjetniki ne govorijo* radi, mnogo bolj pri srcu jim je dviganje cen in tudi v zVezi z nameravanim skrajšanjem delovnega časa že grozijo z novo podražitvijo, drugače kancler Raab ne bi mogel ugotavljati, da bi bilo nesmiselna, če bi hoteli skrajšanje delovnega časa odkupiti z novim naraščanjem cen.
OVP-jeVsko navdušenje za 45-umi delovni teden torej v resnici le ni tako iskre-no, kot bi tol hoteli prikazovati, marveč so Vse lepe besede le demagogija v korist svoje strankarska politike. Mnogo bolj verjetno! je, da sie bo OVP sprijaznila, s skrajšanjem delovnega časa šele takrat, ko jot bo do tega; prisilila moč delavstva.
V znamenju rekordne sadne letine
Spravljanje sadja je v polnem teku ter je jesenski čas gotovo lep za sadne proizvajalce. Letos je izredno bogata sadna letina, Veje dreVes se lomijo in šibijo pod težo sadu. Vsega je dovolj: jabolk, hrušk, češpelj in breskev, v vinorodnih krajih pa tudi grozdja. Pereče vprašanje pa je odprodaja in Vnovčenje obilnega pridelka.
Zasedanju deželnih zvez sadne proizvodnje, ki sei je pričelo V ponedeljek V veliki dvorani celovškega Doma glasbe ter je trajalo štiri dni, pripisujejo* tudi velik pomen v znamenju rekordne sadne letine. Kljub temu, da je sadja ogromno, je cena za konzumente razmeroma visoka. Res je, da plačujejo veleprekupci pri producentih smešna nizke cene, potrošniki pa morajo za sadje plačevati dvajset do tridesetkratnoi več. Na ta način se' potrošnja sadja ne dviga ter vse kaže, da pristojne zbornice nimajo ozira; na producente in konzumente, temveč pospešujejo le veletrgovino'.
Sadje ni obrodilo samo v Avstriji dobro, temveč tudi V sosednjih deželah. Zaradi tega za sadne proizvajalce ni izgledov za izdaten izvoz. Predsednik zveznega odbora deželnih zvez sadnih proizvajalcev je
zastopal stališče, da je treba na avstrijskih mejah zapreti uvoz sadja in ukiniti carinske olajšave za uvoz južnotirolskega sadja, ki ga uvažajo na Tirolsko in preko nje tudi na dunajski trg.
Med drugim je bila tudi zahteva sadjei-rejceV, da se reformirajo predpisi in davki o kuhanju alkoholnih proizvodov iz sadja. Ta monopolni zakon naj bi bil noveliran tako, da, bi V ta namen poljubno lahko izkoristili sadje lastne proizvodnje.
Delegati soi na zasedanju sklenili resolucijo, V kateri med drugim navajajo: Od ministrstva; za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo! ter finančnega ministrstva, kakor od konference prezidentov avstrijskih kmetijskih zbornic zahtevajo* z ozirom na; ogromna sadnoi letino ter katastrofalno stisko Odprodaje namiznih jabolk, hrušk in sadja za mošt in industrijsko predelavo! nujno potrebne ukrepe Za možnosti vnovčenja domačega1 sadja. Zahtevajo popolno zapora uvoza za namizna jabolka, hruške in industrijsko sadje. Nadalje zahtevajo davčne olajšave za predelovalne obrate industrijskega sadja, da bo mogoče uporabiti in vnovčiti tudi tovrstno množino sadja.
Ponovno veliki uspehi velesejma v We!su
Letošnji jubilejni 80. Centralni avstrijski kmetijski Velesejem v Wels*u je V vseh ozirih zabeležil Velikanske uspehe. V teku velesejma, ki je trajal od 30. avgusta do 7. septembra, je 2000 razstavljalcev iz najrazličnejših industrijskih panog — predvsem pa iz industrije kmetijskih strojev in industrije drugih kmetijskih artiklov — sklenilo kupčije za okoli 500 milijonov šilingov. Skupno pa je obiskala sejem V teh dneh nad 1,100.000 obiskovalcev.
Obiskovalci sejma so se močno zanimali za pohištvo in tako je na primer že manjši obrat za izdelovanje pohištva sklenil kupčije za vrednost nad milijon šilingov. Po drugi strani pa je manjša trgovina s kmetijskimi stroji, ki je tudi bila zastopana na sejmu, sklenila kupčije za 7milijonov šilingov. To so samo drobci za ilustracijo, ki pa mnogo povedo.
V času velesejma so v zabavnem parku stočili 4000 hektolitrov piva,, 30.000 litrov vina in opekli okoli 10.000 piščancev. Na
splošno je velesejem v Welsu jasno dokazal, da množični obisk sejma tudi V času gospodarskega upadanja lahko močno podpre konjunkturo in ji da celo nove vzpodbude.
Zaključek mednarodnega velesejma v Zagrebu
V nedeljo zvečer je bil končan mednarodni velesejem V Zagrebu, ki je po oceni raznih strokovnjakov presegel vse dosedanje uspehe sejmov v Jugoslaviji. Poi npopolnih podatkih znašajo trgovinski posli na velesejmu več kot 153 milijard dinarjev. Posebna važno postavko predstavljajo izvozni posli, ki presegajo vsotoi 16 milijonov dolarjev.
Velesejem si ja ogledalo okoli 1,300.000 obiskovalcev. Kaže, da sta najVečje posle s tujino* sklenili tekstilna (za Več kot 5 milijonov dolarjev) in lesna, industrija (za več kot 3 milijone dolarjev). Tem sledita kovinsko-predeloValna in elektroindustrija.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Jugoslovanske tovarne olja bodo proizvedle leta 1958/59 45.000 ton jedilnega olja, to' je 12.000 ton več kakor pretekla leto. Do leita 1961 se bo produkcija jedilnega, olja dvignila, na 60.000 ton, za. 18.000 ton več kakor je* predvideno po sedanjem petletnem načrtu.
Na nižjem Avstrijskem je septembra, toča povzročila v vinogradih velikansko škodo. Predvsem so bili močno prizadeti okraji Langenlois, Krems*, Kirchberg, Wagram, Mautern in Herzogenburg. Predvsem v okraju Langenlois je bilo skoraj v vseh vinogradih vse uničeno. Škoda je
velikanska posebno zaradi tega, ker je' grozdje že dozorelo*.
Vremenske katastrofe V avgustu na Štajerskem so po* dosedanjih nadrobnih ugotovitvah povzročile 240 milijonov šilingov škode. V to Vsoto pa niso vštete škode povzročene V gozdovih kakor tudi ne škoda, ki je nastala zaradi zemeljskih premikov in plazov. Od skupne vsote odpade 120 milijonov šilingov na škodo, ki je bila povzročena, privatnikom. 80 milijonov na javne ceste, poti in mostove ter 40 milijonov šilingov na industrijske obrate*.

Budimpešta. — Ameriškemu odpravniku poslov V Budimpešti je madžarska Vlada izročila! noto, s katero predlaga izboljšanje Odnosov med obema državama nai osnovi enakosti in vzajemnosti. Madžarska vlada hkrati protestira proti vmešavanju ZDA V notranje zadeve, ker da je materialno in moralno podporo proti madžarski gonji. Protestirajo tudi proti nedovoljeni dejavnosti nekaterih ameriških diplomatov v Budimpešti. Ameriški vladi tudi očitajo, da noče dajati viz; madžarskim znanstvenikom, gospodarstvenikom in novinarjem.
Moskva. — Sovjetska vlada je* ukazala ameriškemu novinarju Royu Esso-yanu, naj takoj odpotuje iz Sovjetske zveze, ker je kršil- odredbe cenzure. Essoyan, ki je* že od leta 1956 dopisnik ameriške* agencije Associated Press, mora zapustiti SZ V teku sedmih dni.
Berlin. — Centralni komite enotne socialistične partije Vzhodne Nemčije se je odločil, da bodo 16. novembra splošne parlamentarne Volitve* V Vzhodni Nemčiji.
Kairo. — Generalni sekretar osvobodilne vojske V Mavretaniji princ Zaka-rija Ibn Kainur je izjavil, da bo moral mavretanski narod, če mu Francija ne prizna neodvisnosti, objaviti ustanovitev svoje svobodne vlade. Bližnji francoski referendum je označil kot »kratkovidno« potezo premiera de Gaulla. Pripomnil je, da bi sprejetje de Gaullo-Ve ustave povečalo nevarnost oboroženega spopada, ki se je razvnel V Afriki.
Nikozija. — Grška delegacija, V OZN je objavila dokument, s katerim je razglasila, da bi sleherni poskus Anglije, da bi na Cipru uredila noVo upravo s silo in proti Volji Večine, utegnil izzvati zelo žalosten razvoj dogodkov na otoku. V grški spomenici je rečeno, da, bi posledice takšnega ravnanja mogle ogroziti mir in varnost na tem področju.
Stockholm. — Na nedeljskih občinskih Volitvah na Švedskem je dobila največ glasov Vladna socialdemokratska stranka. Zanjo je glasovalo 1,800.000 ali 47,5 °/o VoliVnih upravičencev. Za konservativce se je izreklo nekaj manj kot 20 %>, liberalce 15 °/o, stranko centra 13 °/o in komuniste* 4,5 °/o volivcev.
London. — Zaradi sodelovanja v' spopadih med črnci in belci V londonskem predmestju Notting Hallu je* bilo* obsojenih še 5 britanskih mladeničev na zaporne kazni od 18 mesecev do dveh let. Osem, med njimi 3 črnce, pa so oprostili. Sodbe je izreklo osrednje* britansko kriminalistično sodišče.
Mockva. — Iz Moskve poročajo, da bo* SZ začela ponovno s poskusi z jedrskimi bombami, če Velika Britanija in Amerika ne bosta prenehali s* takimi poskus,i. Poročilo iz Moskve pravi, da SZ ne more ostati ravnodušna spričo tega, da ob zahoidlni. državi še nadalje izpopolnjujeta svoje jedrsko orožje.
Little Rock. — Skupina belih gimnazijcev je poslala guvernerju Faubusu prošnjo*, da bi še nadalje* hodili V šolo, »celo če bi bili med dijaki tudi črnci«. V prošnji je rečeno: »Bojimo se, da bomo po nepotrebnem zaostali in mislimo*, da velevajo naše koristi in koristi našega mesta, da, je treba zdaj zaprto šolo nemudoma odpreti«.
Buenos Aires. — Preteklo* soboto je v Buenos Airesu demonstriralo okrog 200.000 ljudi. Demonstranti so s*e zavzemali za ohranitev sedanjega šolskega sistema in nasprotovali vladnim načrtom o izenačenju privatnih, torej tudi verskih šol z državnimi.
Washington. — Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil, da bo po* njegovem prepričanju mogoče odpraviti velike nevarnosti, s katerimi je sedaj prežet položaj na Daljnem vzhodu. Ko je omenil razgovore ameriškega in kitajskega predstavnika V Varšavi, je minister izjavil, da gre za načela, za katera ni mogoče pričakovati, da bodo urejena med omenjenimi razgovori, vendar pa je mogoče najti rešitev spora, če bosta veleposlanika razpravljala o* praktičnih Vprašanjih.

Predstavljamo knjige in avtorje knjižnega daru SPZ
Letošnja zbirka knjižnega dam Slovenske prosvetne zveze Vsebuje 5 do 6 knjig, od katerih smo v zadnji številki predstavili povest Ivana Ribiča »Sin« in »El Verdu go in drage zgodbe« izpod peresa svetovnega klasika Honore de Balzaca. Danes pa predstavljamo:
Tone Seliškar: VELIKA GALA PREDSTAVA, mladinska povest. Toneta Seliškarja pozna, skoraj Vsak, ki rad prebira knjige in ljubi poezijo. Predvsem mladi bralci radi segajo po njegovih povestih in pesmih. Njegove povesti so napete in privlačne, vseeno če beremo eno njegovih prvih povesti »Rudi« ali pa poznejše »Dedek Som« in »Bratovščina Sinjega galeba«. V njegovih pesmih, izmed katerih so najbolj znane zbirke »Trbovlje« (1923), »Pesmi pričakovanja« (1937) in »V naročju domovine« (1947), pa d epa daj o niegovi krepki prosti in čustveni Verzi, s katerimi riše slike svojega časa in izpoveduje silno ljubezen dci zdravega svobodnega življenja in hrepenenja po obnovitvi sveta, dokler se nam ne pokaže kot kronist doživetij slovenskega ljudstva v motivih
f!Pcskrbi za branje ob zimskih večerih!
narodne pesmi. Oton Župančič je v oceni njegovih del o Seliškarju dejal: »Seliškar je čustveno1 pravilno usmerjen duh«. Njegova dela soi pisana s čustvenimi besedami in v mnogočem povezana z usodo, in borbo slovenskega ljudstva v zadnjih 40 letih.
S svojo mladinsko povestjo' »Velika, ga-la predstava« nas: Seliškar popelje1 v vedno mikavni in na pol pustolovski svet komedijantov. Odlike te povesti za mladino so zlasti preprost,, nevsiljiv slog, prisrčen oris značajev otrok, staršev, cirkuških artistov in potepuhov; silna Vedrost, ki premaga vse težave, izredno dobrosrčen humor, tovarištvo in neomajna vera v življenje. Pod cirkuškim platnom je Seliškar zbral V slogi in delu artiste različnih narodov sveta, ki z vnetim prizadevanjem razdajajo milijonom vse, kar vedo in znajo.
Poljudnoznanstveno dele KRUH pa bo
zanimivo in poljudno obravnavalo zgodovino človeške hrane, predvsem kruha, zlasti pa veliko Vlogo, ki jo je kruh igral v zgodovini človeškega rodu. Kar tiče opisa knjige, samo nekaj naslovov posamez-
nih poglavij: Kruh in prazgodovinski človek, Kruh v starem svetu, Izum peke, Kruh in vere starega sveta. Srednji vek: Menihi, Kmetje in demoni, Stoletja lakote, Kmet se dviga. Novi Vek: Veliki popotnik koruza, Krompir, Ali lahko znanost prepreči revolucije, Kruh in Napoleonova prepast, Stroj osvaja njive, Zemlji je potreben zdravnik, Ameriški pšenični imperij, Vloga kruha po prvi svetovni vojni, Ruski kruh 1917. leta, Botaniki menjajo zemljevid, Hitlerjevo hudičevo delo. . . Knjiga bo bogato ilustrirana ter bo pomagala razumeti veliki pomen boja za dviganje kmetijske proizvodnje pri nas in v svetu.
*
V prihodnji številki bomo od letošnje-
15. septembra je praznoval 50-letnico rojstva: slovenski pisatelj Miško Kranjec, ki si je s svojim literarnim in pisateljskim delom ustvaril ime umetnika, ki uživa priznanje pri Vseh Slovencih, ki radi posegajo po njegovih delih. Kranjec izhaja iz delavske družine v Veliki Polani pri Lendavi. Njegova mladost je bila mladost revnega Vaškega otroka. Osnovno šolo je obiskoval le madžarsko. Kot izredno nadarjenemu otroku so mu učitelji omogočili študije na ljubljanski šoli, ki jih pa ni
Naroči knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
dokončal, ker se je kmalu povsem, predal pisateljevanju.
Odslej je Kranjčevo pisateljsko delo izredno1 plodno1. Prva njegova novela je izšla leta 1930 pod naslovom »Smehljaj« in je vzbudila precejšnjo pozornost kritikov. Pozornost je bila upravičena, ker v vseh naslednjih letih je' Kranjec izdajal vedno nove črtice, novele, romane in celo drame. Vsa njegova dela so krajevno omejena na Prekmurje, značilno za njegovo pisanje pa je intimno čustveno, razmerje do prekmurske pokrajine, opevanje značilnosti prekmurske zemlje in prekmurskega človeka, ki ga neznana sila žene v svet za kruhom in se nato zopet vrača, v svojo domovino.
Doslej je Miško Kranjec napisal okoli
ga knjižnega dam SPZ opisali še knjigo »Lepo vedenje« in »Koledar slovenske Koroške za leto 1959«. Vendar že opis prvih 4 knjig kaže, da se izplača naročiti knjižni dar SPZ. Z njim si zagotovimo1 za zimske Večere lepo in koristno branje. S to zbirko knjig kot darilom pa bomo razveselili marsikaterega sorodnika, prijatelja ali znanca, ki sam knjižnega daru ne more naročiti.
Pohitimo z naročili! V torek 30. septembra poteče rok zbiranja naročnikov. Vpišimo se pri domačem prosvetnem društvu v seznam naročnikov, kjer pa tega ni, pošljimo naročPo Slovenski prosvetni zvezi v Celovec, Gasometergasse 10.
trideset knjig in je poleg Franceta Bevka najplcdiovitejši slovenski pisatelj. Za svoje literarne stvaritve je prejel že šest javnih priznanj — literarnih nagrad. Ker pa ’se pisatelj ne ustraši nobenega problema, so bila nekatera njegova dela tudi zelo kritizirana glede na način reševanja pereče problematike. Vendar pa je kritika pisatelju samo koristila in ga naprej oblikovala. V vsaki svoji knjigi je Kranjec cd vseh pisateljev najbolj sodoben, najbolj povezan s časom: in skuša odkrivati vedno nove probleme, ki jih tudi rešuje. Prav s svojim prijetnim načinom pisanja in reševanjem problemov priteguje številne bralce, katerih krog se nenehno širi. Med' njimi je tudi mnogo bralcev pri nas na Koroškem.
Miško Kranjec se je udejstvoval tudi
Knjižni dar obsega Koledar slovenske Koroške in 4 do 5 lepih knjig
kot žurnalist. Veliko svojega dela pa je kot Prekmurec posvetil prosveti Prekmurja, ki je d,oi leta 1918 bilo pod Madžarsko in zato kulturno zapostavljeno. Kranjec je sedaj kot petdesetletnik sredi literarnega ustvarjanja. Slovenska javnost pričakuje, da bo izdal še dela, ki bedo predstavljala Vrhunec njegovega pisateljskega talenta. Ob jubileju želimo pisatelju še obilo- uspehov.
Miško Kranjec 50-letnik
Kako dolgo bomo |	še čakali?
8 Sestavni del avstrijske Državne poji godbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 8 30. junija 1955 tudi formalno začela ve-§ ljati, je člen 7, kateri vsebuje določila § o zaščiti slovenske in hrvatske1 manjši-s ne v Avstriji in se glasi:
§	§ 1. Avstrijski državljani slovenske in
8 hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiš-8 canskem in Štajerskem uživajo iste pravi-8 ce pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi g avstrijski državljan', vključno pravico do 8 svojih lastnih organizacij, zborovanj in ti-o ska v svojem lastnem jeziku.
8 § 2. Avstrijski državljani slovenske in 8 hrvatske manjšine na Koroškem. Gradiš-§ canskem in Štajerskem imajo pravico do 8 osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-L skem jeziku in do sorazmernega števila 8 lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šol-§ ski učni načrti pregledani in bo ustanovil Ijen oddelek šolske nadzrone oblasti za slo-8 venske in hrvatske šole.
8	§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koro-
8 ške, Gradeča nske in Štajerske s slovenil skim, hrvatskim ali mešanim prebival-g stvom je slovenski ali hrvatski jezik do-8 puščen kot uradni jezik dodatno k nem-8 škemu. V takth okrajih bodo označbe in § napisi topografskega značaja prav tako v S slovenščini ali hrvaščini kakor v nem-8 ščini.
8	§ 4. Avstrijski: drživljani slovenske in
g hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiš-o čanskem in Štajerskem so udeleženi v kul-8 turnih, upravnih in sodnih ustarsvah v § teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor 8 drugi avstrijski državljani.
g § 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na 8 to, da odvjamejo hrvatskemu ali slovenil skemu prebivalstvu njegov značaj ?,n pra-8 vice kot manjšine, se mora prepovedati.
8 Na podlagi teh določil je bila do se-8 daj ustanovljena edino le Državna real-8 na gimnazija za Slovence v Celovcu.
§ Vsa ostala določila, so do danes osta-8 la neuresničena! Koroški Slovenci vpra-8 šujemo: Kako dolgo bomo še čakali?
^OOOQOOO(X)OOOOOOOOOOOOOOOOOCOC^OOOOOCX:DOOOCOOCOOaC)OOCCOOOOOO
Dr. Izidor Cankar umrl
V ponedeljek je v Ljubljani umrl znani slovenski umetnostni zgodovinar in pisatelj dr. Izidor Cankar. Slovenci so z njegevo smrtjo utrpeli veliko izgubo, saj je bil Cankar pomemben znanstvenik, kritik, publicist in organizator ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetno,-
Nar o čila knjižnega daru sprejemamo le še do 3C. septembra
sti. Prevajal je tudi iz, angleščine in francoščine ter priredil kritično izdajo1 celotnih del pisatelja Ivana Cankarja.
Dr. MIRT Z W I T T E R
84
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Zahtevajo pa močnejši poseg države in kontrolo- pokrajinske zakonodaje, da ne bo nemška SVP s pomočjo samouprave v Južni Tirolski italijanski manjšini v pokrajini odvzela, enakopravnost, ki jo njej italijanska večina v državi velikodušno daje. Na narodnostnem področju zahtevajo socialdemokrati ustvarjanje vzdušja razumevanja in skupnega sožitja, na socialnem pa predvsem garancijo za možnosti dela in življenja tudi za italijanske delavce in nameščence v Južni Tirolski.
V tem smislu ie jasno preciziral stališče socialdemokratov c’.o odločilnega vprašanja razlage člena 14 Posebnega: statuta za Avtonomno področje, ki naj bi po politični zamisli SVP omogočil pokrajini Božen »tihim polom« samoupravo v okviru Avtonomnega področja, — na katerem vprašanju sta se najbolj razšli DC in SVP — aprila 1956 poslanec dr. Caminiti: »Mi hočemo ustvariti politično' stanje, v katerem, se obe narodnostni skupini dopolnjujeta, ne pa nasprotujeta. Ta zakon ustvarja prednost političnega položaja za SVP in je zato naperjen proti italijanski narodnostni skupini. Mi nismo preti izvajanju člena: 14, vendar to izvajanje- ne
sme biti v prednost ene skupine na škodo druge-.
Odločni zastopniki te- smeri v Bjzenu dr. Emeri ter šolski ravnatelj v Bozenu prof. Decioi Molignoni. Za nas je posebno zanimivo, da prof. Mc-lignoni na, osnovi socialistične presoje vprašanj sožitja obeh narodnostnih skupin dosledno pravtako prihaja do zahteve po dvojezični šolski ureditvi, ki jo predlaga od leta, 1945 vedno spet kot najboljše sredstvo za medsebojno spoznavanje, spoštovanje in mimo sožitje bodočih rodov obeh narodnosti.
Nemci Južne, Tirolske: takšno ureditev doslej odločno odklanjajo1, čeprav se istočasno pritožujejo1, da italijanski uradniki ne obvladajo nemščine. Pač pa isto ureditev zahtevajo v šolah Ladincev prav z isto! podkrepitvijo!. O tem pa bomo še pozneje- govorili.
Omenjeno: naj še bo, da, zastopa rimska centrala socialdemokratov in njeno centralno glasilo »La Giustizia«131) do vprašanja, manjšin! mnogo bolj zmerno' in naklonjeno stališče.
131) Pripomba: To je »Pravičnost".
Ze na drugem mestu smo mimogrede omenili, dia zastopa Komu n isti č n a partija Italije (PCI) do vprašanj nacionalne enakopravnosti Nemcev v Južni Tirolski načelno dosledno in široko: naklonjeno stališče. To dokazuje že omenjena odklonitev kovanja neke enotne nacionalne fronte Italijanov proti Nemcem, ob parlamentarnih Volitvah aprila 1953. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da kljub brez dvoma; na j Več ji sVetovnonazcrni razpetosti, ki obstoja, med PCI in SVP ter kljub skrajni razliki med socialnimi interesi’ stranke nemške zemljiške in meščanske gospode ter stranko italijanskega, industrijskega proletariata ni zaslediti niti enega primera, da, bi PCI osporovala juž-notirolskim Nemcem pravico do popolne nacionalne enakopravnosti. Nasprotno, v jezikovnih Vprašanjih, glede: poprave po fašizmu povzročene škode ter v vprašanju enakopravne udeležbe Nemcev v državni upravi, zagovarja PCI celo dolžnost po-sebnih ukrepov V korist manjšine. Celo tisk. SVP, ki ga gotovo ne moremo imenovati obzirnega napram Italijanom in ki je sicer poln napadov in svaril na račun »komunistične nevarnosti«, je prisiljen, to dejstvo, stvarno priznati.
Jasno, dal sta PCI in SVP na drugi strani predvsem na področju socialnih Vprašanj in še bolj zaradi izrazito nacističnih pojavov v politiki in taktiki Nemcev, V ostrem nasprotstvu. Težnja po političnem mono-
polu, rasistično vzvišeno gledanje, Nemcev na »manjvredne« Italijane ter nerazumljivo zapiranje v lastni krog samo še poglablja v očeh italijanskega skromnega in ponižnega, delavca itak že veliko socialno' brezno. Zato je glavni očitek PCI na naslov SVP Vedno spet: Ne gre, da SVP skuša uveljavljati dvoje vrst resnice, pravice in svobode; ena resnica, naj velja za Nemce, drugačna pa naj bo za Italijane; vse pravice naj gredo Nemcem, drugo pa je vprašanje Italijanov; popolna svoboda v državi mera garantirati razvoj nemške manjšine, za Italijane v Južni Tirolski pa ista svoboda naj ne bi veljala? Takšno nedosledno politično, zadržanje SVP ter njen poizkus, s pomočjo večinske DC izvajati absolutno politično oblast nasproti vsem drugim političnim skupinam, imenujeta oba poslanca komunistov V Regionalnem svetu dr. Scotoni in Nardin kot glavna vzroka nezadovoljivega, razmerja med Italijani in Nemci Južne Tirolske. Krivdo za to stanje pa nosita v prvi vrsti skrajno: reakcionarni, nesocialni in nedemokratični DC in SVP, ki sta vso povojno dobo sami ustvarjali zakone in si delili izključno oblast pri njihovem izvajanju. Rešitve ni iskati V zakrivljenih paragrafih, marveč V priznanju dejstva, da morata na isti zemlji skupno živeti dva naroda!
(Nadaljevanje sledi)
4 — Štev. 39 (855)

Pravica, toda za vse enaka!
Bistritza v Rožu
Št. Jakob v Rožu. — Tudi pri nas smo bili deležni dvomljivega obiska, še bolj dvomljivih pridigarjev, ki so zadnje tedne romali po ozemlju južne Koroške ter iztrasali svoje nacionalistične in šovinistične strasti in hujskali proti mirnemu sožitju obeh narodov v deželi. Več posvetovanj in zborovanj je bilo potrebnih, da so končno skuhali neko čudno zmes, ki jo nazivajo združenje staršev, katero pa V bistvu ni nič drugega kot nova oblika hujskaške gonje proti tistim, ki niso prodali svojega značaja in svoje narodnosti in niso zatajili svojega materinega jezika. To potrjuje že dejstvo, da je ustroj tega združenja popolnoma enostranski in se V ničemer ne ozira na interese slovenskih staršev odnosno; slovenske šolske mladine, še bolj zgovoren dokaz pa je v tem, da so pobudniki in nosilci tega, prizadevanja znani bivši nacisti ter tuji pri-vandranci, ki tako eni kot drugi v svoji herrenvolkovski nadutosti ne morejo prenesti slovenske besede in bi naše domače prebivalstvo spet radi terorizirali poi izkušenih nacističnih metodah ter mu ponovno Vsiljevali zloglasne Velenemške parole: Karntner, sprich deutsch! Trenutno šarijo z zlagano zaskrbljenostjo za šolo, v bistvu pa —- kakor so na svojem zborovanju že precej jasno povedali — jim gre za. nič več in nič manj kot za uresničenje starih zločinskih načrtov, ki so se porodili v glavah velenemških nacističnih ideologov, načrtov za iztrebljenje; slovenskega življa in slovenske besede na Koroškem.
Ob takem razvoju seveda tudi mi ne moremo molčati, zato smo se zadnjo nedeljo zbrali na posebnem zborovanju, da zavzamemo stališče do dogodkov, ki niso naperjeni le proti nam odnosnoi proti slovenski narodnostni skupini na Koroškem, marveč so skrajno nevarni tudi za demokracijo in pravico V deželi in državi. Na zborovanju smo govorili o členu 7 Državne pogodbe in posebno obširno o dvojezični šoli, ki je bila leta 1945 ustanovljena na podlagi spoznanja, da je na ozemlju, kjer živita dva naroda, nujno potrebno, da vsi prebivalci tega ozemlja obvladajo oba jezika. To ni posiljevanje enega dela in tudi ne predpravica drugega dela prebivalstva, marveč je to življenjska potreba, ker le tako je možno, da se bosta oba naroda razumela in se spoštovala. Ce se morata slovenski delavec in slovenski kmet učiti nemško, potem je samo razumljivo, da se mora uradnik, ki živi med tem ljudstvom, učiti tudi slovensko. Tisti privandrani uradniki pa, ki se nočejo učiti jezika domačega prebivalstva, bodo morali pač V nemški del dežele', saj imamo dovolj uradnikov, ki poleg nemškega obvladajo tudi slovenski jezik.
Ko smo govorili o dvojezični šoli, je bi-
(Bmlet SE OGLAŠAJO ==
Nekaj misli in spominov
Koi beremo in slišimo oi šolskih strajkih, kakršne doživljamo zadnje čase pri nas, bi pač upravičeno mislili, da. grei za pustno komedijo, če bi se to dogajalo- ob' drugem letnem času ter bi ne bilo- tako zelo ' zlonamerno. Zadeva je jasna: Vedno kadar nemškcnacionalni nestrpneži čutijo, da se jim ni bati, lopnejo; po sodeželanih slovenske narodnosti. Zakaj pa ti »zaskrbljeni starši« leta 1945, ko je bil sklenjen zakon o dvojezičnem pouku na šolah jezikovno mešanega ozemlja, niso protestirali proti tej naredbi. Takrat se jim pač ni zdelo varno hoditi na svetlo s kopico rjavega masla na glavi.
Poleg domačih šovinistov se največ od vseh vetrov1 privandrani tujci, ki zaslužijo pri nas mastne plače, proitivijoi na vse kriplje, da bi sa njih otroci naučili besedico slovenščine. Ob teh pojavih bi bil še neke vrste štrajk zelo priporočljiv1: niti groša več ljudem, ki ne marajo nas in našega, jezika; če jim smrdi naša beseda, potem naj jim smrdi tudi naš denar.
Na šolskem, področju smo doživljali Slovenci že od nekdaj preziranje in zapostavljanje. Učitelji so lahko na lastno pest opuščali še tistih par pičlo odmerjenih uric slovenskega pouka. Le v šolah, kjer
lo ugotovljeno, da so tozadevno odredbo leta 1945 soglasno sklenile vse stranke v deželni vladi in deželnem zboru ter je navadna laž, če kdo trdi, da. je nastala le pod pritiskom zasedbene sile. Zato je odredbo koroške deželne vlade leta 1946 prevzela, država kot zvezni zakon in tudi Ustavno sodišče je leta 1949 razsodilo, da je ta odredba, del avstrijske ustave. Toliko bolj smo ogorčeni, da tako deželne kot državne oblasti zdaj mirne duše dopuščajo, da neodgovorni elementi pod okriljem formalne demokracije nekaznovano hujskajo in rovarijo proti odredbi, s tem pa proti zakonu in ustavi. V tej zvezi smo se obrnili na pristojne oblasti z naslednjo zahtevo:
»Slovenci, zbrani na zborovanju v Št. Jakobu v Rožu, zahtevamo, da se prepreči napovedana šolska stavka, ker le-ta predstavlja dejanje, ki nasprotuje ustavne
določeni šolski obveznosti ter ogroža pomiritev v deželi«
Posebej pa smo na zborovanju ugotovili, da mi ne potrebujemo sovraštva med obema narodoma, želimo si le mirnega sožitja, ki pa bo možno- samo takrat, ko se bo nehalo medsebojno hujskanje in zapostavljanje, ko bo eden drugega spoštoval in cenil kot enakopravnega in enakovrednega soseda. Živimo- na stikališču treh narodov in ne moremo dopustiti, da bi tukaj nastali kitajski zidovi, ko eden drugega ne bi več razumeli. Pot do medsebojnega. razumevanja in spoštovanja pa vodi le preko vzgoje v skupni šoli, zato odločno odklanjamo, da bi šolsko deco delili na dva tabora in tako že v mladini vzbujali narodnostno mržnjo in nestrpnost. Mnenja smo, da mora tudi na našem ozemlju obvladati pravica, toda pravica, ki je enaka za vse!
Majhen toda značilen doživljaj?
Pred nedavnim sva z znanim delavcem, ki se je vračal s svojega delovnega mesta za nekaj dni domov, čakala, na vlak V Podjuno. Natakarici v gostinskem, podjetju sem V šali dejal, naj se peilje z nama v Podjuno, v Pliberk. In kaj je dejala: Waaas — hinunter zu den Windische-n! No, lepa je ta, mlado dekle si je mnenje o manjvrednosti »vindišarjev«, s katerimi seveda misli Slovence, gotovo osvojilo od gotovih gostov, ki prebivalstvo spodnjega kraja Koroške vsevprek označujejo kot »vindišarje«. Človek bi mislil, da so »Vindišarji« za gotovo; nemško-nacionalno nastrojena gospodo vrsta ljudi, ki jih imajo radi, ko jim teorijo »VindišarstVa« po svoji politični moči in socialni sili ubijajo V glavo, da bi koroške Slovence izigravali med seboj. Brez dvoma pa dekle v' taki družbi o »vindišarjih« odnosno Slovencih ni slišalo prijaznih in laskavih opazk, ker drugače bi moralo reči: Ja, gerne — zu den lieben Windischen, ali še bolj prav: Slowene-n!
Znanec delavec je dejal: Glej, glej, kako imajo »vindišarje« radi in kako jih cenijo!
zen nositi v šolah lesenega osla na hrbtu in Veliko pol so morali slovenski otroci popisati s kazenskim refrenom »Ich bin ein wind.ischer Esel«. Šolski nadzornik Artnik pa je dejal V Tinjah šolskim otrokom: »Deutsch ist nobel, ist schon, win-disch ist baurisch, ist schiech«.
Tako je bilo nekdaj v stari Avstriji, tako je ostalo pozneje ter se dogaja s poja-če-no silo- še danes, tudi z dejavnostjo organizacij, ki bi morale biti v smislu člena 7 Državne pogodbe prepovedane. »Win-dišarskega« naroda pai ni, ker tudi ni »vindišarske« literature. Saj so izdajali za te vrste ljudi list »Koroška domovina«, pisano v nemščini in slovenščini, »Bund der heimattreuen Sudkarntne-r« pa, je po-vojni izdajal »Unsere Heimat«, ki je bil prav tako pisan deloma v nemščini, deloma v slovenščini. Ni uspelo ustvariti poseben »vindišarski« literarni jezik, zato more biti njih literarni jezik le slovenščina, zaradi tega tudi »vindišarskega« naroda ni.
Pretekli teden je umrl Primož Gabriel, najstarejši mož V naši občini. Pokojni je bil najemnik kmetije pri p. d. Jurcu v Zavrhu ter je dosegel starost 90 let.
Kakor marsikje! v hribovitih krajih so veleposestniki pokupili zaradi gozda kmetije tudi v Barentalu. V tem kraju sta jih svojčas Humberk in Helldorf pokupila kar štirinajst. Samo dve mali kmetiji sta ostali še v rokah starih in pravih lastnikov. Tudi oiče pokojnega Primoža je imel svojo kmetijo! pri p-, d. Gmajnerju. Zaradi takratnih neugodnih gospodarskih okoliščin je bil tudi on prisiljen prodati svoje posestvo. Otroci so morali s trebuhom za kruhom.
Leta 1898 je sin Primož vzel v najem Jurčevo kmetijo ter jo z vso ljubeznijo in predanostjo obdeloval celih 60 let. Z ženo Magdaleno, ki ji je1 zibelka tekla pri Pislnu v Slovenjem Plajberku, sta z Velikim trudom oskrbovala posestvo, žal pa mu je žena umrla; že pred 18 leti. Primož je poleg dela na kmetiji še drvaril in pozimi vozil hlode na žago na Bistrica. Z naporom s.a pridelovali trdi kruh na Visoki gorski kmetiji, skoraj 1000 metrov nadmorske višine tik pod Košuto. Požrtvovalno sta skrbela za vsakdanji kruh številnega naraščaja,, kajti rodilo se jima je deset otrok, od katerih jih živi še! šest. Skrbna starša pa nista skrbela d!oraščajo>-čim otrokom samo telesno blaginjo, temveč sta jih tudi pošteno vzgajala, da so postali koristni člani človeške družbe in zvesti svojemu narodu, kakor je bil tudi pokojni Primož vse življenje. Ob zlomu nacistične vojne je Primož imel neprijeten obisk oboroženih ustašev, ki so pribežali čez Karavanke ter mu pokradli obleko in denar.
Jurcev oče je bil splošno priljubljen in spoštovan V soseski. To je posebno pokazala tudi izredno velika množica žalnih gostov, ki so, ga dne 17. t. m. spremili na njegovi zadnji poti in prisostvovali pogrebnim svečanostim. Jurcev oče naj v miru počiva v domači zemlji, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje!
Župnik Ivan Sekol umrl
Ta dogodek spet kaže, da smatrajo, »vindišarje« dejansko za Slovence ter sami ne ločijo med zavednimi in manjzavedni-mi ljudmi, saj govorijo v bistvu Vsi en in isti jezik, oziroma, popolnoma enako slovensko krajevno narečja. Nemško označevanje slovenskega narodnega imena, in jezika z »Windische« in »windische Spra-che« je bilo že od nekdaj žaljiva, nesmiselna in zastarela psovka za Slovence, več ali manj zavedne.
V knjigi »Aus dem Wilajet Karnten« beremo o taki diskriminaciji Slovencev v stari Avstriji med drugim tudi toda: Mnogo otrok je moralo v prejšnjih časih, če so govorili med seboj slovensko, za ka-
šo bili učitelji na mestu, so sei otroci naučili tudi svojega materinega jezikal.
Starejša generacija se rada, spominja, na šolska leta tik pred prvo svetovno vojno V šoli V Šmihelu nad; Pliberkom. Na šoli so poučevale, učne moči, pri katerih so se otroci dodobra naučili obeh deželnih jezikov, pri čemer pa. pouk pri ostalih predmetih nikakor ni trpel. Zal pa; na večini koroških šol niso bili takšni učit.©-lji. Pogosto so bili zaradi svoje beraške plače slepo orodje; v rokah nemško nacionalne gospode, proti slovenskemu ljudstvu nastrojenega duha pa; so se nalezli že na učiteljišču. V takem duhu so jih krepile tudi šolske in ostale oblasti. V strahu za svoj borni kruhek se je učitelj potil in zatajil svoj rodili jezik, samo da je bil rešen gmotne besede. Takim so delili nagrade in priboljške, posebna; službena mesta, postranske zaslužke in hitrejše napredovanje, cena za, to je bila;, da je moral biti tak učitelj vnet in spreten germa-nizator.
Častne izjeme, smo imeli v Šmihelu. Nadučitelj Ratej, ki počiva že Več let na mežiškem pokopališču, je bil med šolarji priljubljen in ni bila samo nagajivost, da, smo, ga med seboj imenovali »atej«, temveč srčna povezava medi otroci in učiteljem, ki je bil v pravem pomenu besede tudi vzgojitelj.
V drugem razredu je poučevala učite-
V sredo so ob veliki udeležbi žalnih gostov pokopali upokojenega župnika Ivana Sekola na pokopališču v Globasnici.
Župnik Ivan Sekol je bil rojen pred 77 leti v Lovankah pri Dobrli vasi. V osnovni šoli je že pokazal, da je brihtne glave, zato so, starši sklenili, da, ga pošljejo na gimnazijo, kjer je tudi dobro napredoval. Po maturi se je odločil za bogoslovje in postal duhovnik.
Kot mlad kaplan je služboval v Šmihelu, na Prevaljah in v Guštanju. Povsod so ga kot duhovnika V pravem pomenu besede, strogega do sebe, a velikodušnega do drugih, prav radi imeli. Leta 1911 je postal župnik v Vogrčah, kjer je služboval 17 let. Nato je bil premeščen za žup-
Ijica Franica Pišek, ki živi sedaj kot upokojenka, v tretjem razredu pa učitelj Emil Podlipnik, ki je padel kot poročnik v prvi svetovni Vojni. V drugem in; tretjem razredu smo imeli šolsko knjižnico s slovenskimi in nemškimi knjigami in otroci so radi posegali po mladinski literaturi ter se z nje tudi učili. Imeli smo tudi mladinski leposlovni mesečnik »Zvonček«, ki je V kotičku Dobrepoljskega (bil je pisatelj Engelbert. Gangl) prinašal iz vseh krajev otroška pisemca in kratke prispevke. Na pobudo‘učiteljice se je oglasila tudi iz Šmihela vrsta, mladih piscev.
Na ta način so se povečini vsi otroci dodobra naučili oba deželna, jezika, zaradi tega pa tudi nič manj napredovali V vseh Učnih predmetih. Marsikoga si poznteijei lahko slišal, ko je bil hvaležen za to znanje, ki mu je V poznejšem življenju zelo prav prišlo, posebno; še znanje obeh jezikov.
Šola, kjer je dobra in poštena volja tudi na strani učiteljstva,, rodi lepe in trajne uspehe. Štrajk za nasilno izločitev slovenskega pouka iz šol ni primerno vzgojno sredstvo in naglašamo znova, da je z,na,-nje obeh jezikov na jezikovna mešanem ozemlju koristno in služi boljšemu medsebojnemu razumevanju med obema narodoma v deželi ter hkrati mirnemu in dobremu sožitju.
J. Š.
nika v Pačnico, leta 1935 pa je prevzel župnijo v Globasnici. Med vojno so ga nacisti pregnali ter se je moral potikati V Sagritzu, Himmelbergu, Kreiuzenu in Dollachu. Po, vojni se je vrnil v Globasnico, kjer je župnikoval do svoje upokojitve leta 1951.
Pokojni se je poleg poklicnega dela z veliko vnemo udejstvoval tudi kot narodni delavec. Kot ljudski duhovnik je požrtvovalno pospeševal napredek in blaginjo slovenskega ljudstva na Koroškem. Nekaj let je bil predsednik centralne prosvetne organizacije. V prosvetnem društvu v Vogrčah je režiral nešteto iger ter imel mnogo predavanj. Govoril je tudi na številnih drugih društvenih zborovanjih, tečajih in sestankih ter razpravljal posebno o socialnih vprašanjih. Kakor je smatral izobrazbo ljudstva, za važen pogoj narodnega obstanka, tako je smatral tudi njegovo gospodarsko osamosvojitev in neodvisnost kot hrbtenico odpornosti. Zaradi tega je marljivo in uspešno deloval v slo^ venski zadrugi v Pliberku in pozneje v Pečnici.
Kot človek ni poznal ožine ter je podpiral in pospeševal slovensko narodno stremljenje, kjer koli je smatral za potrebno1 in koristno.
Ni čuda, da je pogrebnim svečanostim zaslužnega narodnega duhovnika prisostvovala velika množica od blizu in daleč ter da so gomilo pokojnika posuli z venci in cvetjem. Slovenska prosvetna zveza je namesto venca podarila ustrezajoči znesek Dijaškemu domu. Spomin na zglednega duhovnika bo ostal trajen med koroškimi Slovenci.
Petek, 26. september: Ciprijan Sobota, 27. september: K. i. D. Nedelja, 28. september: Venčeslav Ponedeljek, 29. september: Mihael Torek, 30. september: Hieronim Sreda, 1. oktober: Remiigij Četrtek, 2. oktober: Angeli varuhi
Umetni satelit TV oddajnik
Pred1 meseci se je začela doba »Vsemir-ske; televizije«. Tega dne je TV-postaja v San Paolu V ZDA ujela prve signale, ki jih je^ prenašala drobna televizijska kamera z višine 18.300 m. Kamera je bila nameščena v balonu, v katerem sta se dva ameriška letalca povzpela na to* višino'.
Dokler se je balon še vzpenjal, je televizijska kamera prenašala na ekran slike gostih oiblakov, nad katerimi se je kazala temna, skoraj, črno nebo, Včasih pa je zajela tudi slike obeh letalcev, ki sta se v svojih vsemirskih oblekah zdela kot neki bitji iz pravljic.
Ko je po 34 urah letenja eden od letalcev mogel prikazati svoje vtise, je rekel: »Pred našimi očmi so se odigravali tako čudovito lepi nebesni pojavi, da jih ni mogoče opisati. Škoda, da vam naša kamera ni mogla posredovati slik v barvah.«
Ta poizkus ima še poseben pomen, ker so bile slike na ekranu dovolj jasne.
Nemogoče je predvidevati, kaj bo čez deset, morda čez sto let »Vsemirska: televizija« predstavljala. Toda jasno je, da se bo že v najkrajši dobi uveljavila. V Ameriki imajo že načrt za izstrelitev satelita, ki naj bi služil edino kot avtomatična postaja za opazovanje atmosferskih razmer in njegove »vtise« bo kamera pre-
it A DIVOJ PAPIČ:
rpmJmi
V poletnem svitu, morda deset let pred zadnja vojno, je strahovito zavrisnila Anuša, edinka Ačima Borovčana, uglednega gospodarja iz Pobratcev za Romani-jo. Prežali so nanjo Maloviči iz Kusača, ko je zarana prala v potoku pod hišo.
Četvero močnih fantovskih rok jo je zgrabila in odnesli so jo nekaj sto korakov po cesti. Nato so fantje z bremenom utonili v borovem gozdiču planine Kopito, kljubujoče sosede Romanije.
Dekle je tarnalo in žalovalo, fantje pa so molčali, .dokler niso pustili dekletovega doma streljaj daleč za seboj. Tedaj pa so vsi štirje hkrati zapeli, glasno in neubrano — zapeli od veselja nad; dragocenim plenom tistega jutra.
Iz hiše je planil Ačim, dekletov oče, s pištolo, izdelano iz stare puške karabinke. Toliko le, da bi se ne govorila, da je dovolil ugrabitev brez obrambe in odpora, je nekajkrat ustrelil za ugrabitelji, ki pa so bili že daleč. Nato pa ja Ačim žalostno zaječal.
»Daj bog, da bi se mi seme uničilo!«
Za njim se je pognala iz hiše dekletova mati in začela jokati in tožiti. Na lepem pa se je zdrznila in se zagnala v moža z očitki in zmerjanjem, ker da stoji kakor
našala neposredno na ekran. Američani tudi nameravajo pognati več satelitov, ki naj bi služili kot relejne postaje.
Tudi V Sovjetski zvezi govorijo o podobnih načrtih. Po pisanju neke moskovske znanstvene revije obstaja možnost za izstrelitev umetnega satelita, ki bo z višine 36.000 kilometrov pošiljal na Zemljo slike iz vesoljstva. Te slike bo moglo videti 200 milijonov prebivalcev Azije, Afrike, Evrope in Avstrilije. Dva sovjetska znanstvenika sta izjavila, da že proučujeta možnost izstrelitve takšnega satelita in da ni izključeno, da se bo to v kratkem zgodilo'. Kot izvor energije za prenos programa bedo Sovjeti uporabljali sončne baterije, pa čeprav je možno, po mnenju istih strokovnjakov uporabiti tudi atomski reaktor, ki bi bil nameščen v samem satelitu.
Obstoja povrh še ena možnost za prenos slik iz vesoljstva. Na rakete, ki bi jih poslali V vesoljstvo, bi namestili televizijske kamere in tako bo človek, s tem da bo v Vsemirje izstrelil svoje elektronsko oko, lahko občudoval vulkanska žrela na Luni, rdeči pesek na Marsu in druge stvari, za katere je doslej le ugibal, kakšne so, ni pa jih dokončno proučil. Če vzamemo v poštev, da je vprašanje barvne
steber, namesto; da bi poklical na pomoč žandarje, ki bi vrnili ugrabljeno' dekle.
Prav kmalu so V tej poletni jutranji zarji zamrli klici in tožbe' dekletove, jadikovanje matere pred; hišo in topot kopit Ačimovega konja, na katerem je odVihral na, žandar-merijsko postajo.
Bilo je mimo in tiho, kakor da bi se še nekaj pripravljalo. Za Romanijo je zarumenelo in zakrvavelo nebo. Sonce se je ponujalo. V Pobratcih je oživelo življenje po hišah in hlevih.
Gozd v Kopitu je od vzhajajočega sonca rdečezeleno zažarel. Orli z visokih smrek so se začeli spreletavati, iščoč prvega jutranjega plena.
Dekle je molčalo in vase zgrbljeno sledilo fantom. Šla je bledega obraza ter od žalosti in nesreče zameglenih oči. Z glave je med kratkim bojem z ugrabitelji izgubila ,mto in s;0 se ji bujni črni lasje razsuli po hrbtu v kačastih pramenih. Stopala je molče, z očitnim namenom, pokazati čimveč dostojanstva in ponosa.
Nekaka ob strani nje in trojice fantov je stopal Grada MaloVič, za katerega je bilo dekle! ugrabljeno. Videti je bil miren in hladen, čeprav je v resnici v njem vse' gorelo od ljubezni in hrepenenja. Vse to je podnetil še ponos, da je spametoval to dekle, ki je zadnje čase postajala nekam nestalna, čeprav mu je obljubila zvestobo — sprejela je njegov prstan.
televizije že stvar skorajšnje bodočnosti, potem je gotovo, da bodo v razmeroma kratkem času razne tajnosti, ki so danes prikrite celo astronomom, postale sprejemljiva znanost tudi za navadnega človeka, ki bo mogel lepo šele doma spremljati na svojem televizijskem sprejemniku potovanja po Vsemirju. Ko bo prvemu človeku uspela priti na mesec ali kak drug planet, ga bodo na njegovi tvegani in pogumni poti spremljali milijoni ljudi pred televizijskimi aparati.
Ko že govorimo o teh možnostih, ki bi se znale že v razmeroma kratki dobi uresničiti, ne smemo izgubiti iz vida dejstva, da je še vrsta konkretnih problemov, ki jih bo' treba še prej rešiti, pa čeprav so teoretično že rešeni. Gre tukaj n. pr. za motnje, ki jih bo delala Sonce, kot izredno močna »električna« zvezda.
Po poizkusu iz leta 1946, ko' se je radar prvič s svojimi valovi dotaknil Lune, seveda močni radijski Valovi udarijo ob jo-nesfero' in se od tod prenesejo V kozmični prostor. Pred kratkim so v ZDA napravili poizkus prenosa z. enega planeta na drugega. Radijska postaja iz Arizone je odposlala sporočilo na Mesec, od koder se je sporočilo vrnilo in v Novi Mehiki ga je drugai radijska postaja sprejela.
Tako so prišli do počivališča sredi gozda. Eden izmed Malovičev je predlagal kratek počitek in vsi trije, ki so zdaj opravili svoj posel, so odšli. 2e prej je bila tako dogovorjeno. Dekle pa je vedelo, da daleč ne bodo odšli, vsaj dotlej ne, dokler jim ne bodo iz vasi sporočili, da so žandarji odšli, in dokler sama ne bo zahtevala povratka.
Gruda Malovič in Anuša sta tako ostala sama, Lep par sta bila. On visok in močan, daleč naokoli znan kot najboljši kosec in kot fant dobrega slovesa. Iz tanke-ga pasu, vedno opasanega z rdečim šalom, so mu kipele široke prsi in krepka
Kje ste, Lamutovi?
je naslov najnovejšega romana velikega slovenskega pisatelja Antona Ingoliča:, katerega smoi našim bralcem že predstavili z nekaterimi njegovimi deli.
Pisatelj nam je ljubeznivo dovolil ponatis tudi tega svojega dela in v prihodnji številki bomo začeli objavljati zanimivo povest iz življenja slovenskih izseljencev:
K/e sle, Lamutovi ?
pleča. Modre oči kot jutranje nebo v višinah so mu sijale V podolgovatem obrazu, obrobljenem s plavimi kodrastimi lasmi.
Dežela največjih ptic in najmanjših opic
V Braziliji, severno od reke Amazonke, živijo najmanjše opice in največje ptice na svetu. Brazilska opica je tako majhna, da ima dovolj prostora na večji človekovi dlani. Afriški noj po velikosti sicer prekaša brazilsko' štorkljo, vendar ne more leteti, medtem ko orjaška štorklja leta.
Nekega dine je raziskovalec, ki je potoval po teh krajih, nenadoma obstal in pokazal s prstom na Visoko drevo ter začudeno vprašal svojega spremljevalca:
»Ali Indijanci tu živijo na drevesih?«
SpremljeValec-domačin se je dolgo smejal temu vprašanju. Sele ko se je nekoliko pomiril, je pojasnil, da to, kar je -videti na drevesu, ni indijanska koliba, temVeč-štorkljino' gnezda.
Mladiči orjaških brazilskih štorkelj so večji od največje odrasle evropske štorklje. Med letenjem je brazilska štorklja videti kot majhno letalo. Najzanimivejše pri tem je to, da brazilske štorklje tudi letajo kot letala, ne da bi zamahovale s perutmi. Ko hočejo vzleteti, razširijo peruti in tečejo po tleh — kot letalo pred vzletom — dokler ne ujamejo- kakšnega vetriča, ki jih dvigne v zrak. A ko so že v Višini, letijo brezglasno in brez gibanja, kot elegantne zračne jadrlice.
ZANIMIVOSTI
Zemljo obdaja radioaktivni pas
Ameriški znanstvenik Singer je na Mednarodnem astronavtičnem kongresu v Amsterdamu izjavil, da je Zemlja obkrožena z gostim' in debelim radioaktivnim pasom, ki se začenja v Višini 400 km in preneha pri Višini 64.000 km. Ta radioaktivni pas naj bi preprečil potovanje človeka V vesolje, kolikor se ne bi posadka zaščitila s pet ton težkim oklepom,. Ruski satelit s psico Lajko je letel v višini 1700 km. Doslej ruski znanstveniki še niso objavili nobenih poročil o tem, ali je radioaktivno izžarevanje vplivalo na prvO živo bitje V Vsemirskem prostoru.
Plavuti namesto vijaka
Kanadski inženir Edmund Watts je zgradil ladjo, ki jo poganjajo plavuti namesto vijaka. Ladja ima pet petinsedemdeset centimetrov dolgih plavuti, ki poganjajo ladjo celo hitreje kakor vijaki. Ta svojevrstna ladja je preizkušnjo odlično prestala. Prednost te ladje pa je tudi v tem, da se mnogo laže obrača. Idejo za zgraditev ladje je dobil omenjeni inženir pri delfinu, ko je opazoval njegove gibe.
Zdravljenje raka
Na ženevski konferenci za uporabo atomske energije v miroljubne namene je profesor Miiller z univerze' v Zurichu seznanil Vse znanstvenike z rezultati, ki jih je dosegel pri zdravljenju nekaterih Vrst raka z injekcijami radioaktivnega zlata. Po petletnem preizkušanju je prišel do zaključka, da pomeni ta metoda resničen napredek.
Dolgo sta tako stala, ne da bi pogledala drug drugega, in molčala, Čas je mineval in sonce se je povzpelo že visoko.
»Bi sedla na hlod, Anuša,« je tiho rekel Gruda.
Dekle je molčalo in gledalo v tla.
»Glej, jaz bom sedel,« je dejal fant in sedel na hlod, se obrnil k njej in čakal.
»Sedi, kamor hočeš in moreš, tvoja stvar,« je zasikaloi dekle, ne da bi dvignilo pogled.
»Anuša, deklica moja, zakaj molčiš in stojiš ko steber?«
»Zaradi tebe, nasilnež, sem onemela!«
Fant se jei zresnil, v očeh pa se mu je užgala jezna iskra. Skočil je s hloda, in se ji približal.
»Ne približuj s,e mi!« je spet zasikala.
Oči so se mu svetile, ko se ji je počasi bližal. Začela se je odmikati, molčeča, bleda in ponosna.
»Ne maram te, razbojnik! Mladjena Joi-loviča, ljubim. Njemu sem se obljubila;, pusti me!«
Gruda: je molčal in se ji bližal mračen, jezen in divji zaradi njene nezvestobe in lahkomiselnih besedi.
Počasi se mu je umikala v gozd, on p'a se ji je prav tako počasi bližal. Na lepem je skočil, jo> zgrabil za roke, jo stisnil k sebi in s,i jo dvignil v naročje. Odnesel jo je korak, dva do gostega praprotja in jo položil vanj, se spustil k njej in jo še
Kako se odvadimo kajenja?
Znani angleški dramatik in humorist George Bernard Shaw je o tem lakonsko-dejal: »To je pa zelo lahko. Jaz sem že nekajkrat prenehal kaditi.«
So seveda razni načini, kako naj se kadilci, ki nimajo, močne volje, otresejo sle po kajenju. Najbolj pogosto uporabljajo farmacevtska, sredstva, ki povzročajo, da se; kadilcu cigareta upre, zastudi, brž kol povleče nekaj »dimov«. Pri tem »zdravljenju« je kadilčeva, volja docela pasivna; reagira le organizem.
Drugi zdravniki uporabljajo metodo sugestije;. Tako n. pr. edinburški psiholog dr. Kenedy uspešno uvaja pri zdravljenju hipnozo, s katero pomaga kadilcu prebroditi krizo prvega dne abstinence.
Ta zdravnik je izvedel tudi zanimiv poizkus. Kot strokovnjak za zdravljenje- zastrupitve je ugotovil, da progresivna detoksikacija. človeškega organizma (popolno- odklanjanje strupa), ki je neobhodno potrebna za, zdravljenje morfinistov, nima nobene zVeze z »zdravljenjem« kadilcev. Da bi to dokazal, je dal izdelati sedem cigaretnih doz, v katerih so bili Vgrajeni mehanizmi, tako da, so se odpirale samo ob določenem času. Kadilec je lahko sam določil, v kakšnih razmakih bo prižgal cigareto (n. pr. na Vsako uroi eno). Te mehanizme je razdelil med sedem strastnih kadilcev.
Ko jih je po določenem času obiskal, je pri vseh ugotovil enak pojav: prve dni so bili kadilci navdušeni, po treh tednih so bili mehanični cigaretnici samo še »lojalni«, kasneje pa; so se vsi, opravičevali, ker so mehanizem pokvarili; niso ga mogli več prenesti.
Vse ankete so konec koncev pokazale, da je edini in najbolj zanesljivi način odvajanja od kajenja le močna Volja. Ne morda, zaradi tega, ker so druge- oblike-odvajanja nekoliko škodljive, ampak zato, ker so le začasne in prehodne.
To pomeni, da, je problem telekomunikacij med planeti teoretično povsem možen. Seveda so tudi tu motnje, praktično najtežja; in nerešljiva doba, kolikor je val potrebuje za pot od planeta in. nazaj.
»Vsemirska. televizija« vsekakor pomeni ogromen korak naprej v znanstvenem raziskovanju vsemirskih pojavov. Med človekom, ki je želel prodreti v tajnoist Vsemirja, in med možnostmi odkrivanja teh tajnosti, smo imeli doslej atmosferski pas. Ta pas je dajal človeku potvorjeno sliko dejanskega stanja. Ko bomo z novimi tehničnimi pripomočki to' »Zaveso« odstranili, bo človek prvič videl pravo vsemirje.
Starost in javno zdravje
Danes, je' na, svetu več starcev ket kdaj koli prej. Pričakovati je, da se bo to število še zvišalo. Na primer: 22,9 °/o prebivalcev Monaka je starih 60 ali Več let, V Franciji 17 °/o, Angliji in Wallesu 15,9 °/o, na Švedskem in v Švici 14 °/o, v Nemčiji 13,8 %>, V Grčiji in na Portugalskem nad 10 °/o, v Jugoslaviji 8,9 °/o, V Romuniji 8,2 % in v Turčiji 6 °/o.
.Kdaj je človek star? Sodeč po letih, predvidenih za upokojitev in po pravici za dobivanje starostne pomoči, je odgovor na toi vprašanje različen. Če vzamemo v poštev te okolnosti, je človek v Argentini star, kol ima 55 let, v Franciji
in Novi Zelandiji s 60 leti, v Avstraliji, Belgiji, ČSR, Danski, Švici, Finski, Veliki Britaniji in ZDA s 65 letom, na Švedskem s 67, v Kanadi, Irski in na Norveškem pa s 70 leti. Žene navadno- dobivajo pokojnino prej kot moški, a v nekaterih državah dobivajo pokojnino pre-j taki ljudje, ki opravljajo določen čas težje delo.
Stari pacienti jemljejo zdravnikom Več časa kot mladi. Na primer: osebe do 14 let se zatečejo V Veliki Britaniji k zdravniku letno 3,58-krat, osebe od 14 do 64 leta starosti 3,69-krat, osebe nad 65 let starosti 5,34-krat.

ZA GOSPODINJO IN DOM
Moj otrok nima časa
»Nimate pojma, kaj vse zahtevajo danes v šolah« — argument, s katerim vam postreže marsikatera mamica, če jo vprašate o pomoči njenih otrok pri gospodinjstvu. Skratka, njeni otroci tega enostavno ne utegnejo...
Ni kaj reči. Vendar — ali nisoi otroci take matere hudo razvajeni? Vse je treba napraviti namesto njih. Mati jim čisti čevlje, jim streže pri mizi, potrepežljivo jim prinaša vsa, kar bodo oblekli in podobno. Otroci si še kako radi pustijo streči in če je govor o kaki pomoči V gospodinjstvu, se zgovarjajo na učenje in domače naloge. Mamica pa — vzhičena ob misli kako bo njena »gospodična hčerka« nekoč uče: na — niti ne opazi, da ima ta »gospodična hčerka« še Vedno dovolj časa Za razne prijetne — in zabavne reči.
Na drugi strani lahko ta mamica vidi otroke, katerim so starši že v najnežnejših letih Vcepili občutek odgovornosti za vsa domača opravila. Marsikdaj je to delo skoro pretežko zanje. Koliko majhnih otrok mora negovati svoje mlajše bratce in sestrice in paziti nanje? In koliko odraščajočih otrok mora na primer na kmetih zamenjati očeta ali mater pri napornem po1 iškem delu?
Seveda ne smemo pri tem pretiravati.
Vrednost smeha
Iskren smeh je najvidnejši odraz našega veselja in dobrega razpoloženja. Prisiljeni smeh odraža nasprotno samo nezau-panie in sumničenja. Mladi starši so presrečni, kadar opazijo, da se jim je otrok v košarici prvič nasmehnil, kajti s svojim neprisiljenim smehljajem se je v njem odrazil človek.
Z razumom lahkot drugemu koristimo, ali pa mu povzročimo zlo. S pravim smehom pa mu lahko samo koristimo.
Smeh napravi vsakega človeka lepšega in boljšega teT zbližuje ljudi brez besed. To je mednarodni jezik, poln zaupanja in razumevanja za Vsakega.
Mati, ki pričakuje svojega otroka, ga pozdravlja in ljubkuje s smehljajem. V tem smehljaju je prava radost in prava ljubezen. Tak smehljaj zares osreči vsakega otroka. Najdalj in najraje se ljudje spominjajo' smehljaja svoje matere in svojih najbližjih v družini.
Smeh daje mladosti, ljubkost in očarljivost, toda svoje vrednosti ne izgublja niti v starosti. Neprisiljen smehljaj enako polepša mlado deklei kot sivolasoi starko.
Smeh je odraz človekove: potrebe po harmoniji z Vsakdanjo okolico. Potreben je vsem, ker prinaša Vedrost, srečo in dobro razpoloženje. Poklanjajmo zatoi iskren nasmeh ob Vsaki priliki, vsakemu in vedno!
Poznamo tudi drugo skrajnost, ko je nekaterim staršem, zlasti na kmetih odveč, ker mora njihov otrok v šolo, češ da manjka ta čas pri hiši nenadomestljiva delovna moč.
Med obema skrajnostma je najlaže najti resnico, ki je tokrat v tem, da je potrebno že majhnega otroka navajati na delo. Njegove dolžnosti naj bodo sprva majhne, toda rastejo naj z njim vred. Naučimo ga najprej pospravljati svoje igračke, kasneje naj pomaga na primer pri mizi. Naj le pripravi in tudi pospravi mizo po obedu. Ko bo malo večji, mu lahko zaupamo manjše nakupe, tudi pri pomivanju posode naj pomaga, briše naj prah, čisti čevlje in skrbi za cvetlice V stanovanju.
Otrokova zaposlitev naj nikoli ne Vzbu-
ja videza, da smo ga prikrajšali v igri in, ko pozneje hodi v šolo, za prosti čas. Svojih dolžnosti se mora zavedati, zato je neumno^, če ga mati razvaja tako' daleč, 1 da je prepričan, kako se ga vse, kar se dogaja v hiši, popolnoma nič ne tiče. Na drugi strani bi bilo napačno tudi to, da bi silili otroka k delu z grožnjami in strogimi ukazi. Predvsem naj otrok spozna, da lajša s svojim delom materi številna bremena — če mu bomo pa pokazali hvaležnost, bo to hkrati tudi spodbuda. Kasneje ne bo nihče napravil ničesar namesto njega. Zakaj naj bi se otrok s tem ne sprijaznil že dovolj zgodaj. Če ga bomo navajali na dolžnosti pametno, se mu bodo zdele te dolžnosti sčasoma same ob sebi umevne.
PRAKTIČNI NASVETI
Sveže torte lepše režeš, če pred uporabo nož segreješ ali pomakaš v vročo! vodo.
Trdo meso se hitreje zmehča, če mu priliješ žlico konjaka.
Pecivo z margarine ali drugimi maščobami dobi boljši okus, če še vroče pomažeš s surovim maslom.
Če potrebuješ samo nekaj kapljic limoninega soka, zabodi v lupino zobotrebec in stisni potrebno količino. Tako načeta limona drži dalj časa kakor prerezana.
Neve omare kaj rade diše po svežem lesu. Da odpravimo: ta duh, postavimo1 V omaro pločevinasto posodo s špiritom, ki ga nato prižgemo. To nekajkrat ponovimo.
Kadar na stroju šivamo lahke tkanine,
til ali čipke, vedno podložimo papir, ki ga pozneje zlahka odstranimo. Kadar na stroju krpamo tkanine, podložimo košček gaze. Tako krpanje dlje drži.
Čeprav napadejo srčne bolezni človeško telo1 v vsaki starostni dobi, se na jpogosteje pojavljajo V srednji ali višji starostni dobi. Dve tretjini kroničnih srčnih bolezni lahko preprečimoi. Mnogo ljudi žrtvuje dvajset let svojega življenja zaradi poizkusa, da bi si prihranili en sam teden: v vsaki akutni bolezni, ki jo spremlja Vročina, doživi srce hudo obremenitev. To velja za ošpice, mumps, hujše prehlade; gripo', posebno pa revmatizem, davico in škrlatinko. Pol takih boleznih svetuje Vsak razumni zdravnik svojemu pacientu, naj živi V dobi rekonvalescence in še dober čas pozneje kolikor mogoče mirno. Nestrpni pacient, ki pa ne more dočakati, da bi se: vrnil v šolo ali k svojemu delu, pa prehudo obremeni svoje srce še preden lahko srce to breme sploh prenese.
Kaj storiti
•	Ugotovite, kakšno obremenitev lahko prenese vaše srce in uredite' si temu primerno svoje delo in zasebno življenje.
•	Olajšate svojemu srcu delo s. tem, da podprete njegovo delovanje z razumnimi kopelmi (ne premrzlimi).
•	Pazite, da bo prehrana dovajala vašemu telesu dovolj kalorij, ne dla bi bila prebava obremenjena. Skrbite za stalnoi telesno težo, ki ne sme biti niti prenizka niti previsoka. •
•	Izogibajte se naglim naporom in napetostim, tudi ne z izgovorom: »Enkrat že ne boi škodovalo'!«. Živite zmerno. Telovadite dnevnol lahke vaje'brez nesmiselnega telesnega napora.
•	Nikar si ne delajte skrbi! Mislite na; to, da imajo milijoni ljudi srčno napako, da pa bodo tisti, ki vedo, kako je treba živeti, kljub temu lahko doživeli visoko starost.
(Konec)
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Brez skrbi tudi pri visokem krvnem pritisku
(Nadaljevanje)
Kaj lahko pri visokem krvnem pritisku jemo in pijemo?
Vse, kar vam ugaja in kar lahko prebavite.
Prej so postavljali zdravniki stroga pravila za dieto. Pacient ni smel uživati nobenega mesa, ni smel ne kaditi in ne piti. Danes Vztraja le še malo zdravnikov pri teh pravilih, kajti ugotovili so, da so nesmiselna. Edino pravilo' je: izenačena, različna hrana z Vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi, vitamini in minerali.
Dober recept za Vse, ki imajo zvišan krvni pritisk: izogibajte se pretiravanju pri jedi in pijači! Bolje je, če zaužijete dnevno pet lažjih obrokov kot pa; tri težke. Če se pričenjate prekomerno rediti, se pogovorite z zdravnikom, ki vam bo svetoval, kako se boste odvečne teže znebili. Pri nizkem krvnem pritisku je nujno potrebna dieta iz lahko prebavljivih jedi, ki imajo, visoko hranilno vrednost.
Katera zdravila naj jemljemo?
Najbolje nobenih. Vsekakor pa ne prej, dokler vam, jih ne predpiše zdravnik, ki ga poznate in ki mu zaupate. Izogibajte se predvsem vsem čudežnim zdravilom, o katerih čitate V časopisih in revijah in ki vam obljubljajo, da vam bodo krvni pritisk zanesljivo »zbila«.
Če pri vas ni treba zdraviti kakšne skrite bolezni, se morate spoprijazniti z dejstvom, da bolujete za kroničnim zvišanim pritiskom. Zaupajte se zdravniku, ki Vas bo neprestano opazoval in vam bo v primeru potrebe lahko naglo svetoval.
Krvni pritisk in srce
Ker je krvni pritisk V tesni zvezi z de-
lovanjem srca, se moramo pogovoriti tudi o njem. Nepravilnosti v delovanju srca vplivajo na krvni pritisk. Pri vseh ljudeh deluje srce na isti način; vendar lahko opazimo pri članih iste družine, ki delajo v enakih pogojih, velike razlike.
Srce je mišica. Moč mišic pa V starosti popusti. Ni pa nujno potrebno, da srce pri starem človeku prej oslabi kot druge mišice. Toda srce je bistven življenjski organ.
Dandanes ima vsakdo možnost, da si da redno pregledati srce. Poslužite se vsekakor te možnosti, če vam je le mogoče; in naj vam morda kakšna resna zdravnikova ugotovitev ne vzame poguma. Srčne bolezni niso brezupne.
Zdravniki omenjajo izraze, lcot okvara na srčni mišici, obolenje srčnega ožilja, angina pecxoris itd. Edino, kar lahko doma storite, je mir in dieta. Prej so imeli kronične srčne bolezni za neozdravljive. Moderne metode zdravljenja omogočajo upanje, da, lahko modema zdravila czdra vijo tudi takšne bolezenske pojave. Najvažnejše pa je, da bolnik spozna meje bolezni, ugotovi, kakšno obremenitev srce lahko prenese brez težav in nevarnosti in si uredi življenje brez vsake preobremenitve.
Vsi organi so odvisni od srca
Če zboli kateri koli organ, je vedno prizadeto tudi srce. Tako lahko povzročijo obolenje srca najrazličnejši pojavi: slabo delujoče ledvice, vneti mandeljni, bolno' črevo, slabi zobje in vrsta drugih nepravilnosti v človeškem telesu. Če jih pravočasno odstranimo, se počutimo zepet zdravi.
vedno krepka držal. Nemo se ga je otepala, ga grizla po rokah in obrazu, da mu je koža zakrvavela. Ko! ji je segel po bluzi in ji jo raztrgal, da so ji iztočile bele in kot žoge nabrekle prsi, je zakričala in ga z zadnjimi močmi pahnila od sebe. Stekla je v gozd in se, še preden se je zavedel, kot veverica povzpela na visoko, gosta smreko.
Gruda je začuden gledal za njo. Prišel je do smreke in jo, dušeč se od zadihanosti, vprašal:
»Mar se mi misliš tu skriti, nezvesta?«
»Ne skrivam se. Skočila pa bom doli, če mi ne prisežeš, da me boš pustil vrniti se domov neomade.ževano,« mu je zaklicala s smreke.
»Mar te bom jaz omadeževal? Mar mi ne boš tovarišica v življenju, nevesta moja?«
»Ne, Gruda. Srce me vleče k Mladjenu. Čakala ga bom, dokler ne pride od vojakov.«
»Ali se, nesramnica, nisi meni obljubila in od mene vzela prstan? Se je že kdaj kje slišalo', da bi dekle sprejelo prstan in se fantu izneverilo?«
»Vrnila ti ga bom in se te odrekla!«
»Ne bom ga vzel, moje srce je zvesto. Ne morem brez tebe, Anuša. Znorila si me, obsedla.«
»Srcu dopovej, kar ti govorim. Srce ni
kamen, da bi se ne moglo spremeniti. Tudi moje se je.«
»Zakaj pa si, ti prekleta, vzela prstan in se meni obljubila?«
»Takrat je srce zate bilo, Gruda. Bila sem vesela, da me hoče tak fant. In želela sem si, mlada in neumna, da. bi se fantje vrteli okrog mene in bi jih na prste štela...«
Gruda je povesil glavo, tiho zastokal in sedel pod smreko. Nato je s solzami v glasu zaklical:
»Splezaj doli, Anuša, moja nepozabna! Prisežem ti, da se te moja roka; ne bo dotaknila.«
Dekle se je spustilo na tla in se brez besed namerilo v gozd, da bi mu ne bilo1 na očeh. Spletla je razpletene lase in si nekako uredila strgano bluzo na prsih. Nato se je vrnila k njemu, nema in ponosna, tiho pričakujoč, da jo bo nagovoril in odpeljal domov.
On pa je molčal. Glavo si je podprl z rokama, prste pa. zaril V goste pl a ve lase. Tako je dolgo sedel, ona pa je stala ob njemč Razmišljal je, ona pa se ni upala spregovoriti.
#
Okrog poldneva so se pri njima, kakor slučajno, znašli trije Maloviči. Niso vedeli, kaj se je zgodilo med njima, videli pa so, da nekaj ni, kakor bi moralo biti.
Eden med njimi se je zasmejal, nekako' po sili, ter jima dejal:
»Mnogo sreče, tebi nevesta, in tudi tebi, ženin!«
Dekle je zardelo in ga ošvrknilo s pogledom, ki ga je zabijal V zemljo. Gruda pa je dvignil glavo, ga karajoče pogledal, z očrni, bolnimi od žalosti.
»Pojdite,« je dejal, »in nikar ne pripovedujte okrog, da se; je Gruda. Malovič oženil. Nisem se ožemi!«
»Sam z dekletom v gozdu? Z dekletom, ki ima tvoj prstan, da se nisi oženil? Gruda, saj to je norost! Menda je ne misliš vrniti materi, če se cmeri in joka? To jei ženska navada,« je dejal drugi Malovič.
»Pojdite za svojim poslom in ne skrbite zame,« jim je dejal Gruda; čez rame.
MaloViče je ujezilo. Eden izmed njih je ošinil dekle s temnim pogledom in se jezno obregnil v Grudo.
»Ni to samo tvoja sramota, Gruda. Sramota vseh Malovičev je. Šei rodovi bodo govorili o tern, kako je eden izmed, Malovičev razcedil svojo moč pred ženskimi solzami V planini.«
Gruda je skočil, krvavo pogledal in ga zgrabil za prsi.
»Moja je sramota in moja bo ostala. Sam jo bom nosil in vem, kako jo bom.«
Maloviči so odšli. Gruda se je spet spustil na tla in tako nepremično obsedel. Anuša se je prestopala z noge na nogo, se pripravljala spregovoriti, a, zaman. Ni mogla oditi tako brez besed in sama. Nekaj se ji je v srcu dogajalo, a sama ni vedela kaj. Je bila to hvaležnost, ker je ni vzel v planini, ali očitek vesti, ker ni držala besede? Ali morda, ljubezen, tista prava, ki se je zbudila šele zdaj?
Ni vedela;
Da,n se je nagnil. Gozd je polagoma utihnil in se je; obarval z zlatom, zadnjih sončnih žarkov. Dekle je; drhtelo, a ne zaradi hladu, ki je začel legati med drevje. Drhtelo je zaradi pomanjkanja besed, s katerimi bi razrešila ta klopčič grenkobe.
Nazadnje se je odločila,, stopila je bliže in zašepetala, Grudi.
»Grem. Vrnila ti bom prstan, Gruda. Ne zameri! Mimo srca se ne da . . .«
Ni odgovoril.
Obrnila se je in počasi stopila, skozi gozd.
Precej daleč je že bila, ko se je Gruda dvignil in zaklical, kolikor mu je grlo daloi:
»Anuša,, nezvesta moja in moja nepozabna! Vzemi, kogar hočeš! Zaradi mene te srce ne bo bolelo. Nikoli več me ne
ža oddih IN	RAZVE	D	RILO
IDRIS:	STAVA
J U S U F
Poletje je v polnem razcvetu. Na poljski stezi ni videti niti muhe niti vrane. Poldne je. Pripeka je umirila Vse naokoli in spremenila kadilnico Aš-Šarkavija, ki stoji ob cesti, izkrivljeni od vročine, v rajski prostor, kjer je možen počitek.
Ta trenutek sla bili v kadilnici štirje stalni obiskovalci. Bombažna sezona jim je napolnila denarnico s srebrom in bakrom. Pogovarjali so se brez prave volje in lenoi. Peti je bil Šalih — prodajalec fig. Čepel je pred svojo košaro in molče podil muhe s fig in svojega obraza, Lastnik kadilnice Aš-Šarkavi je sede dremal poleg ugasle pipe. Ni slišal niti Faradža,, cestnega pometača, ki se je smehljal čepe poleg enega izmed stebrov, ki so podpirali streho' kadilnice, in potrpežljivo' prosil, da bi mu Aš-Šarkavi dovolil kaditi.
Vstopil je nov obiskovalec. Bil je visok beduin, tanek kot lestev. Na sebi je imel srajco iz bombažnega platna, ki mu ni pokrivala nog, katerih koža je bila prilepljena na kosti, in še širok volnen pas. Na glavi je imel umazano »kufijo«. S suhega obraza so tekli potoki solza, iz oči pa toliko, da ni švigala kri.
Vsi so odgovorili na njegov pozdrav. Beduin je snel s hrbta malo jagnje, ki je iznenacja zablejalo, in zaprosil vode. Aš-Šarkavi mu je pokazal vrč, ki je bil zako-pan v zemlji. Beduin se je napil in sedel na klop.
Brž ko so je v kadilnici pojavil neznanec, so oživeli ljudje, ki so bili zadremali. Pričel je pogovor. Obiskovalci so izvede-
ON: pride truden iz urada. Stopi v sobo' in JO pozdravi.
ONA: »Moj zlati, preden vstopiš, mi prinesi iz predsobe ključ. Nočem te nadlegovati.«
ON: se Vrne v predsobo' in prinese ključ. Nato gre v kopalnico, si umije roke in se vrne v sobo.
ONA: »Moj zlati, preden zapustiš kopalnico, oidvij tam nov kos mila. Da ti ne boi treba iti posebej tja.«
ON: se vrne V kopalnico in odvije milo. Nato sede k mizi.
ONA: »Moj zlati, preden sedeš k mizi, Hii nalij črnila v nalivno' pero. Boš saj mirno sedel, ko' boš sedel.«
ON: vstane in nalije črnilo. Nato sede in začne jesti.
ONA: »Moj zlati, preden začneš jesti, mi prinesi časopis iz spalnice. Da te ne bi več prekinjala.«
ON: neha jesti in prinese časopis. Nato konča kosilo in začne piti čaj.
ONA: »Moj zlati, preden začneš piti naj, telefoniraj v pralnico zaradi srajc. Da bi megel mimo piti.«
ON: odstavi čaj in telefonira. Nato Vzame časopisi in prične čitati.
li, od kod je beduin in kam gre, in ko so ugotovili, da nima niti kamele1 niti denarja niti hašiša, so ga pričeli gledati zviška in podcenjujoče. Dolgčas je ponovno premagal obiskovalce, šalih je prenehal preganjati muhe in se jei pridružil pogo-voru. Pričel je razmišljati o figah, o svežini sončnih plodov, ki oživljajo srce. Zdaj je govoril edino še šalih. Ostali so ga poslušali in požirali sline.
šalih je rekel, da jih je pojedel okrog pet. Ostali so to število ocenili za previsoko. Tedaj je šalih izjavil, da bi lahko pojedel vso košara fig. Vsi soi se nasmejali. Vprašali so »šejka- Arabca« — beduina, kaj misli o tem, in on je tiho in mirno odgovoril:
— Jaz bi jih pojedel sto.
Smeh je prenehal, kajti to je bila velika številka. Zdi se, da niti bik ne bi mogel pojesti sto plodov. Rogali so se beduinu, toda on je čvrsto Vztrajal pri izrečeni številki in je celo stavil. Svoje jagnje je izročil ket zastavek.
NAJBOLJŠI POGOJ ZA TO
—	Do ušes sem se zaljubil v vas in ne želim ozdraveti — pravi mlad bolnik lepi bolničarki.
—	To tako in tako' ne boste. Zdravnik je namreč videl, ko ste me poljubili, njemu sem pa tudi že dolgo zelo všeč...
IZKUŠNJE UČIJO
Mojster je izgubil bankovec Za sto ši-
ONA: »Moj zlati, preden vzameš časopis, zabij žebelj na tem mestu. Saj rad spokojna čitaš.«
ON: odloži časopis in zabije žebelj. Nato se zlekne na, kanape.
ONA: »Moj zlati, preden ležeš, idi in poglej račun Valerije. Da ti ni treba posebej ustajati.«
ON: Vstane in pregleda račun. Nato sede k pisalni mizi, da bi pričel delati.
ONA: »Moj zlati, preden boš pričel delati, mi prinesi copate, tam stoje. Nočem te nadlegovati.«
ON: Vstane izza mize in prinese copate, nato gre v predsobo in si ogrne plašč.
ONA:	»Moj zlati, preden si oblečeš
plašč, zlezi na lestvico in vzami kovček iz mednadstropja. Ti ne bo treba posebej slačiti plašča.«
ON: odvrže plašč, se povzpne na, lestvico in vzame kovček. Nato se znova ogrne in odide,
ONA: (kliče skozi okno) »Moj zlati, preden odideš, mi daj pobotnico plinarne. Saj se rad ne vračaš.«
ON: se vrne in jo davi.
ONA: »Moij zlati, preden me zadaviš ...«
Tedaj je eden izmed prisotnih izvlekel denarnico in sprejel stavo. Plačal je sto fig, če jih beduin poje.
Šalih toliko' da ni skakal od Veselja. Čistil je plodove, beduin jih je jedel, ostali pa so enoglasna šteli. Faradž je zapustil svoj prostor, pozabil na kajenje in pričel pomagati Salihu čistiti plodove.
Beduin jih je naglo in lahkotno metal v usta kakor V studenec brez dna. Aš-Šar-kavi se je zamaknil v beduina kot V neko čudo. Sen ga je končno zapustil in lastnik kadilnice je pričel šepetaje šteti skupno z ostalimi obiskovalci, s Salihom in s Fa-radžem.
Ko je pojedel štirideset fig, si je beduin odpel pas. Ko pa jih je pogoltnil šestdeset, je prosil vode. Aš-Šarkavi je hitro napolnil kozarec z vodo iz kanala za zalivanje in ga ponudil beduinu.
Po devetdeseti figi je beduin spet popil nekaj vode. Vlil je Vodo, v želodec, rignil in počasi a zanesljivo pospravil
lingov. Naslednjega dne mu pravi vajenec:
— Našel sem nekaj denarja, mislim, da je vaš ...
—• Pošten dečko si — ga pohvali mojster. — Toda jaz sem izgubil stotak, ne pa tolika drobiža!
— To je res — meni Vajenec. — Veste, že prej sem nekoč našel na cesti večji bankovec in sem ga vrnil lastniku, ta pa potem ni imel drobiža ...
TROJNA GOTOVOST
— Ti si torej poročen? — vpraša v neki teksaški kaznilnici kaznjenec iz sosednje celice bledoličnega Johna. — Človek, pa se nič ne bojiš, da bi si tvoja žena medtem izbrala koga drugega? Pet let je dolga doba...
John se nasmehne z gotovostjo na obrazu: — Moja žena tega ne bo naredila!
—	Ali si res tako prepričan?
—	Popolnoma! Prvič zato, ker je moja žena zelo poštena ženska, drugič zato, ker me ima zeloi rada in tretjič zato; ker je tudi ona zaprta!
Neznane izjave
FRANZ GSCHNITZER (avstrijski politik): »Celo, meje med planeti bomoi kmalu premagali — verjetno prej kot meje med državami. Kajti države celo v Evropski skupnosti tako trdovratno vztrajajo na svojih mejah, da meji toi na dlonkihot-stvo...«
ROY BROOKS (angleški prekupčevalec z nepremičninami): »Če bi v svojem podjetju uporabljal spretnost in takt, kot ga kažejo v mednarodni diplomaciji, bi v vsem letu ne prodal nobene hiše.«
Stefania Grodzienska
Preden
dobro voljo
sto plodov. Nato pa je pojedel še eno figo na zdravje prisotnih.
Ko je končal svoj posel, je pogledal prisotne obraze. Vsi so začudeno molčali.
Beduin je za hip obstal, si oddahnil, nato pa je vrgel jagnje na hrbet, pozdravil in odšel, kakor da se ni nič zgodilo.
Preden je odšel, si je njegov trebuh ogledalo nekaj parov začudenih oči, nato pa so ga Vsi pričeli opravljati.
Aš-Šarkavi je rekel in podkrepil svoje besede s kimanjem glave,: »Ta človek izvira oid Arabcev z zahoda. Gotovo je začaral plodove in se povezal z zlim duhom, preden jih jei pričel požirati.«
Izrekel je; se obrnil in pljunil levo in desno, šalih je pripomnil:
— V njegovem želodcu je črv, ki je
Srečko Kosovel:
Pa da bi znal
Pa da bi znal, bi vam zapel o svetlo šumečih topolih,
O' kraškem soncu v hladnem septembru, o belih ajgovih dolih.
Pa da bi znal, bi Vam zapel o enem, o enem dekletu; tako rad jo imam in je ne dam
za vse,, za vse na tem svetu.
požrl plodove. Faradž se je izkašljal in dodal:
— Beduini so kot kamele. Imajo dva želodca.
Eden izmed lastnikov nabitih denarnic pa je dejal, da se bo beduin hitro napihnil in umrl in da bodo čez dva tri dni zagledali njegovo truplo, kako plava V kanalu za namakanje ali nekje pod mostom.
Bilo je mnogo pogovorov, predvidevanj in ugibanj. Na koncu je le malo manjkalo, da se ni vnel prepir.
A kar zadeva beduina, on je hodil po poti, toda že so ga mučile bolečine.
Kljub temu je premišljeval, kako se je končno enkrat najedel in da je izginil iz želodca večni občutek lakote.
Ni mislil na prihodnost: naj bo, kar bo, kaj mu mar!
znanih osebnosti
MAMMIE EISENFIOWER (žena predsednika Eisenhowerja):	»Dandanašnji je
zato toliko ločitev zakona, ker zakonov ne sklepajo' več dekleta, brez preteklosti z možmi z bodočnostjo! temveč dekleta s preteki ostjo z možmi brez bodočnosti.«
MAX BORN (Nobelov nagrajenec, atomski fizik): »Vožnje V vesolje so luksus, ki ne more pripomoči k materialnemu blagostanju človeštvu, da sploh ne govorimo o njegovi sreči, varnosti in zadovoljstvu. To je sicer zmaga razuma, vendar tragična odpoved razumnosti.«
boš videla, ne ti ne kdo drugi iz naših vasi! Obdrži si prstan in, naj te vedno spominja vsega tega. Kjerkoli bom, bom nosil v srcu zvestobo; pa naj boi še s teboj v tem prstanu...«
Dekletu je za, hipi zastal korak, kakor da bi se nečesa v sebi zbala. Zdrznila se je in se hitro spustila navzdol poi bregu.
Fant pa je počasi, težko' prestopajoč se, prebičan od žalosti in bolečine, odšel globlje v gozd.
Odtlej ga ni nihče nikoli več videl.
*
Vedno vesela in nasmejana je Anuša Borovčanska postala, po tisti ugrabitvi vase zaprta in resna. Nihče ni verjel, da se je iz gozda vrnila dekle, vendar soi zaradi njene lepote in ugleda kljub temu prihajali snubci V hišo. Po vrsti jih je zavračala, Dejala je, da ji še ni za možitev, da še pripravlja balo; čeprav so vsi vedeli, da je v Romaniji najbolj pripravljeno dekle. Začutila je v sebi velikoi ljubezen do Grude Maloviča in ta ljubezen ni imela ne časa in priložnosti, da bi se razvnela.
Kakor da bi venela zaradi neke skrite bolečine v sebi, so postajale njene oči Vedno bolj otožne. Starše je zaskrbelo in hoteli so jo peljati k zdravniku, pa ni hotela. Da ji ni nič, je govorila, in da še nikoli ni bila bolj zdrava.
O Grudi Maloviču ni bilo kaj dosti sli-
šati. Tretjei leto po ugrabitvi je prišel skozi vas krošnjar in je povedal, da je bil z njim v nekem mestu ob morju. Tamkaj je Gruda natovarjal ladje, potem pa se je z ladjo odpeljal na novo delo, nekam čez morje, in ga pri odhodu naprosil, naj — če bo kdaj hodil skozi njegovo vas — obišče dekle Anuša in naj ji nekaj poVe. Krošnjar ni hotel povedati kaj, temveč je prosil, naj ga peljejo k njej.
Njej je povedal Grudino1 naročiloi: da je ne more pozabiti, da. ne bo nikoli prelomil dane besede in da se ne bo' nikoli oženil.
Dekle je ob tem sporočilu odrevenelo'. Potem je izgubila zavest in dobila vročico; Čez tri dni pa, se je oblekla in nališpa-la — prvič v zadnjih treh letih — in odšla z doma. Staršem je dejala, da gre k teti.
Šla je naravnost — k Matovičem, Doma je našla starega Grudinega očeta in dva brata. Poklonila se jim je in, jim poljubila roke. Nato je izvlekla prstan iz nedrij in dejala:
»Grudina nevesta sem in ne bi bilo prav, da bi ga ne čakala v njegovi hiši. Tu je prstan — najina zaroka. Čakala ga bom, oče in svaka, v njegovi hiši, kakor je prav.«
Maloviči so ostali nemi. Dejala je, da ji
je to Gruda naročil po krošnjarju, čeprav ni bilo besede o tem.
Sprejeli so joi in ji, snahi, zaželeli dobrodošlica.
Ko je njen oče zvedel, je poslal žandarje ponjo. Ničesar niso dosegli: — vrnili soi se brez nje. Imela je, prstan.
Od pamtiveka je veljal nenapisani zakon: dane besede med fantom in dekletom z dajanjem in sprejetjem prstana ni bilo mogoče s silo razvezati. To je, nenapisano, spoštovala tudi takratna oblast.
Anuša Borovčanska je ostala v Malovi-čevi hiši, tiha, molčeča, v ponosni žalosti svojega čakanja. Leta so tekla, od Grude pa ni bilo glasu, niti znaka, da bi vedel kaj o svoji nevesti.
Anuša se je v svojem miru razcvetela V lepotico; oi kateri so govorili daleč naokrog. Nihče pa ni vedel, da vsake pomladi vsa drhti od slutnje, da se: bo Gruda vrnil, da Vse leto divja v njej to neizživeta življenje brez moža, da se duši od gorja, ki ga nosi v prsih.
Ko je zadivjaia vojna,, je še trdneje pričakovala;, da, bo Grudo' prinesel vihar nemirnega časa. Vihar je minil in Grude ni bilo. V prvi povojni zimi pa, je nekega zlatega večera prinesel vaški pismonoša pismo iz daljnjih krajev. Ko je slišala, da pismo odpirajo in bero, so ji klecnile
noge in v glavi se ji je zavrtelo od sreče in pričakovanja.
Iz pisma so razbrali po' poizvedbah Rdečega križa, da je bil v nekem norveškem taborišču ustreljen delavec Gruda Malo-vič, talec iz Francije, jugoslovanski državljan.
Maloviči so zajokali, vendar jim je bilo laže, ker so zdaj zagotovo/ vedeli, kaj je z Grudo. Prvikrat pa so takrat zaslišali in videli An.ušo; kako joče in hlipa v potokih solza. Pustili so jo; da se izjoče.
Te zimske noči se je potem zgodilo. Ko je vse poleglo' in pospalo, si jei Anuša razpletla lase in odšla, v noč, oblečena v lahno poletno bluzo; Odšla je V planino, po poti, koder soi jo takrat ugrabljeno vodili ...
Našli so jo prihodnjega dne pod visoko smreko. V desnici je stiskala prstan, Čvrsto je držala v dlani obroček — ta drobcen spomin nanj, ki ga je toliko let zaman ljubila in čakala.
Takrat šele je povedal Grudin brat, eden izmed ugrabiteljev:
»Vsako, leto, odkar je prišla v našo hišo, je hodila pod tisto smreko,. Razpela je bluzo in nastavila dojke soncu, dvignila glavo kvišku in strmela V nebo, solze pa so ji, kakor potoki lile po licih. Tako> je ostala dolge ure, sama in nema...«
Stran 8
Štev. 39 (855)
Celovec, petek, 26. september 1958
SPO-OVP-jevska soglasnost glede novih volitev
Kar med obema vladnima strankama običajno ni navada, se je zgodilo V teh dneh odnosno tednih: brez Vsakih nasprotovanj in pomislekov z ene ali z druge strani sta SPO in OVP našli popolno soglasnost v važnem vprašanju, namreč glede razpisa volitev za, novi državni zbor. Prihodnje državnozborske volitve bi morale biti šele leta; 1960, toda postala je že navada, da se parlament razpusti predčasno in tako sta se obe stranki tudi tokrat sporazumeli, da bi volitve preložili že na jesen 1959, čeprav za to nista navedli nobenih tehtnih vzrokov.
Najprej je to misel sprožil kancler Raab, ki je hkrati tudi predlagal, da bi delovno dobo parlamenta! podaljšali od sedanjih 4 na 5 let in bi državnozborske Volitve po možnosti združili z volitvami za deželne zbore. Vicekancler Pitteirmann se je temu predlogu takoj pridružil in še s svoje strani predlagal, da bi bil predčasni razpust parlamenta V bodoče mogoč le ob dvetretjinski večini (doslej je v tem vprašanju veljal samo interni sporazum med vladnima strankama) in da bi za vsakokratne valitve določili stalen datum, kakor imajo to n. pr. urejeno v Ameriki.
Dočim predlog za podaljšanje parlamentarne dobe ni naletel na nobene tež-koče, se je proti Raabovemu predlogu za združitev državnozborskih z deželnozboir-skimi volitvami takoj pojavil odločen odpor posebna v vrstah deželnih vodstev OVP, kjer se bojijo, da bi s tem posamezne dežele utrpele škodo na svoji dosedanji avtonomiji. Pri socialistih pa nasprotno prevladuje mnenje, da bi taka združitev v marsikaterem slučaju SPD le koristila, kar Velja zlasti za Dunaj, kjer se1 že vsa leta bije trd boj za vodstvo- v najvažnejšem mestu države.
O posameznih predlogih za spremembo volilnih zakonov bodo sicer šele razpravljali, vendar je že precej gotovo, da bodo prihodnje volitve v državni zbor že prihodnje jeseni. Kot najbolj Verjeten dan volitev navajajo 25. oktober 1959. Pri teh volitvah bodo prvič uporabljene tudi že uradne glasovnice, glede katerih sta se vladni stranki že sporazumeli. Sploh je pričakovati, da bo bližnja prihodnost prinesla vrsta važnih sporazumov, saj so na obeh straneh poudarili pripravljenost na nadaljnje stvarno sodelovanje- med SPD in DVP.
Nevarna zaostritev zaradi Kitajske
Pred nekaj dnevi je prišlo med Sovjetsko: zvezo in Ameriko do nevarne zaostritve, ko je predsednik Eisenhower zavrnil sovjetsko noto, V kateri je bila, poudarjena zahteva po umiku ameriških čet s kitajskih otokov. V političnih krogih poudarjajo, da' se je kaj takega prvič zgodilo med obema velesilama in da je pričakovati, da se bodo medsebojni odnosi občutno: ohladili.
Sploh je Amerika v zadnjem času začela uveljavljati politika sile, kar se najbolj jasno vidi v njenem odnosu do LR Katijske. Kljub temu, da v svetu prevladuje mnenje, da nadaljnja podpora, Amerike Cangkajškovemu režimu na Formo-zi ni več upravičena:, Amerika noče spremeniti svojega stališča. Prav tako: pa tu-
di v OZN vztrajno odklanja sprejem LR Kitajske V svetovno organizacijo.
Ravno to zgrešeno zadržanje Amerike je na Glavni skupščini OZN izzvalo že vrsto ostrih obsodb, ker je mnogo držav mnenja, da je edino LR Kitajska upravičena zastopati kitajski narod v Združenih narodih. Vendar pa: je Ameriki s pomočjo Več ali manj odvisnih držav uspelo zabraniti, da; bi LR Kitajsko sprejeli v OZN. Kitajski tisk to ravnanje najostreje obsoja in pravi, da Amerika s tem dejanjem kaže svoje resnične namene, ki slej ko prej stremijo za tem, da, bi si podjarmila Kitajsko. V tem pa je treba: tudi iskati vzroke za bivanje ameriških vojaških sil na Formozi in drugih kitajskih otokih, kakor so že nekdaj tudi Japonci izkoristili Formozo za odskočno desko pri svojem, napadu na Kitajsko.
Dunaj mesto kongresov
Dunaj je v zadnjih letih postal zelo1 pomembno prizorišče evropskih kongresov. Letos so velika mednarodna zasedanja pričela na Dunaju že meseca, maja, dočim so se prejšnja leta začenjala šele v juniju. Letos bodo zasedanja še do konca oktobra, ter jih je za oktober predvidenih deset. V začetku oktobra prične zasedati državna železničarska sindikalna organizacija, nato sledi zasedanje evropskih potovalnih uradov. Sredi oktobra priredi
mednarodni Licns-klub dunajski kulturni teden, hkrati bo pričela konferenca avstrijskih hotelirjev in zasedanje za raziska-vanja o vprašanjih Podonavja. Nadalje bo na Dunaju mednarodna konferenca hotelirjev in končno' še zasedanje avstrijskih fotografov in kongres zveze energijske potrošnje. Pričakujejo, da bo nekatere kongrese obiskalo Več kot 1000 udeležencev.
Nizka potrošnja pralnih sredstev v Avstriji
Iz posebne statistike, ki je bila pred; kratkim objavljena, je razvidno;, da V Avstriji gospodinje porabijo razmeroma malo pralnih sTedstev — mila in drugih praškov za pranje. Računajo, da je leta 1956 prišlo na vsakega Avstrijca približno; 4,91 kg pralnih sredstev.
V drugih državah so leta, 1956 porabili na osebo približno toliko pralnih sredstev: V ZDA 13,62, v Belgiji 11,98, na Nizozemskem 9,93, v Franciji 9,69, na Dan-
skem 9,58, v Švici 8,78, na, Portugalskem 6,78, v Zahodni Nemčiji 5,82, v Italiji 6,76, na Finskem 5,17 in v Avstriji 4,91 kg.
Seveda pa množina porabljenega pralnega sredstva ni merodajno, da bi lahko' sklepali o Večji ali manjši snagi ljudi v določenih deželah, pač pa je množina uporabljenega pralnega sredstva V veliki meri odvisna od splošnega življenjskega standarda v določeni državi. Čim višji življenjski standard, tem večja tudi splošna potrošnja pralnih sredstev.
Jesenski velesejem v Grazu
Letošnji jesenski velesejem v Grazu bo od 27. septembra do 5. oktobra, ('tvoril ga bo trgovinski minister dr. Bock. Na velesejmu bodo spet zastopane vse gospodarske stroke, med temi bodo; udeleženi tudi razstavljalci iz 14 drugih držav. Poleg štirih posebnih razstav, ki bodo; pokazale
rejo štajerskih konjev, gojenje štajerskega sadjarstva, rejo malih živali ter nadzorovanje prehrambenih sredstev proti potvarjanju, bosta na velesejmu tudi dve inozemski posebni razstavi, namreč iz Jugoslavije in. Trsta.
Pocenjena semena in sadike
Da, bi se v deželi zboljšala kvaliteta pšenice, daje kmetijska zbornica subvencije v Višini 45 šil. na 100 kg: semena za nakup naslednjih sort: dr. Lassers Dick-kopf, Drauhofener Kolben in Austroi Ban,-kut. Pogoj za dosega subvencije je, da pridelovalec prej sklene pogodbo, da bo pridelek prodal zadrugi, trgovcu z žitom, ali pa mlinu. V praksi to pomeni, da dobi kmetovalec pocenjeno seme od zadruge, če se obveže, da ji bo prodal pridelek tega semenja.
Da bi se V deželi povečalo pridelava-, nje jagodičevja, posreduje oddelek za sadjarstvo in vrtnarstvo kmetijske zbornice
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 °/o ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko P o 1 z e r pd. Vazar p. Št. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
pocenjene sadike ribeza in maline. Sadike rdečega in črnega ribeza stanejo 4.50 šil., sadike maline; pa 2.— šil. na komadi.
Naročila sprejema oddelek za sadjarstvo in vrtnarstvo kmetijske zbornice samo do 5. oktobra. Z dobavo je računati šele koncem; oktobra ali pa, V prihodnji pomladi.
Konkurzi in poravnave
V prvi polovici letošnjega leta. so v Avstriji odprli 313 konkurzov in 192 poravnalnih postopkov. Zaradi pomanjkanja, premoženja, so; morali odkloniti 283 kon-kurznih predlogov.
V Parizu največ zločinskih umorov
Pariz je mesto;, kjer po statističnih podatkih največ ubijajo;. Po zadnjih podatkih so v francoski prestolnici povprečno vsak dan trije, umori. Glavna vzroka, umorov sta ljubezen in denar.
IIBHEIDEIII
PROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas —
15.45	Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 27. september:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Za mladino — 17.10 Za zabavo — 17.40 Slike z Dunaja — 18.15 Pozno ura že bije (slov.)
—	20.30 Humoristi.
II.	program: 9.00 Baletna glasba —
11.00	Ljudske meoldije — 14.45 Tehnični pregled — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Vesela oddaja — 19.35 Operni koncert.
Nedelja, 28. september:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Dopoldanske melodije — 11.30 Veselo petje — veselo igranje
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 Kdo je storilec?, kriminalna uganka.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 16.00 Plesne melodije — 18.30 Nazaj v šolsko klop — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Mednarodni koncert.
Ponedeljek, 29. september:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Trdi orehi — 16.00 Slovanski plesi — 17.10 Koncert — 18.45 Za mladino — 18.40 Za ženo in družino (slov.) — 20.15 V slučaju slučaja — 21.00 Glasba, glasba ...
II. program: 9.35 Poznana dela, poznani interpreti — 15.30 Za zabavo — 16.30 Valčki — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 Orkestralni koncert.
Torek, 30. september:
I.	program: 8.45 Medicinsko mesečno poroč lo — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 16.00 Godba na pihala
—	17.10 Popoldanski koncert — 18.40 En mesec deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Wagner: „Tristan jn Isol-de“, opera.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.30 Glasba iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Samo zate — 20.00 Dobra volja.
Sreda, 1. oktober:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 15.45 Samotne sence — 14.00 Glasba z vsega sveta — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18.40 Godba na pihala — 20.00 Šport — 21.00 O tem se lahko govork
II.	program: 8.20 Prosim, prav prijazno — 15.30 Igra orkester Matovani —
16.00	Otroška ura — 14.30 Zabavna glasba
—	17.15 Raziskovanje visokih šol — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 „Sivi“, igra.
Četrtek, 2. oktober:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Morda vas bo zanimalo (slov.) — 16.00 Take morejo biti samo ženske — 16.30 Pozabljen: Nobelovi nagrajenci za literaturo — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Za mladino — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Alpskogorska lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 15.30 Zabavni koncert — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.55 Popoldanski koncert — 21.00 Operni koncert.
Petek, 3. oktober:
I. program: 8.45 Iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! (slov.) —
15.45	Novosti iz angleške literature — 18.40 O petju na Koroškem — 19.05 Zgrabi srečo — 20.15 „Bogovi v pregnanstvu", trag:ko-medija.
II. program: 8.20 Prosimo, lepo prijazno — 16.00 Otroška ura — 16.30 Zabavna oddaja — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba za delopust — 19.30 Ljudska glasba —
19.45	Za ljubitelje gora — 20.00 Berlinčani in dunajska opereta.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00, 13.00, 15 00, 17 00, 22.00.
Sobota, 27. september:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Mladina poje — 9.30 Zabavna glasba — 10.10 Iz opernega sveta — 11.00 Igrajo pihalne godbe — 11.45 Havajski zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Izpod zelenega Pohorja — 14.15 Zan:mivosti iz znanosti in tehnike — 14.30 Voščila — 16.00 Ura popevk in ritmov — 18.00 Radijski leksikon — 18.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabaven sobotni večer.
Nedelja, 28. september:
6.00	Prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Skladbe za pihalno godbo — 8.00 V puščavi in goščavi; mladinska gra — 9.06 Ponovitev javnega večera domačih pesmi in napevov —
12.00	Voščila — 13.45 Za našo vas — 14.15 Voščila — 16.15 Glasbeni mozaik — 17.15 „Crainquebille“, radijska igra — 18.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe pojo —
20.00	Varietč na valu 327,1 m — 21.00 Melodije iz filmov in glasbenih revij.
Ponedeljek, 29. september:
5.00	Pisan spored — 8.05 Simfonična matineja — 9.40 Za razvedrilo — 10.35 V veselem ritmu — 11.35 Venček narodnih — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli god-
ci — 14.35 Voščila — 16.00 Operne melodije
—	18.00 Družinski pogovori — 18.45 Jugoslovanske zborovske skladbe — 20.00 Revija zabavne glasbe — 21.00 Simfonični koncert.
Torek, 30. september:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Iz slovenske solistične glasbe — 8.40 Potopisi in spomini
—	9.00 Popevke se vrstijo — 10.10 Zbori svobod pred mikrofonom — 11.00 Za dom in žene — 11.30 Za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Narodne iz Bele Krajine
—	13.30 V narodnem tonu — 14.00 Zabavni potpourri — 14.30 Zanimivosti — 16.00 Ura ritmov in popevk — 18.00 Kulturni pregled
—	20.45 ,Jetnik", igra.
Sreda, 1. oktober:
5.00	Zabavni spored — 8.05 Narodni zvo-k; z juga — 10.10 Dopoldanski koncert —
11.00	Slovenske narodne — 11.15 Klavir v ritmu — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Vesele citre — 14.35 Pri slovenskem oktetu
—	16.00 Koncert po željah — 17.10 Odprite sprejemnik — 18.20 Romunske narodne pesmi — 20.00 Pri siculskih predicah; lirična pesem.
Četrtek, 2. oktober:
5.00	Zabaven spored — 8.05 Pisana paleta
—	10.10 H tri prsti — 10.35 Slovenske narodne — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Umetne pesmi poje moški zbor „Moškric“ — 14.15 Radijski leksikon — 14.30 Voščila — 16.00 Glasbene uganke — 17.10 Za ljubitelje zabavne glasbe — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 3. oktober:
5.00	Pisan spored — 8.05 Z ljudsko pesmijo po svetu — 8.30 Varietč na valu 327,1 m
—	10.30 Domače poskočnice — 11.00 Za
dom in žene — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Od arije do arije — 14.35 Pisana vrsta slovenskih narodnih —	15.40 Iz svetovne
književnosti — 16.00 Koncert ob štirih — 17.10 Od popevke do popevke — 20.30 Wolf-Ferrarijeva dela.