DOLENJSKI GOZDAR gozdne99ala€€l LETNIK XXV NOVO MESTO, FEBRUAR 1988 -------- N Nagrade in priznanja delavcem za 30-, 20- in 10-letno delo v gozdarstvu ^ _______________* - v Na proslavi v Pogancih je pred podelitvijo priznanj in nagrad nagovoril delavce, jubilante, direktor GG Novo mesto inž. Jože Petrič. Potem ko nas je spomnil na težke medvojne in povojne čase, ki smo jih z ogromnim naporom in požrtvovanjem uspešno preživeli, je dejal: »Tudi danes je položaj izredno težak. Borimo se z veliko inflacijo, ki je dosegla trimestno število. Življenjska raven delovnih ljudi močno pada. Zunanja in notranja zadolžitev presega normalne okvire. Nezaposlenost narašča. Vedno večje delovnih organizacij, ki poslujejo z izgubo. Lahko bi še našteval celo vrsto težav, s katerimi se otepamo, vendar so vam poznane iz tiska, radia in televizije. Na splošno bi na kratko lahko rekel, da nam gre letos slabše kot lani in boljše, kot nam bo šlo prihodnje leto. Žalostno pri tem pa je dejstvo, da ravno starejša generacija, zlasti imam v mislih delavce s 30- in 20-letnim delovnim stažem, doživlja drugo krizno obdobje, če smatramo, daje bilo povojno prvo. Zvezna skupščina in vlada sta pred kratkim sicer sprejeli protiinflacijske ukrepe, toda veliko dvomov je, če bodo le-ti tudi uresničeni. Pri vsem tem lahko rečem, da smo do nedavnega imeli gozdarji kot surovinska panoga za gospodarjenje še dokaj ugodne razmere. Toda že lani, še bolj pa letos, so se tudi nad gozdarstvom začeli zbirati temni oblaki. Zakaj taka črnoglednost? Naj naštejem nekaj vzrokov: Cene gozdnih sortimentov zaostajajo za rastjo inflacije več kot za 30 odst. Ker so prodajne cene tudi vir za formiranje sklada biološke amortizacije, je razumljivo, da denarja za vlaganje zmanjkuje. Da bi bila mera še bolj polna, naši gozdovi umirajo (npr. jelke), zaradi česar imamo večje stroške proizvodnje in večje potrebe po vlaganjih. Zadnje čase je čutiti, da imamo preveč zaposlenih, in to zaradi povečanja storilnosti in zmanjšanja odkupa na panju v zasebnem sektorju. Sprejeli smo program ukrepov za boljše gospodarjenje, kjer je vse po- drobnejše opredeljeno, in ga že izvajamo. In če na koncu omenim samo še lesno industrijo, ki se otepa z izgubami, mislim, daje slika precej jasnejša. Z lesno industrijo smo namreč tesno povezani in če njej zaškriplje danes, bomo to jutri tudi mi čutili na svoji koži.. Morda sem bil preveč črnogled, kajti prepričan sem, da bomo našli izhod tudi iz te krizne situacije. Visoko bomo morali zavihati rokave, pridno delati, biti bolj disciplinirani, zlasti pa bomo morali varčevati na vseh ravneh. Sicer pa, kaj bi vam našteval, saj to najbolj veste vi, ki ste v preteklin desetletjih znali premagovati take in podobne težave.« Ob koncu seje direktor Petrič zahvalil vsem, ki so slavili obletnico zves- ŠTEVILKA 1 tobe GG za sodelovanje, jim čestital in skupaj s predsednikom delavskega sveta inž. Nikom Golešem in s predsednikom sindikalne konference GG Novo mesto Alojzom Puhanom podelil značke, priznanja in nagrade. Značke, priznanja in nagrade so prejeli: tozd Gozdarstvo Novo mesto: 1. Jože Golobič, st. 30 let 2. Marija Markeljc 30 let 3. Anton žagar 30 let 4. Janez Jereb 20 let 5. Rezka Kralj 10 let 6. Ivan Kastelic 10 let 7. Slavko Škrbec 10 let tozd Gozdarstvo Straža: 8. Jože Grandovec 30 let 9. Franc Senica 30 let 10. Alojz Špringer 30 let 11. Franc Vidmar 20 let 12. Edvard Jerše 10 let 13. Jože Saje 10 let tozd Gozdarstvo Podturn: 14. Viktor Avguštin 30 let 15. Karel Muhič 30 let 16. Franc Repar 30 let 17. Rudi Zamida 30 let 18. Franc Mihalič 20 let 19. Branko Avguštin 10 let 20. Franc Avguštin, 1960 10 let 21. Peter Dular 10 let 22. Lado Murn 10 let 23. Milka Stojič 10 let tozd Gozdarstvo Črmošnjice: 24. Stipo Lukič 30 let 25. Marica Knez 20 let 26. Justa Trplan 20 let 27. Ivan Retelj 10 let tozd Gozdarstvo Črnomelj: 28. Peter Vardič 20 let 29. Luka Dražetič 10 let 30. Andrej Frankovič 10 let 31. Ivo Hozjan 10 let 32. Jože Kambič 10 let 33. Boris Komarov 10 let 34. Pejo Petrovič 10 let tozd Gozdarstvo Novo mesto: 35. Matija Vidic 30 let 36. Bogdan Zupančič 30 let .C-20 let S 37. Radovan Lapanje 38. Feliks Lekan 10 let ^ tok Gozdarstvo Črnomelj: N C 39. Ante Pavlovič 30 let 40. Jože Grabrijan 10 let ŠT tok Gozdarstvo Trebnje: j> 30 let | 41. Stane Penca 42. Jože Falkner 20 let 5, nje s 1. 43. Jože Fortuna 10 let 44. Ivan Levičar 10 let tozd Transport in gradnje: 45. Karel Andruščišen 30 let 46. Jože Pečjak 20 let 47. Ignac Rogelj 20 let tozd Vrtnarstvo in hortikultura: 48. Štefka Paternoster-Burger 20 let 49. Franc Medic 20 let 50. Rudi Petan 20 let delovna skupnost skupnih služb: 51. Polona Avsec 30 let 52. Vida Ban 30 let 53. Danica Belopavlovič 30 let 54. Jože Kure 30 let 55. Ivan Turk 30 let 56. Francka Turk 20 let 57. Ludvik Starič 20 let 58. Roman Ulčnik 20 let 59. Jože Kovačič 10 let 60. Marija Može 10 let 61. Marina Smolič 10 let 62. Andrej Pečavar 10 let višina nagrad: 10 let 112.500 din 20 let 168.000 din 30 let 225.000 din Priznanja za tridesetletno delo je dobilo 21, za dvajsetletno 16 in desetletno delo 25 delavcev. ( A Za enako delo enako plačilo Ko v tozdih gozdarstva razpravljamo o poslovnih izidih periodičnih in zaključnem računu, je vedno govora tudi o prelivanju »rente« in o izenačevanju možnosti gospodarjenja med tozdi družbenega sektorja v GG. Delavci v tozdu, ki se jim odliva del prihodka v druge tozde, se čutijo oškodovani ter delavcem v tozdih, ki prejemajo del tega prihodka, očitajo, da so deležni dela njihovega truda. Če odgovorni delavci te delitve na zborih delavcev ali samoupravnih organih pravilno ne obrazložijo, povzroča to nerazpoloženje ter medsebojna očitanja. Tisti, ki dajejo, se počutijo dobrohotni (čeprav dajejo na podlagi predpisov), drugim pa je malo nerodno, kot da prejemajo nezasluženo miloščino. V nadaljevanju bom poskusil ta pojav opisati v čimbolj preprosti obliki, da bi bil razumljiv za vsakega delavca. Različnost gozdov Po zakonu o gozdovih so gozdovi razdeljeni na gozdnogospodarska območja. Za gospodarjenje v območju je določena le po ena gozdnogospodarska organizacija. Območje je zaokrožena gozdnogospodarska enota, ki mora zagotavljati trajnost gozdov ter krepitev njihovih ostalih funkcij. Z območjem torej gospodari ena DO, to je GG. Območje je razdeljeno na gozdnogospodarske enote. Družbene gozdnogospodarske enote so vključene v gospodarjenje v tozdih, zasebne pa v tokih. Ker je izenačevanje možnosti gospodarjenja predpisano le za družbene gozdove, bom obravnaval le tozde. V našem GG imamo širše komplekse družbenih gozdov: Rog, Gorjanci, Brezova reber, manjše pa Hmeljnik, Struga, Veliko Bukovje, Velika Loza, Hrastovo brdo, ter številne bivše vaške skupnosti in še bolj številne osamljene manjše površine. V preteklosti seje v teh gozdovih različno gospodarilo. V gozdovih, ki so bili nekoč last graščakov, verskih skupnosti, začasne državne uprave in raznih družb, so že takrat strokovnjaki načrtno gospodarili v skladu z gozdarskimi strokovnimi dosežki (Rog, Goijanci, Brezova reber itd.). V gozdovih, last nekdanjih Kočevarjev, so kmetje gospodarili po kmečko (odvisno od gospodarskih razmer). Najbolj pa so bili izkoriščeni gozdovi začasnih delniških družb ali lesnih trgovcev, ki so si z gradnjo žag in začasnih železniških prog hoteli v čim krajšem času povrniti vloženi denar. Naravne danosti in način gospodarjenja pred 60,80 in več leti so nam zapustili dediščino, s katero gospodarimo danes po GG enotah. Drevesne vrste, lesne zaloge, gozdni sortimenti itd. so predvsem učinki tedanjega gospodarjenja. Seveda ne smemo podcenjevati tudi učinkov gospodarjenja v povojnih časih. Vendar ob-hodnja v gozdovih presega dobo ene generacije, zato bodo našo učinkovitost ocenjevali zanamci. Posamezni tozd gospodari z gozdovi v GG enotah, ki so glede na naravne danosti in gospodarjenje v preteklosti različne po drevesnih vrstah, lesnih zalogah in strukturi gozdnih lesnih sortimentov (tehnični, pros-torninski les). Glede na to ima posamezni tozd na približno enaki površini gozdov različen etat po drevesnih vrstah (iglavci, listavci) in po strukturi sortimentov (tehnični les, prostor-ninski les), doseganje prihodka pa je odvisno od vrste lesa in strukture. Odpiranje gozdov, t.j. gradnja gozdnih prometnic ima prednost tam, kjer se najprej poplača, to je tam, kjer je večja koncentracija etata, kjer so vrednejši sortimenti itd. V bogatejših GGE je zato gostota gozdnih prometnic večja, kar zniža stroške spravila. Tudi drva je treba izdelovati Zakon o gozdovih obvezuje GG, da pridobiva pri sečnji vse gozdne lesne proizvode, ne glede kakšen trenutni gospodarski učinek je s tem dosežen v posameznem tozdu. Izdelovati je potrebno torej tudi, denimo drva, pa čeprav prodajna cena ne pokriva stroškov proizvodnje oz. povzroča izgubo. Iz dosedaj opisanega lahko zaključimo, da nekateri tozdi gospodarijo z bolj odprtimi gozdovi, ki v etatu dajejo vrednejše sortimente (več iglavcev), po strukturi več tehnike in manj prostorninskega lesa. Na drugi strani pa imamo tozde, ki imajo zelo malo iglavcev, v listavcih pa več prostorninskega lesa ter nižjo gostoto gozdnih cest. Če zaradi primerjave zanemarimo stroške spravila, prevoza in oddaje, poglejmo, koliko prihodka ustvari sekač v 8 urah pri proizvodnji različnih gozdnih lesnih sortimentov: — drva — norma 8 ur = 6,5 prm x 32.000 din = 208.000 din — hlodi igl. 8 ur = 8 m3 x 75.000 din = 600.000 din Sekač pri izdelavi hlodovine iglavcev je torej ustvaril v enakem družbe-. no priznanem času skoraj trikrat večji prihodek. Dobro pa vemo, koliko telesnega napora zahteva izdelava in zlaganje drv ob približno 500 pripo-gibih in prenosih cepanic in oblic v primerjavi z izdelavo tehničnega lesa. Več iglavcev več izkupička Za primerjavo ustvarjanja prihodka je zaradi ilustracije prikazan najcenejši in najdražji sortiment. Kakšno razmerje iglavcev in drv v desetih mesecih 1987 smo prodali v naši DO po tozdih, kažejo naslednji podatki: tozd iglavci m3 % drva m3 % Novo mesto 3.363 5 4.205 24 Straža 13.397 22 2.527 14 Podturn 28.574 ,47 2.332 13 Črmošljice 13.215 22 3.492 20 Črnomelj 2.272 4 5.125 29 skupaj 60.761 100 17.681 100 Zaradi tako različnega razmerja gozdnih lesnih sortimentov so tudi dosežene povjjjgjpe prodajne cene po m3 različne:j| Novo mesi Straža « Podturn ! o * Crmošnjic^S*”^ din/m3 26.521 34.709 3.533 37.974 27.852 Črnomelj \ *°'4 y 27. Pravilno vrednotenje dela Ugotovili smo že, da delavec pri enakem družbeno priznanem delu ustvari do trikrat večji prihodek pri izdelavi vrednejših sortimentov. Zakon pa nas obvezuje gospodariti z optimalno intenzivnostjo, torej tudi za izdelavo drv. Delavec, kije izdeloval drva, ne bi bil enakovreden pri delitvi dohodka, oz. bi bil deležen nižjih prejemkov, medtem ko bi si delavec, ki je bil razporejen na izdelavo hlodovine lahko delil trikratni dohodek za enako vloženo delo oz. trud. Če poenostavimo, bi to veljalo znotraj tozda ali pa med tozdi. Ker je zakonodajalec to predvidel, je predpisal, da se mora na ravni delovne organizacije ugotoviti skupni prihodek odprodaje lesa ter se nato z upoštevanjem dogovorjenih standardnih normativnih stroškov razporediti na prihodke tozdov. Tudi v naši DO smo z referendumom sprejeli ta določila. Z načrtom se ugotovijo predvideni iztržek od prodaje lesa, predvideni stroški na podlagi normativov ter ostali odhodki (biološka amortizacija, skladi) in tako izračuna v posameznem tozdu presežek ali primanjkljaj. Iz odstopanja od načrtovanih neposrednih stroškov in od načrtovanega prihodka od prodanega lesa pa izhaja uspešnost tozdov. Zakon o gozdovih je z določbo o skupnem prihodku zagotovil, da delavci za enako količino družbeno koristnega dela dobijo enako plačilo. Iz vsega je torej razvidno, da je območje — to je GG — zadolženo, da izravnava razmere za gospodarjenje med tozdi. Po mojem mišljenju tudi ni prav, da se razpravlja, kateremu tozdu se odvzame in kateremu dodaja celotni prihodek za izravnavanje gospodaijenja, ker se ta (CP) obravnava za območje, vendar je to stvar ekonomistov in pravnikov. Verjetno pa je to tudi spodbuda, da razmišljamo o ustrezni organiziranosti GG. Zaključek: GG kot DO v gozdnogospodarskem območju je enota, za katero se ugotavlja skupni prihodek od prodaje gozdnih lesnih sortimentov. Vsi delavci, oz. tozdi so upravičeni do prihodka, doseženega z družbeno priznanim delom. Na podlagi ugotovljenih standardnih normativnih stroškov ter prodajnih cen z letnim gospodarskim načrtom ugotovimo in zagotovimo izravnavanje ustvarjanja in delitve prihodka med tozdi v okviru območja. Zaradi sprememb, ki med letom vplivajo na gospodarjenje, je potrebno med letom načrt dopolnjevati. Odstopanja do sprejetega načrta stroškov in prihodkov pa vplivajo na uspešnost poslovanja posameznega tozda, kar se mora odražati pri nagrajevanju. Renta torej nikomur ne odvzema, nikomur neopravičeno ne daje, pač pa zagotavlja enotno intenzivno gospodarjenje v območju in enakopravnem položaju vseh delavcev in tozdov, ki opravljajo dela v družbenih gozdovih. Samoupravni sporazum o takem načinu ugotavljanja in razporejanja skupnega prihodka in dohodka v delovni organizaciji smo sprejeli. Zaradi zelo hitre inflacije (stroški, cene) planska služba verjetno ne bo mogla sproti dopolnjevati letnih načrtov ter bo do ustalitve gospodarstva verjetno potrebno tudi ocenjevanje. Dolžnost nas vseh je, da z dobro organizacijo dela, zniževanjem stroškov na vseh ravneh in čim boljšim vrednotenjem gozdnih lesnih sortimentov ustvarimo tak skupni prihodek, ki bo zagotavljal vsem delavcem zaslužen prihodek po vloženem družbeno priznanem delu. TONE FABJAN PLAN DELOVNEGA ČASA ZA LETO 1988 jan. feb. marec april Meseci maj junij julij avgust sept. okt. nov. dec. skupaj 1. število koledarskih dni 31 29 31 30 31 30 31 31 30 31 30 31 366 2. število nedelj in sobot 5,3 4,3 4,3 4,4 5,3 4,3 5,4 4,3 4,3 5,4 4,3 4,4 52,40 3. število republ. in drž. praznikov 2 1 2 2 3 10 4. število delovnih dni 21 22 24 21 21 23 20 24 23 22 20 23 264 5. število delovnih ur 168 176 192 168 168 184 160 192 184 176 160 184 2112 6. število ur praznikov 16 8 16 16 24 80 7. skupaj ur v mesecu 184 176 192 176 184 184 176 192 184 176 184 184 2192 8. število dni za obračun OD 23 23 23 22 23 23 23 23 23 22 23 23 274 9. število ur za obračun OD 184 184 184 176 184 184 184 184 184 176 184 184 2192 1. Plan delovnega časa je sestavljen na podlagi delovnega koledaija za leto 1988 2. Februar, vključno 1. 3.; julij, vključno 1. 8. 3. Četrto soboto v aprilu bomo delali za solidarnostni prispevek za odpravljanje posledic naravnih nesreč (ta dan ni upoštevan v urah za obračun OD) jem letu sekali. V gozdnogospodarskem načrtu razberemo, koliko je možno posekati in začnemo z delom. Dogovarjanje z lastniki je najtežje. Z njihovim sodelovanjem ugotovimo pravilne meje in jih označimo. Kadar je po vsem tem pripravljen sodelovati, mu les enostavno odkažemo. Sečnjo in spravilo opravi sam, kar je njegova pravica. Za domačo uporabo lahko obdrži drva in tehnični les. Za slednje mora imeti pristanek občine za obnovo ali gradbeno dovoljenje, ves preostali les pa mora oddati gozdarski organizaciji. Če pa želi lastnik sečnjo in spravilo prepustiti nam, sklenemo z njim pogodbo, v kateri določimo rok in ceno sečnje in spravila. Po končanem opravilu napravimo obračun. 4. OD se obračunava po urah, navedenih v vrsticah 9. 5. Obračuni se zaključujejo zadnjega v mesecu. 6. Proizvodni delavci nadoknadijo en deževni dan v mesecu tretjo soboto (razen januar, februar, november in december); en deževni dan se ne obračuna, zato je število ur za vse delavce enako. Morebitni presežek ur pri proizvodnih delih lo količino moramo posekati s kooperanti in našimi delavci. Vse to gozdarje obremenjuje in jih postavlja v težaven položaj. V takem sistemu je postopek za vse dokaj neprijeten, saj pridemo do načrtovane količine lesa z dolgotrajnim prepričevanjem ali celo s prisilo, če je tako predvideno z ureditvenim načrtom. se bo poračunal v decembru. f . . \ Težave pri pridobivanju lesa iz zasebnih gozdov Kakor za vse kmetijske proizvode izkupičkom za prodani les kupil stro-velja tudi za les, da cene daleč zaosta- je. Pri takih nesorazmerjih med ceno jajo za inflacijo. lesa in stroji nam je zelo težko priti do Ob primerjavi, koliko lesa mora načrtovanih količin lesa za blagovno kmet dati za stroje, je razlika že vrto- proizvodnjo. Lastniki se, razumljivo, glava. Zato ni čudno, da zadnjih upirajo sečnji. Od njih dobimo borih nekaj mesecev ni več kmeta, ki bi z 40 odst. predvidenega odkupa. Osta- Proizvodnja in odkup do konca Naj navedem, kakšen je zakonit postopek. Pri načrtovanju določimo oddelke, v katerih naj bi v nasledn- ( ~ N Delo disciplinske komisije Če se lastnik s sečnjo ne strinja, kar je pogosto, moramo postopati drugače. Pismeno ga povabimo, da sodeluje pri odkazilu, če ne pride, mu odkažemo sami. Po opravljenem odkazilu mu pošljemo v podpis dogovor, ki ga obvesti o količini odka-zanega lesa in mu določi rok poseka in spravila. Če v tem roku sečnje in spravila ne opravi, stori to tok. Ce se lastnik s tem postopkom ne strinja, ima pravico pritožbe na svet toka. V primeru, daje z odločitvijo sveta nezadovoljen, lahko vloži tožbo pri pristojnem sodišču. Vsekakor pa je naš namen in naša želja, da do takih neprijetnosti in sporov ne bi prihajalo. UROŠ KASTELIC decembra 1987 V družbenih gozdovih 106, v zasebnih le 80 odstotkov IGLAVCI TEHNIKA LISTAVCEV GOLI PROSTOR. LES SKUPAJ načrtovano m3 4.140 5.376 6.215 4.910 20.641 TOZD NOVO MESTO doseženo 4.267 5.741 6.195 4.659 20.862 % 103 107 100 95 101 načrtovano m3 10.000 5.896 7.378 3.200 26.474 T.0ZD STRAŽA doseženo 11.635 3.990 7.145 3.951 26. 721 X 116 68 97 123 101 načrtovano m3 21.675 3.SIS 5.962 2.400 33.555 TOZD PODTURN doseženo 28.925 3.176 3.906 2.389 38.396 X 133 90 66 100 114 načrtovano m3 13.241 6.912 6.122 3.720 29.995 TOZD CRMOSNJICE doseženo 14.443 6.767 6.925 3.865 32.000 X 109 98 113 104 107 načrtovano m3 2.238 4.232 7.985 4.560 19.015 TOZD ČRNOMELJ doseženo 2.620 4.305 7.206 4.998 19.129 X 117 102 90 110 101 načrtovano m3 811 ■ 325 471 697 2.304 TOK TREBNJE-druŽ. doseženo 985 324 484 654 2.447 X 121 100 103 94 106 načrtovano m3 52.105 26.259 34.133 19.487 131.984 SKUPAJ DRUŽBENI doseženo 62.875 24.303 31.861 20.516 139.555 X 121 • 93 93 105 106 načrtovano m3 7.800 12. 700 5.170 12. 780 38.450 TOK NOVO MESTO doseženo 7.946 12.292 4.181 4.356 28.775 X 102 97 81 34 75 načrtovano m3 2.280 11.120 1.600 5.000 20.000 TOK ČRNOMELJ doseženo 2.187 11.928 3.187 278 17.680 X 96 107 205 6 88 načrtovano m3 1.900 3.950 750 3.450 10.050 TOK TREBNJE doseženo 1.602 4.234 961 1.474 8.271 X 84 107 128 43 82 načrtovano m3 11.980 27. 770 7.520 21.230 68.500 SKUPAJ ZASEBNI doseženo 11.735 28.454 8.429 6.108 54. 726 X 98 102 112 29 80 načrtovano m3 64.085 54.029 41.653 40.717 200.484 SKUPAJ GG doseženo 74.610 52.757 40.290 26.624 194.281 X 116 98 97 65 97 v letu 1987 ^ Disciplinska komisija Gozdnega gospodarstva Novo mesto je v letu 1987 obravnavala 47 predlogov za uvedbo disciplinskega postopka. Vse zadeve so bile obravnavane na desetih sejah senata disciplinske komisije, kar znese 4.7 zadeve na posamezno sejo. Pripravljalni postopki so bili vodeni v 16 zadevah. Ker pa so predlogi oz. zahtevki za uvedbo disciplinskih postopkov v naših primerih pomanjkljivi, bo v bodoče potrebno opraviti več pripravljalnih postopkov (zbiranje dokumentacije, zaslišanje prič, pridobitve drugih dokazov). Najpogostejše kršitve delovnih obveznosti so bile naslednje: — neopravičeno izostajanje z dela več kot 1 delovni dan, — malomarno in nevestno opravljanje del in nalog, — nespoštovanje predpisov iz varnosti dela v gozdu, — predčasno odhajanje z dela, — nevzdržpvanje ali malomarno vzdrževanje sredstev za delo (stroji, orodje, vozila), — ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti. Za ugotovljene in dokazane kršitve delovnih obveznosti so bili izrečeni naslednji disciplinski ukrepi: — opomin v 12 primerih, — javni opomin v 12 primerih, — prenehanje delovnega razmerja z odložitvijo izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa v 12 primerih, — prenehanje delovnega razmerja v 6 primerih, — v štirih primerih je bil disciplinski postopek zoper delavce ustavljen. Poročilo disciplinske komisije je obravnaval strokovni svet Gozdnega gospodarstva Novo mesto ter se zavzel za objavljanje izrečenih disciplinskih ukrepov v Dolenjskem gozdarju. JOŽE KOVAČIČ DOLENJSKI GOZDAR l Poročilo o delu društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Novo mesto v pretekli mandatni dobi (Prebrano 15. januarja 1988 na občnem zboru v Pogancih) Izvršni odbor našega društva, ki danes polaga račune svojega dvoletnega dela, je bil izvoljen 5. oktobra 1985 na zboru v Straži. Istega dne je bil tudi ogled nove gozdne ceste Komama vas — Bele stene in na Mimi gori tradicionalna polharija. Daje odbor res pridno delal, se vidi že po številu sej, ki jih je bilo 8. Vse seje so bile sklepčne. V dnevnih redih se največkrat ponavlja točka o sprotnih vprašanjih, ki se tičejo društva in stroke. Veliko časa smo posvetili osnovni dejavnosti društva, to je izobraževanju s predavanji in na posvetih. V to so všteti tudi naši izleti doma in v inozemstvu. V delu našega društva se je nasploh odražalo življenje našega GG in gozdarstva. V minulem mandatnem obdobju smo opravili naslednje delo: 11. januarja 1986 predavanje in posvet »Organizacija gozdarstva v zvezi z novim zakonom o gozdovih«, predavatelja Tone Šepec in Jože Lukšič; istočasno tudi ogled gozdarskih filmov; prisostvovalo je 52 članov društva. 9. maja 1986 predavanje Danice Belopavlovič »Razvoj naše AOP«; poslušalcev je bilo 40. 9. maja 1986 predavanje Marjana Šolarja »Umiranje gozdov na Slovenskem«; poslušalcev je bilo 40. 9. maja 1986 »Meniški steljniki nekoč in danes«; ogled intenzivnega nasada in ocena uspešnosti spremembe kulture; po nasadu sta vodila Slavko Klančičar in Peter Dular; ogleda se je udeležilo 20 članov. Poleg tega smo 28. maja 1986 imeli na obisku in terenskih ogledih v Rogu skupino upokojenih članov di-ta gozdarstva iz vse Slovenije. Petdnevna strokovna ekskurzija v Nemčijo (Freiburg) in Francijo (Be-sancon) v času od 22. do 27. junija; tematika: umiranje gozdov, skupinsko postopno gospodarjenje, ogled tamkajšnjega gozdarstva; udeležencev je bilo 46. 10. oktobra 1986 ogled gozdov v Rogu glede naravne obnove; po ogledu tradicionalna polharija; udeležencev 42 (skupaj s povabljanimi kolegi iz Novolesa). Predavanje prof. dr. Edvarda Rebule »Najnovejša tehnologija dela pri pridobivanju lesa«; prikazani so bili številni diapozitivi; udeležencev je bilo 62 (izvedeno 9. maja 1987). Predavanje in posvet »Presoja tehnične opremljenosti in izkoriščenosti strojev«; gradivo sta podala Jože Kure in Vinko Vidrih; zanimiva predavanja smo slišali 9. maja 1987. V dneh od 17. do 18. septembra 1987 je bila ekskurzija dita v Gorski Kotar in na otok Krk. Kot veste, smo se seznanili s propadanjem gozdov, ogledali pa smo si tudi mehanizirano skladišče. Ekskurzije se je udeležilo 40 članov. 9. oktobra smo bili v Trebnjem. Na objektu Bajturna smo videli odpiranje kompleksa z vlakami, na Ojs-trem vrhu pa primer oddelčnega gospodarjenja v zasebnih gozdovih. Po ogledu gozda je bila pri lovski koči polharija. Vseh udeležencev je bilo nekaj nad 40. Skupina naših članov seje v oktobru podala na evropsko Ciglarjevo pot E 6. Prehodili so odsek Krvava peč — Snežnik. Obiskala nas je skupina 50 članov postojnskega dita. 13. in 14. oktobra smo jim pokazali primer gospodarjenja z bukovimi gozdovi na Brezovi rebri, skladišče v Straži in nasad Mlake v Beli krajini. To je le kratek prikaz najpomembnejšega dela. Člani društva smo se redno udeleževali tudi vseh posvetovanj in plenumov dita gozdarstva Slovenije. Čedalje večja težava pri uresničevanju programa je pomanjkanje denarja, zlasti za ekskurzije. Te stroške smo dosedaj krili iz članarine, samo- prispevkov udeležencev, največji delež pa je prispevalo naše GG iz sredstev za izobraževanje. Za ostalo dejavnost smo pridobili sredstva z zaračunavanjem raznih del naših članov GG (popis umiranja gozdov, odkazilo redčenja žledoloma v Suhi krajini). Glede letne članarine naj povem, daje bila ta 1986. leta 300 din, leta 1987 pa 500 din. Letos jo bo potrebno zaradi inflacije krepko dvigniti, saj znaša sedaj samo naš prispevek zvezi 1.000 din za člana. V društvo je sedaj včlanjenih 90 gozdarskih tehnikov in inženiijev. Čedalje večje tudi obiskov gozdarjev od drugod in s tem v zvezi tudi stroškov. V letu 1987 je organizacija strokovnih obiskov članov drugih domačih ditov potekala prek našega društva, obiski inozemcev pa prek skupnih služb GG. Končno so bili seveda izvajalci vedno posamezni tozdi oz. toki. Številni so bili v tem obdobju še medsebojni obiski neposredno po temeljnih organizacijah. Že dlje časa smo želeli, da bi društvo za svoje potrebe nabavilo kak boljši fotoaparat. To smo storili leta 1986 za nakupom kamere Canon A 1 s teleobjektivom v vrednosti 168.000 din. Prve fotografije so že bile objavljene v našem glasilu. Vabim vse naše fotoamaterje, da se fotoaparata čim-več poslužujejo. Z naraščajočo gospodarsko krizo je težav čedalje več. Marsikatero bi v bodoče lahko obravnavali na ravni našega društva, ki združuje vse gozdarske strokovnjake tega območja. Pozdravljamo tudi ponovno oživitev dita lesarjev pri Novolesu, ki so imeli svoj občni zbor v decembru. Pričakujemo več medsebojnega sodelovanja. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. Naš gozd Za hišo je gozd. Zelen je in senčen. Dom tisoč živali, ptic in rastlin. Svež zrak nam daje, radi ga imamo, otroci, odrasli, stari in mladi. V njem se otroci veseli igramo, odrasli po njem se sprehodijo radi. Pravijo, daje nekoč bil gozd začaran, da v njem so živele kače in škrati, zmaji, pošasti, čarovnice zlobne, koze z rogovi, vile hudobne. In pridi še ti, da videl nas boš, kako mi tukaj živimo, kako gozd nam nudi neizčrpno prostost, saj v njem se vedno sprostimo. POLONA GLAVAN, 6. b. Čas hitro teče. Minilo je že 14 let, odkar smo člani novomeškega dita obiskali romunske gozdarje in pri Sinaji videli ta pravljični grad, nekdanje prebivališče njihovega zadnjega kralja. Za večino med nami je bil to z vidika arhitekture, notranje opreme in bogatih zbirk najlepši grad, ki smo ga kdaj videli. Nehote se mi vsiljuje primerjava, kako smo za podobno dediščino poskrbeli pri nas. Spomnimo se na primer ljubljanskega gradu ali pa ruševin v Soteski. Grad v Soteski bi po vojni lahko še rešili. Po pripovedovanju domačinov je bilo že pripravljeno celotno ostrešje; potem pa je nekdo odločil, da takih simbolov fevdalizma pri nas ne gre obnavljati. (Foto in besedilo Slavko Klančičar) Novice iz Črnomlja Lani so srečali Abrahama Vlado Abramovič, Anica Frankovič, Jože Prijanovič in Peter Vardič. Umrla sta Stanko Rom, manipulant pri kamionih, in Tone Miklavc, nakladalec na odpremnem skladišču. Upokojena sta bila sekača Stipo Davidovič in Jože Lozar. Na odsluženje vojnega roka je odšel pripravnik Rajko Vrlinič. Kot pripravnik se je zaposlil Robert Cekuta. Mesto delovodje v revirju Planina je prevzel Damir Grguraš, gozdarski tehnik. Na obisku so bili gozdarji iz GG Kočevje in gozdarji iz GG Postojna. Ogledali so si nekatere naše drevesne nasade. Zgrajena je bila skoraj 7 km dolga gozdna cesta Vrčice — Planina. Tako bo možen dostop v revir Planina tudi v zimskem času. Stara cesta je imela do 20% vzpona in že ob najmanjšem snegu ni bila prevozna. Z odselitvijo Adolfa Erjavca s Planine pod Mirno goro je ostala v vasi edina stanovalka Rezka Žnidaršič, 88-letna ženica (umrla januarja letos). Iščemo družino za naselitev v lo-garnici ali samskem domu, vendar se zaenkrat še ni nihče oglasil. V gradnji je 3,5 km dolga gozdna cesta z Vahte proti Popovičem. Predvidoma bo gotova v juniju 1988. Stroški bodo 6,8 milijarde starih din. Prihodnje leto bomo sekali na tem območju okoli 3.000 m3 bukovine. * Načrt sečnje v tozdu seje znižal za 9 odst., zato s skupino delavcev opravljamo sečnjo v Crmošnjicah. TONE FABJAN Debela črmošnjiška jelka še vedno trdno stoji in tudi spremenila se ni veliko od takrat, ko so nas leta 1976 obiskali funkcionarji dolenjskih občin. Vse drugače pa je z ljudmi. Na sredi posnetka je (s kravato) takratni novomeški župan Jakob Berič. (Foto in besedilo: S. Klančičar) Novice iz tozda Gozdarstvo Novo mesto >------------------------Z Decembra preteklega leta sta se upokojila Marija Markeljc iz Zbur, delavka pri gojitvenih delih in v drevesnicah, ter Rudolf Bratkovič iz Cerovega loga, cestar. * 18. in 19. januarja smo vpisovali kupce za drva. Kurjenje z drvmi je še močno v navadi, saj smo jih vpisali 800. Za vse bo drv premalo. Za približno 1.500 prm bi morale prevzeti obveznosti druge temeljne organizacije. * Zaradi slabih finančnih izidov smo na žagi ukinili eno izmeno. Videti je, da bomo morali zaradi cenovnih nesorazmerij prenehati z žaganjem smre- kove hlodovine in drugače organizirati delo, proizvodnjo in prodajo. * Težav z zaposlovanjem delavcev zaradi zmanjšanega obsega dela je čedalje več. Ukinitev ene izmene na žagi, zmanjšanje obsega gojitvenih del in zmanjšanje proizvodnje pros-torninskega lesa ustvarja presežek delovne sile. Zaposlitev na neproizvodnih delih (ročno vzdrževanje gozdnih cest) ne pelje nikamor, zato bo treba iskati ustrezne rešitve. M.BAJT f ' Novice iz Podturna Naš sekač in tekmovalec v gozdarskih veščinah Domine Krese seje 15. in 16. avgusta lani udeležil skupaj s Tolminci podobnega tekmovanja, kot je naše, v Pordenonu v Italiji. Spremljal gaje inž. Niko Goleš, kije bil vaditelj in vodja naše ekipe na republiškem prvenstvu. Ekipa, v kateri je bil naš Domine, je zasedla tretje mesto, med italijanskimi in avstrijskimi vrstami, Domine pa je bil v disciplini kleščenje vej celo prvi. * Predsednik republiškega komiteja za prosveto in kulturo Vladimir Kavčič je 5. septembra obiskal Bazo 20, da bi se seznanil z vzdrževanjem in obnovo barak. Krajšemu sestanku v Lukovem domu so prisostvovali še direktor restavratorskega centra iz Ljubljane Korošec, predstavnik odbora za urejanje Roga Hiti, predstavnika zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane in Novega mesta Vardijan in Grobo-všek ter predstavnika GG Šepec in Klančičar. * Za upokojence našega tozda je bil 22. septembra organiziran izlet z ogledom Trubarjeve domačije v Ra-ščici in lovskega muzeja v gradu Snežnik. Udeležilo se ga je 30 nekdanjih delavcev. Na povratku je bilo v Ribnici organizirano še tovariško srečanje. •k Dve skupini naših sekačev sta 28. septembra ponovno pričela v tozdu Črmošnjice v odd. 3 s sečnjo 750 m3 iglavcev. Zaradi že v visokem odstotku izpolnjenega načrta sečnje pri nas smo Junusa Marošliča, Eda Goršeta, Franca Avguština ter Slavka Bučarja lahko posodili sosedom. * 14. oktobra so prišli na ogled naše še nedokončane gozdne učne poti učenci 5. razreda osnovne šole iz Črnomlja. Potem so se zadržali še v drevesnici. Po poti jih je vodil in jim razkazoval drevesnico inž. Dular. Lanski teden gozdov (od 19. do 24. oktobra) je slučajno sovpadel z naravoslovnimi dnevi bližnjih osnovnih šol. Zato je našo drevesnico obiskalo veliko šolarjev, med njimi tudi trije razredi četrtošolcev iz bršl-jinske osnovne šole in okoli 100 učencev iz grmske šole v Novem mestu v spremstvu štirih tovarišic. 27. oktobra so nas obiskali v drevesnici učenci šestih razredov OŠ iz Črnomlja. 10. novembra so prišli v drevesnico trije razredi učencev iz Dol. Toplic. Zadnji so si 11. novembra ogledali proizvodnjo sadik v drevesnici še učenci OŠ Katja Rupena iz Novega mesta. * Načrtovana sečnja za leto 1987 je v našem tozdu presežena. Zato smo se s tokom Novo mesto dogovorili o nadaljevanju odstranjevanja posledic žledoloma in redčenja v Suhi krajini (Nadaljevanje na 6. str: je s 5. stn I S *3! ■s z v okolici Žvirč. 9. novembra se je prvič odpeljala tja z našim kombijem skupina 16 delavcev, in sicer Jože Bučar, Franc in Roman Avguštin, Rajko Dular, Stane Kraševec, Slavko Bučar, Jože Kobe, Franc Avguštin, Edo Gorše, Domin Saratlija, Junus Marošlič, Alojz Retelj, Bojan Mavsar, Alojz Gorše, Marjan Pečak in Marjan Gril. Vozil jih je Slavko Šeni-ca. Za nadzor je bil določen delovodja tehnik Tone Avguštin. Za naše delavce je pripravljenih okoli 1.500 prm lesa. Izdelovali naj bi predvsem celulozni les. ★ Vaščani Dolnjih Sušic in Selišč so s pomočjo krajevne skupnosti in delno pomočjo GG Novo mesto na mestu poprejšnjega, že dotrajanega, zgradili nov lesen most čez potok Sušico. Višji in širši je od starega, zato je dovozna cesta na most precej manj strma. Domačini so na novo pridobitev zelo ponosni. 13. novembra je bil ogled mostu, katerega so se udeležili direktor naše DO inž. Jože Petrič, predsednik delavskega sveta toka Novo mesto Franc Kump ter predstavniki vseh naših temeljnih organizacij, ki so k temu kaj prispevale. Vztrajnemu gradbenemu odboru čestitamo! * 15. novembra se nam je v dolini ponujal prvi sneg. Naslednji dan smo ga na Pogorelškem križu namerili 5 in na Podstenicah 13 cm. Sneg je ostal tudi po drevju. Prve krpe snega so se kazale že pri obračalnici. * Alojz Bobnarje 26. novembra pripeljal iz skladišča IMV novi osebni avto R4. Pred začetkom uporabe bomo avto dali še zaščititi. * Na upravi in na Podstenicah se je 27. novembra sestala komisija za izdajo uporabnega dovoljenja za naš kontejner PS RS 500 za razstrelivo na Podstenicah. Komisijo sestavljajo Jože Mandelj (občina Novo mesto, vodja), Milan Zorko (gradbeni inšpektor UIS N. m.), Franc Merzel (sanitarni inšpektor, UIS Novo mesto), sodelovali so še predstavniki našega GG. * Čez praznike dneva republike je v dolini stalno deževalo, v Rogu pa je padal tudi sneg. Revirni gozdar Jožko Fink je 3. decembra ugotovil, da je takrat v višjih predelih sneg podrl za okoli 200 m3 lesa. * Da seje naša skupnost precej pomladila, je videti tudi po tem, da imamo letos le dva, ki sta slavila 50-letnico. Včasih je bilo teh štiri in še več. Čast srečati se z Abrahamom, kot pravi- Občni zbor in volitve OOZS v Trebnjem Izobraževanje lastnikov gozdov______________J — Na seji sveta toka so člani — kmetje poudarili nekatere pomanjkljivosti, ki jih ljudje opažajo pri delu na terenu: prevzem lesa, ne dovolj čvrsti dogovorjeni roki za odkazilo, slabo izkoriščanje delovnega časa. V tekoče zadolžitve za leto 1988 spada tudi odpravljanje teh pomanjkljivosti. * — Svet toka je odobril prispevke za asfaltiranje povezav do vasi Korita, Vapča vas in Rdeči kal. * — Precej časa je svet toka posvetil tudi vprašanju, ki ga poraja pojav večjega števila manjših tračnih žag na našem območju. Gozdarji ne moremo več obvladovati nedovoljenega žaganja. Bilo nas bi moralo biti precej več, kar pa bi se poznalo pri stroških poslovanja. Zbral: JOŽE FALKNER, dipl. inž. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Tone Skol, Miha Plaveč in inž. Andrej Kastelic. Poleg volitev smo obravnavali tudi poročilo iz prejšnjega mandatnega obdobja ter načrt in usmeritev za novo mandatno obdobje. Pod razno smo se s skromnimi darili spomnili tudi vseh sodelavcev, ki so praznovali okroglo obletnico življenja — srečanje z Abrahamom. To so bili: Marija Ljubič, obratovni knjigovodja, Alojz Marn, delavec na žagi, Alojz Strajnar, sekač in Jože Verče, sekač. Vsem jubilantom želimo še obilo zdravih in uspešnih let. Občni zbor smo zaključili s skupnim silvestrovanjem. ANDREJ KASTELIC, dipl. inž. mo, je doletela Ivana Finka, vlakarja, roj. 11. julija, in blagajničarko ter knjigovodkinjo OD Mileno Fink-Bobaš. Iskreno jima čestitamo in želimo še mnogo zdravja in uspehov v naslednjih petdesetih letih. * Gradnja restavracije pod Bazo 20 naglo napreduje. Stavba je že pod streho. V dneh pred 29. novembrom so delavci SCT pokrivali streho s te-gulo. Kot kaže, bo spomladi otvoritev. * Lepo in suho vreme je omogočilo, da je bil 13. januarja opravljen teh-nični pregled in prevzem ceste Žaga rog—Cinkov rog. Zgradila jo je gradbena skupina tozda Gradnje. Cesta je dolga 2.568 m in stane po obračunski vrednosti 102,829.484 din. Končuje se v odd. 57 na nadmorski višini okrog 900 m, tik pred eno od prvih zaščitnih ograj pred divjadjo. Inšpektor inž. Zorko je imel le nekaj pripomb glede še nedovršenih odvodnih jaškov in prečnih kanalov. Cesta je zelo lepo speljana. * Večkrat smo že opozorili glede hudega sušenja bresta v Rogu. Kljub temu nas je podatek, daje bilo v letu 1987 zaradi tega posekanih v enoti Poljane kar 1.400 m3, presenetil. Od tega je bilo v revirju Rog 981 m3. * Zaradi lepega vremena, pa tudi uspešnosti delavcev, smo plan sečnje za leto 1987 dosegli že oktobra. Zato so lahko sekači in traktoristi priskočili na pomoč še drugim temeljnim organizacijam. V tozdu Črmošnijceje bilo tako posekanih 1.310 m3 iglavcev in spravljenih z zgibnikom 533 m3. V Zvirčah smo za tok Novo mešto izdelali 2.699 prm drv in v podturnškem hribu s Timberjackom spravili 328 m3, v glavnem hlodovine listavcev. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. Novice iztoka Gozdarstvo T rebn je — Do konca leta 1987 smo izpolnili vse obveznosti, ki smo jih sprejeli ob devetmesečnem obračunu. Pričakujemo kolikor toliko normalen uspeh poslovanja. ★ — Za silvestrovanje smo se zbrali v gostilni Pavlin. Jedače in pijače je bilo dovolj, pa tudi dobre volje. Nekateri so pozno v noč na šaljiv način obravnavali službene zadeve. — 15. januarjaje komisija za tehnični prevzem investicijskih objektov prevzela pomožni objekt na žagi Velika Loka. Ker je bila gradnja enostavna in nezahtevna, niso imeli nobenih pripomb. Čakamo, da nam bo komite za družbeno planiranje in gospodarstvo izdal uporabno dovoljenje. * — Čeprav smo mlada skupnost, pa že imamo nekaj članov, ki so se srečali z Abrahamom. V januarju ga je srečal Miha Plaveč. * — Dobili smo JUGO 45 AX, nadomestilo za službenega fička. Kar prelep je za delo na terenu. Računamo, da se bo bolj obnesel kot popularna katrca. Ko se je približal konec leta, smo tudi v toku Gozdarstvo Trebnje organizirali občni zbor OOZS in sicer v sredo, 30. decembra 1987. Ker seje iztekel mandat .dosedanjemu IO OOZS smo na občnem zboru izpeljali tudi volitve za nov IO OOZS, ki naj bi našo sindikalno organizacijo vodil naslednje dvoletno mandatno obdobje. V IO OOZS so bili izvoljeni naslednji člani našega toka: — predsednik — Janez Škrjanec, revirni vodja — tajnik — Jožica Starič, blagajnik — člani — Jure Perpar, sekač — Tone Fortuna, delavec na žagi — Stane Penca, manipulant na skladišču Ugotavljamo, da je na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto izobraževanje kmetov lastnikov gozdov precej zanemarjeno. V območju je skoraj osemnajst tisoč lastnikov gozdov, ki letno prodajo Gozdnemu gospodarstvu prek 60.000 m3 lesa. Količina lesa, posekanega v zasebnem sektorju, pa je še precej večja. Seveda precej lesa posekajo temeljne organizacije kooperantov s svojimi delavci, veliko lesa posekajo tudi lastniki gozda sami. In tu smo že pri vprašanju, ali so le-ti za to delo dovolj usposobljeni? Moje mnenje je, da niso! Primanjkuje jim znanja, tako s področja uporabe gozdarskega orodja (motorne žage) kot tudi tehnike dela. Seveda tudi znanje s področja gojenja gozdov in dela pri spravilu lesa ni dobro. V preteklosti je bilo nekaj v glavnem neuspešnih poskusov, da bi to stanje popravili. Menim, da se moramo odločiti za metodo majhnih korakov. Krajše tečaje (nekaj dni) je potrebno organizirati na terenu za manjšo skupino ljudi. Opravili bi jih tudi v popoldanskem času oz. tedaj, ko imajo kmetje največ časa. Za to so potrebne organizacijske priprave, ki bi jih morali izvršiti revirni gozdarji za svoja revirna območja. Orodja, s katerimi se dela v sečnji in spravilu lesa, so zelo draga, a postanejo še veliko dražja, če z njimi delajo neusposobljeni ljudje. Prepričan sem, da bi tudi kmetje, lastniki gozdov, pokazali več zanimanja za izobraževanje, če bi jim ga bolj prostorsko, časovno in vsebinsko približali. TONE KRUH Koliko je med nami kadilcev? Kaja je vabljiva, a koristi za tistega, ki kadi, ni. f Pa bi še kar rad delal J vsi zaposleni ženske moški vsi kadilci % skupaj kadilci % skupaj kadilci % TOZD Novo mesto 90 18 20 9 1 11 81 17 21 Straža 85 24 28 4 0 0 81 24 30 Podturn 87 35 40 11 1 10 76 34 45 Črmošnjice 65 30 46 12 3 25 53 27 51 Črnomelj 78 28 36 10 1 10 68 27 40 TOZD Transp. in gr. TOK Novo mesto 73 25 34 3 0 0 70 25 36 Črnomelj 41 16 39 2 0 0 39 16 41 Trebnje 34 11 32 3 0 0 31 11 35 TOZD Vrtn. in hort. 28 12 43 8 4 50 20 8 40 DSSS 58 19 33 29 5 17 29 14 48 skupaj 639 218 34 91 15 16 548 203 37 * za tok Novo mesto ni podatkov Med delavci GG jih kadi 37 odst., med delavkami le 16 odst., v povprečju znese to 34 odst. vseh delavcev, kar pomeni, da kadi vsak tretji. O škodi, ki jo kaja povzroča, je bilo že veliko napisanega, o njej smo poučeni kadilci in nekadilci, pa vendar se te navade le s težavo otresemo. Premalo se nam smilijo lastna srca, ožilje, dihala in drugi organi. Znano pa je, da bi marsikateri kadilec rad prenehal s kajo, da si celo prizadeva, a ne zmore moči za odločilni ne. Pa vendar je tako enostavno. Odreči se je treba vsak dan samo prve cigarete. Gmotna škoda, ki jo utrpijo kadilci, je še najmanjša nadloga. Zoprno je, da v zaprtih prostorih kade tudi nekadilci (sodelavci, člani družine), pa ne zastonj, temveč za ceno lastnega zdravja. Pregled števila kadilcev po tozdih in tokih kaže, da so najstrastnejši kadilci v Crmošnjicah, kjer kadi dobra polovica moških in da je kaja najmanj razširjena v tozdu Novo mesto, kjer kadi le vsak peti. Lep zgled imamo kar med seboj! In koliko pokadimo? Če predvidimo, da vsak kadilec na dan pokadi 15 cigaret, jih pokadijo vsi 3.270 ali 163 zavojčkov, kar stane ob povprečni ceni 300 din za zavojček, skupaj 48.900 in na leto 17,848.500 din (1,7 milijarde starih dinarjev). r Pod Bazo 20 raste nova v turistična stavba V četrtek, 17. decembra, je odbor za urejanje partizanskega Roga, kije investitor turistične zgradbe pod Bazo 20, ob koncu glavnih del sklical vse tiste, ki so sodelovali pri gradnji in kakorkoli pomagali. Zbranim predstavnikom SCT (glavni izvajalci), Hoje (montaža ostrešja), UJV Novo mesto (organiziranje prometa pri prevozih) in gozdarjem je najprej govoril nadzornik gradnje inž. Lunaček. Povedal je, da gradijo centralni objekt bodočega narodnega parka Rog. V njem bo največ prostora namenjeno restavraciji in informativnemu centru. Tu bodo obiskovalci dobili popolno informacijo o tem, kaj se je dogajalo med vojno na Bazi 20 in širše. Zato bo multivizja poskrbela, da bo na več zaslonih možno vse to videti. Koristna površina stavbe meri okoli 700 m2. Njeno vrednost je danes težko oceniti, bo pa najbrž okoli 1 milijarde. Precej je, zaradi izkopa v skalo, stala betonska cisterna za vodo (deževnico). Sredstva so nabrali z na- biranjem prostovoljnih prispevkov, začeli so gozdarji s prispevki v lesu. Dopolnil gaje Ivan Hiti, zastopnik predsednika odbora Ivana Mačka-Matije. Povedal je, da se po dolini precej govori o tej gradnji in da nepoučeni mislijo, da bo zrastel drag hotel, ne pa ta prepotrebna in namenska stavba. Take informacijske centre imajo že povsod drugod po drugih republikah, kjerkoli seje kaj dogajalo med NOB. (Petrova gora, Sutjeska, Drvar in Jasenovac). Sedaj bo tudi pri nas možno izvesti uro zgodovine. Zaradi boljše ponudbe je pričakovati tudi večji obisk. Dodal bi še to, da je stavba zaradi zanimive strehe arhitektonsko zelo lepa in, kar je važno, ne preveč visoka. Ostrešje je zgrajeno iz lepljenih lameliranih nosilcev. Streha je že obi-ta z deskami in prekrita s strešno lepenko, torej pripravljena na polaganje tegule. Potem ko bomo gozdarji posadili še nekaj dreves in grmičevja, se bo stavba kar skrila očem in lepo vključila v okolico. SLAVKO KLANČIČAR Tako pravi Ivan Hrovatič, ki seje zaradi rahlega zdravja moral upokojiti lansko jesen. Ivan Hrovatič, Kranjčev Ivan, kot mu po domače pravijo, je zares rad delal. Z bratom imata novo hišo in zemljo, torej mu ni sile, da bi se še gnjavil v trnju in vejevju v gorjanskih hostah. Ampak Ivan seje tako privadil vzeti rano zjutraj malico in gor-jačko v roke ter jo mahniti na »šiht«, da se zdaj, v pokoju, kar ne znajde. Invalid je od rojstva, pa vendar muje delo v gozdu, ki je nemalokrat še kako težavno tudi za popolnoma zdravega, tako priraslo k srcu, da ga bo težko pogrešal. Gorjanci s svojo Vahto so mu dolga leta dajali ves smisel življenja. Pa ne pogreša samo delavcev, ki jih je vpisoval v delovni zvezek, da je ob koncu meseca oddal vse dni, ure, ko so se skupno borili zdaj z žgočim soncem, potlej spet z zmrzlimi prsti, ne samo skupnih uric dela, pogretih pločevink, izmenjanih besedi, včasih tudi kletvic... ne gre mu samo za to. Ivan je imel rad izlete, da se je odtrgal iz objema večno ponavljajočega vsakdana, začetega in končanega v ■ Dolžu. Kar nekaj sveta je spoznal tako. Zanj dovolj, da mu bo- Ivan Hrovatič do spomini pestrih zdaj osiromašene dni. Vnet kopalec ni nikdar bil, pa se ni prav nič dolgočasil tistih sedem dopustov ob morju. Če mu bo le zdravje dalo, se bo še srečeval z delavci toka. Tiha želja tli v njem, da bi na pomlad odšel vsaj za nekaj delovnih uric v hosto. Gorjancem manjka pridnih rok, zato: »Vso srečo, Ivan v zasluženem pokoju in če boš zmogel, bomo vsakokrat veseli tvojega dela in izkušenj.« UROŠ KASTELIC (Anton Gačnik Tone Po dvaintridesetih letih gozdarjenja je prvikrat pričakal novo leto kot upokojenec. 1. novembra v minulem letuje dal iz rok gozdarsko kladivo in se poslovil od toka Novo mesto. Nit njegovega življenja je bila vdeta pred šestdesetimi leti na materini domačiji v Črešnjicah nad Otočcem. Od petih otrok je bil on tisti, ki je po končani osemletki ostal na kmetiji. Ker je mati ovdovela, ni oblekel vojaške suknje. Toda skriti kotiček njegovega jaza, ki mu ni bilo zadoščeno zgolj s kmetovanjem, gaje že 45. leta privedel na komando Novega mesta. Hotel je na vsak način sodelovati pri rojstvu in razvoju novega obdobja. Tudi miličnik je bil šest mesecev. Vseskozi pa gaje vleklo nazaj k naravi, zato je 55. leta začel kot lesni manipulant pri novomeškem gozdnem gospodarstvu. Njegove želje so se dokončno uresničile čez leto dni, ko je začel z logarskim delom. Še zdaj ves zažari ob spominih na čas, ko so gorjanske gmajne ozelenele s prvimi nasadi iglavcev. Včasih s kolesom, velikokrat pa tri ure hoda od doma na Vahto in, po opravljenem šihtu, spet nazaj, vse ga je navdajalo z zadovoljstvom, da tudi on nekaj prispeva za izboljšanje gorjanskih gozdov. Gačnik je bil resnično vseskozi s srcem v gozdu in z ljudmi, ki so delali v njem. Čeprav je ob delu postal goz- Anton Gačnik darski tehnik, ni mogel stati križem rok ob nakladanju lesa, ne da bi tudi sam zgrabil in pomagal. Ljudem je rad ustregel, naj je bil že petek ali Svetek. Razumel jih je, zato so ga imeli radi in ga bodo pogrešali. Tudi tok ne bo pozabil njegove prizadevnosti in privrženosti. Toda kot v gozdu, tudi pri ljudeh velja pravilo, da pride čas, ko starejši narede prostor podmladku. Prav mladim pa je Tone s svojim delom pustil dragoceno sporočilo. Gozdu velja vsa skrb, nega in ljubezen, saj ta zelena pljuča teže dihajo brez nas in mi vse teže brez njih. UROŠ KASTELIC Planinske Rezke ni več med nami Še nismo dobro vstopili v novo leto, že smo se morali posloviti od naše Rezke, od edine planinske rože. O njeni ljubezni do Planine so pisali skoraj že vsi slovenski časopisi. Rojena je bila še v času, ko so si v teh krajih ob večerih svetili s posebej narezanimi oblanci. Njene starše je takratni lastnik teh gozdov, grof Auersperg, naselil iz Suhe krajine. Zgraditi je dal novo gozdno naselje Golobinjek pod pragozdom Kopa, da bi si tako zagotovil delavce za delo v gozdu. V številni družini so tudi otroci poprijeli za delo. Tu je veliko smrečine, ki jo je še ona sadila in gojila. Kos kruha, ki gaje zaslužila, je bil tanek, pa še tega večkrat ni bilo. Odšla je v Ameriko. Navajena na svež in zdrav roški zrak se je morala po petih letih dela vrniti na Planino (Štokendorf) pod Mirno goro. Tu si je kupila manjše posestvo. Na tej zemlji so več kot 600 let složno živeli in napredno gospodarili Kočevarji in Slovenci. Tudi Rezka kot Slovenka se je med njimi dobro počutila. Prišla je vojna in Kočevarji so se odselili, le Rezka je ostala zvesta svoji vasici, svoji domači zemlji. V času NOB so v njeni hiši našli zatočišče sanitetni in drugi oddelki partizanskih enot, ona pa je postala neuničljiva zveza med dolino, kamor je redno hodila k verskim obredom. Iz doline je prinašala vsakodnevne potrebščine in obvestila za potrebe NOB. Njene poti niso mogli preprečiti ne vreme in ne druge ovire. Ni še dolgo tega, ko je za malenkostno plačilo nosila pošto prebivalcem, ki so se na Planino priselili iz raznih krajev in ji delali družbo. Toda le-teh je bilo vedno manj, zato je tudi ona šla v pokoj. Še si je včasih kljub Rezka Žnidaršič 89 letom naložila koš drv in ga odnesla domov, čeprav smo gozdarji poskrbeli, da je bilo le-teh dovolj pred njeno hišo. Prepričevali smo jo, da bi šla v dom počitka, pa je odgovarjala: »To ni za mene, tam so samo stari ljudje.« Draga Rezka! Ljudje teh krajev in tisti, ki so te poznali, smo te imeli radi. Tvoja vztrajnost in ljubezen sta podaljšali življenje tej znameniti roški vasi. Želimo Ti, naj Ti bo lahka domača planinska zemlja. Gozdovi tod naokoli naj ti šumijo večno pesem. V deževnem nedeljskem popoldnevu se je na pokopališču na Planini zbralo za tamkajšnje razmere izredno veliko ljudi, ki so se dostojno poslovili od skromne in verjetno zadnje prebivalke vasi ob robu roških gozdov. FRANC JANEŽ Trideset let v gozdarskem poklicu Matija Vidic: Začel je kot sekač pri Gozdnem obratu Straža že v letu 1955. V revirju Soteska je delal dve leti, nato pa je zaradi svoje prizadevnosti opravljal tudi nekatera opravila revirnega gozdarja. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil kot logar pri GO Črmošnjice v revirju Srednja vas. Leta 1965 in 1966 je bil v Postojni na delovodski šoli in jo uspešno končal. Ob vseh reorganizacijah je ostal zvest gozdarskemu poklicu, ki ga še vedno uspešno opravlja, od leta 1981 v toku Novo mesto v enoti Straža-Toplice. Med delavci in lastniki gozdov je priljubljen in spoštovan zaradi odnosa do narave, dela in ljudi, s katerimi se srečuje. Bogdan Zupančič: Tudi njegova življenjska pot je povezana z gozdom. Leta 1955 je obiskoval enoletno goz- larsko šolo v Idriji. Naslednje leto ga tajdemo že v revirju v Gorjancih pri jG Novo mesto. Takrat so gozdarji iiveli še v logarnicah in so bili z goz-lom in naravo bolj neposredno porezani. Zaradi bližine doma je leta 1960 prevzel revir Sela-Šumberk, 1961 pa revir Ajdovec. V letih 1979 — 1982je služboval na skladišču in v jbtesovalnici tozda Straža, nato pa se e vrnil v stari revir Ajdovec. V Aj-Jovcu sije ustvaril tudi dom. Bogdan ie spoštovan in delaven gozdar, zara-ji izkušenosti, ki jo je pridobil v vseh letih službovanja na različnih krajih in različnih področjih dela, mu je uspelo bogato znanje s pridom.uporabi-ti pri delu v gozdu. Sodelavci obema želimo veliko zdravja in delovnih uspehov! JANEZ BLAŽIČ, dipl. inž. Dopisniki Dolenjskega gozdarja leta 1986 M. Bajt 1, 2, 3, 5 J. Barič 4 D. Belopavlovič 1,5 J. Berus 2 J. Blažič 1,2,5 F. Čibej 4 M. Dragišič 2, 3, 4, 5 P. Dular 1 T. Fabjan 2,4 J. Gašperšič 5 F. Janež 1 L. Javornik 4,5 U. Kastelic 1,4 L Kraško (izv. GG) D. Kure 2 J. Kure 4,5 R. Kutnar (izv. GG) S, Klančičar 1,2, 3, 4,5 D. Kovačič (izv. GG) S. Lindič (izv. GG) R. Lapanje 1 J. Lukšič 4,5 J. Muhič 5 V. Pavec 2 J. Penca 1,2, 3, 4.5 J. Petrič 2,3 S. Pirc 2, 3,5 M. Pirkovič 1,5 J. Piškur 5 L Plut 1,3 I. Rogelj 2 J. Rustja 2,5 J. Sašek 4 B. Špiletič 2,4 B. Štublar 5 A. Tesari 2 N. Thorževskij 1,5 V. Turk 5 J. Vidervol 2,3 A. Vrtin (izv. GG) M. Vujiča (izven GG) Skupaj je bilo 41 dopisnikov, od tega 6 izven gozdnega gospodarstva. Naštetim hvala za sodelovanje, vsem delavcem gozdnega gospodarstva pa prošnja za sodelovanje v prihodnje! _ - N Sport J Ko to pišemo, snega še ni. Naši smučarji tako še ne vedo, kdaj bodo tekmovali za Zelenkov in Fricov pokal. Nasploh je o športnikih malo slišati. Pa se menda niso naši odbojkarji, nogometaši in kegljači tako hitro postarali? Med slednjimi je prav gotovo najbolj uspešen Niko Goleš iz trebanjskega toka. Nekoliko nepričakovano je letos našo območno kegljaško skupnost zastopal na dveh tekmovanjih sklepnega prvenstva Slovenije. Čeprav ni bil v najboljši formi — spomnimo se samo drugega mesta na prvenstvu našega podjetja — je na prvenstvu najboljših šestdeset članov dosegel razmeroma dobre izide. V igri dvojic sta v paru z Maražem na kegljiščih v Ajdovščini in Novi Gorici podrla 3.267 kegljev. Posamezno je Niko nastopil v Litiji in Domžalah in naštel 1.615 podrtih Še en pokal za Nika Goleša. kegljev, čeprav ta rezultat zaradi zahtevnosti kegljišč ni prav visok, je za seboj pustil nekoliko znanih imen. Na tekmovanjih Dolenjske je po rezultatih zbral največ točk in mu po pravilniku pripada naslov najboljšega kegljača v letošnjem letu. Goleš dela tudi kot tehnični vodja pri OKS Novo mesto in tajnik trebanjskega kluba, prizadeva si za ponovno oživitev kegljanja na našem podjetju, saj bo med organizatorji tradicionalnega četveroboja gozdnih gospodarstev Novega mesta, Kočevja, Postojne In Brežic. Prisluhni! Hrast mogočni premišljuje: kaj tu v gozdu se godi, kostanj hira, jelka umira, smreka komaj še živi Jelka tiho se oglasi krilce mi vse stran leti. Hrast! Sprejmi ti me y svoj objem, predno izmučena umrem. Hrast mogočni skloni glavo in zažuga na vse strani: če mi dihali ne bomo, ljudje, kaj dihali boste vi? Hrast Mogočni še bolj se skloni in pod težo zaječi, to je dvajseto stoletje, le prisluhnimo mu vsi ANDREJ GAŠPERIČ Moja srečanja z medvedi Visokega snega in mraza še ni, zato se tudi letos medved še ni odpravil spat. Od starih ljudi sem večkrat slišal: »Če medved še ne spi, se zime bati ni.« V zadnjem času pa vidimo, da dela medved prečej škode, napada domače živali, ne prizanaša pa niti človeku. Pred leti so me ljudje v dolini strašili, da me bodo tam gori v Sred-gori medvedi in volkovi požrli. Strah pa ima velike oči, zato sem ga hotel z lastnimi očmi videti in slišati. V letih dela na tem območju sem se z medvedi velikokrat srečal. Življenje meje izučilo, kako se srečati z medvedom, kako se mu prilagoditi (in morda sem tudi zato še danes živ). Opisal bom le nekaj srečanj z medvedi. Bil je meglen jesenski dan in dežje rosil, ko grem po gozdni poti navzgor, ogrnjen v svojo nepogrešljivo pelerino, pa zagledam komaj meter pred seboj medveda, kije že skrenil s poti v gozd. Gotovo sem se mu zdel preogromen zalogaj, saj meje pelerina še povečala. Drugače bi trčila in gotovo bi bilo po meni. Nekega dne se vračam z dela prek Ciglance na Planino. Na bližnjem hribu, ki ga zvečer najprej obsveti luna, je bilo ob stezi v smrečini mrho-višče. Ko zasumi, zagledam nekaj črnih živalic in pomislim na divje prašiče. Toda na stezo pred menoj stopi medvedka z dvema mladičema. Obstanem, klobuk mije skoraj zletel z glave, tudi lasje so se postavili pokonci. Kričati nisem mogel, torbica pa je bila prazna, saj sem že sam komaj čakal večerje. Ko tako otrpel stojim, se medvedka obrne, od koder je prišla: Sam pa sem na novo zaživel. In kaj meje rešilo? To, da sem miroval, gotovo si je mislila, da ji v takšnem stanju nisem nevaren, ne njej in ne mladičema. Medved meje presenetil tudi v nekdanji Auerspergovi vasi Golobinjek pod Kopo (1077 n._ m.). Slive so komaj začele zoreti. Že od daleč vidim nekoga na slivi, najprej pomislim, daje to stara ženska, ker je vsa v črnem. Pridem bliže, da se tudi sam posladkam, pa spoznam medveda, kako lomi veje in si nekaj brunda. Odšel sem z mislijo, da z medvedom ni varno sliv jesti. Takrat, pred leti, 27. aprila še ni bil dela prost dan. Delavci, povečini iz drugih republik, so že odšli praznovat praznik dela, prvi maj. Ostal sem skoraj sam, odločen, da pregledam sestoje v revirju, če je kaj sušic. Tam v bližini trenutno ni bilo delovišč. Pridem na, vrh ob meji s KGP Kočevje, kakih 500 m iznad ceste. Postojim, zaužijem svež gorski zrak, ogledujem hirajoče jelke, med njimi nekaj že suhih. V oddaljenosti šestih metrov pod menoj je bila skupina jelove gošče. Iz nje 'prileze nekaj črnega, prašič ni, pomislim, ker je prevelik, pa tudi jelen ni. Stvar se obrne proti meni, se postavi na zadnje noge, odpre gobec in stegne rdeč ploščat jezik. Ko ugotovim, da je to medvedka z dvema mladičema, je bila že pri meni. Komaj sem se obrnil, ona pa že hlasta po moji zadnji plati. Zato sem ta zadnjo še bolj stisnil k telesu. Zgrabila je za pelerino, s katero sem bil ogrnjen. To pot se je zadovoljila z njo. Brez nje sem bil, čeprav po težko prehodnem terenu, v nekaj skokih ob cesti, Z delom sem nadaljeval na drugi strani ceste. Po eni uri grem po svojo pelerino. S skal je bil ostrgan mah, na njem pa so se poznali močni kremplji, ki se borijo za golo preživetje. Lepi so roški gozdovi in lepi bodo, dokler jih bosta krasila jelka in medved! To ravno ne, ampak... Zadnja seja zveze dita gozdarstva in lesarstva Slovenije je bila konec novembra v okolici Sežane. Gostovali smo pri Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa. Poleg rednega dela je običajno ena izmed točk dnevnega reda tudi predstavitev domačinov. Osnovpe podatke o gospodarjenju in o območju nam je podal inž. Silvo Čehovin. V razpravi je padlo tudi vprašanje: »Kakšni so odnosi med kmeti in gozdarji?« Duhoviti inž. Čehovin je pričel takole: »Ma, sovražijo nas ravno ne ...« in s tem spravil prisotne v dobro voljo. Mnogi so se spomnili zadev ob žledolomu v Brkinih, ki vsi spadajo pod zavod. Jaz pa sem pomislil še na podobno izdelavo drv v Žvirčah v Suhi krajini, kjer gozdarjem tudi ne Cveto rožice. SLA VKO KLANČIČA R Presenečenje Najtežjeje po tovariškem srečanju, kot pravimo sedaj zaključkom raznih terenskih ogledov, dobiti od naših gozdarjev podatke o popiti pijači in polnih steklenicah vrnjenih v trgovino. V začetku letošnjega leta pa sem bil resnično presenečen. Pri prebiranju dnevnika našega tehnika, pripravnika, sem v njem zasledil tudi točne podatke, kako je bilo s to rečjo na polharji našega dita. Odkritosrčni in dobri opazovalec Janez je med drugim tudi zapisal: »Popili smo 4 0 litro v vina, 20 litrov mošta, dve gajbi piva itd.« Včasih je branje teh dnevnikov resnično zelo zanimivo. Tako lahko izveš za težave, ki pestijo naše delavce, kdo so dobri delavci in kdo »ličftarji«. Tudi marsikatero kritično pripombo lahko najdeš in se pri tem zamisliš. SLA VKO KLANČIČAR FRANC JANEŽ Anonimneži Na zadnjem gozdarskem velesejmu v Celovcu smo bili bolj opazovalci ali, kot je »nekdo« lepo rekel, zbiralci prospektov. No, nekaj malega smo pa le trgovali. Vodja službe za mehanizacijo inž. Kure je imel namen povprašati pri znanem proizvajalcu drevesničarske opreme za rezervni del za traktorski priključek. Namenjen je bil za naš tozd in zato smo še pri povpraševanju priključili še jaz in slučajno prisotna inž. Pavec ter šofer Klobčar. Proizvajalec nas je vse povabil v svoj poslovni prostor. Medtem ko smo se pogovarjali, je večkrat kdo za hip vstopil in na veliko so si izmenjavali posetnice (vizitke). Tudi Kuretu jo je dal, ta pa je dolgo iskal svinčnik in papir, da je potem s tiskanimi črkami napisal svoj naslov kot tudi naslov našega podjetja. V naši neposredni bližini je ropotala Primultinijeva mehanizirana žaga in njen lastnik in proizvajalec opreme je ravno takrat prišel obiskal svojega tukajšnjega soseda. Sledilo je predstavljanje in ugotovitev, da sta se z inž. Pavcem že videla, saj je ta podjetnik delno opremil tudi našo žago v Po-gancih. Domenjeno je bilo, da se čez eno uro dobimo pri njem zaradi razgovora o neki zamenjavi. Vsem je dal spet vizitko, mi pa njemu — roko. Točno ob določeni uri smo res bili tam, toda lastnika ni bilo. Morda je prišlo do nesporazuma ali pa si je Primultini vzel čas za kakega bolj resnega kupca, ne pa za anonimneže in siromake brez vizitk. Pa tako malo je potrebno, da bi se tudi mi lahko ra vnalipo osnovnih navadah poslovnega sveta! " > Moj oče Pozimi strupen mraz, poleti sonce žgoče, tu med hlodi in drvmi se sklanja, dan na dan, moj oče. Že trideset let je to njegovo delo, da vsak dan vagone naložijo, da vagoni težki, naloženi, po progi na svoja mesta odhitijo. Moj oče že težko opravlja takšno delo, 59 let mu kmalu bo minilo, postaja utrujen, počasnejši je korak, pozna se mu, da delavnik je bil težak. V___________________ ANDREJ GAŠPERIČ J Nekega petka, bilo je mračno zimsko dopoldne, sem zamišljen koračil prek avtobusne postaje. Iz množice, ne vem, morda je bil kakšen praznik, seje proti meni napotila dolga moška postava. Lenobne možgane v tistem mračnem dopoldnevu je nekako prebudila misel: »Gotovo spet kakšen nezadovoljnež, ki mu ni po meri prevzem lesa, ali ni zadovoljen s ceno lesa, ali ga jezi sosed, ki seka na parcelni meji.« Pa ni bilo nič od tega. Možakar je stopil k meni, mi prijazno ponudil roko, pozdravil in glavo višji od mene začel pogovor: »Veste, tovariš Falkner, ko sem vas zagledal, sem si rekel, da se vam moram zahvaliti. Dolgo sem že na svetu, pa vam moram povedati, da nisem imel še nikoli opraviti s tako poštenim poslom. Ko sem dobil račun za les, ki ste mi ga sekali, sem vse natančno pregledal in bil na koncu več kot zadovoljen. Sploh nisem pričakoval toliko denarja, še posebno, ker so mi vsi v vasi govorili, da bom moral še kaj doplačati. Greste na dva deci? Z veseljem jih plačam.« In sva šla s Slakom iz Repč. To je bila izvirna potrditev poštenega dela naše TOK. Dopoldne je bilo manj črno. JOŽE FALKNER, dipl. inž. Jesen razgrinja sive pajčolane... Poletje se je poslovilo od nas. Sončna jutra je skrila zavesa megle. Dnevi postajajo hladnejši in krajši, povsod se čuti dih prihajajoče jeseni Kmetje hitijo s pospravljanjem poljskih pridelkov. Polja bodo preorali in posejali s pšenico. Postala bodo pusta, otožna in prazna, njihovi pridelki pa bodo shranjeni v kleteh. Tudi Značilnost za večino naših gozdarskih posvetovanj so zelo razgibane razprave, potem ko referenti podajo svoje prispevke. Nekateri razpravljalci so resnično duhoviti. Tudi strokovni tajnik našega združenja gozdarskih organizacij je v Slovenjgradcu razgibal in spravil v smeh poslušalce, čeprav tega ni nameraval, kajti čisto enostavno zaneslo ga je, kot pravimo. Želel nam je posredovati, kako je z vlaganjem in reprodukcijo urejeno drugje po Jugoslaviji in je pričel naštevati: »Republika Hrvaška ima takole..., republika Makedonija takole..., republika Kosovo takole...« Njegovemu opravičevanju, ker je avtonomno pokrajino povišal v republiko, smo verjeli, vseeno pa je to bit vic dneva. sadovnjaki so žalostni, prazna drevesa samevajo v jesenski lepoti, oropana sladkih sadežev. Le pod orehom se skrivajo še zadnji sadeži, odeti v debelo lupino. Jutra so postala hladnejša in krajša. Vsa vasje ovita v sivo meglo, kise vleče po dolini, in le sončni žarki kdaj pa kdaj preženejo njeno sivino. Včasih modrino neba prekrijejo temni oblaki in spustijo na zemljo mrzle deževne kaplje. Na travnikih odmirajo travniške bilke, ki postajajo vse bolj porjavele in suhe. Tudi ptice selivke so nas zapustile in odletele v tople kraje. Le vrabci in črni kosi še kradejo v vinogradih sladke jagode. V vinogradih je zelo živahno. Trgači veseli obirajo zrelo grozdje, ga nosijo v kleti in iz njega stiskajo sladek mošt. Vinogradniki z njim polnijo sode. V gozdu so se že razlile najlepše barve, kar jih premore jesenska narava. Tla so posuta s pisano preprogo, ki rahlo šelesti pod nogami. Med suhim, obarvanim listjem se v priprtih ježicah smejejo debeli kostanji. Rahel jesenski veter se igra in trga listje na debeli bukvi. V grmovju se nam že ponujajo dežnikarice. Jesen je zame najlepši letni čas. Obdari nas z vsemi dobrotami. Njena lepota je tako čudovita, da se človek zasanjeno zastrmi v daljavo, nato pa zavzdihne ob prelepi jesenski podobi. Alenka Femc, 6. a OŠ XII. SNOUB Bršljin Gozd Gozd. To besedo zadnje čase vse več uporabljamo. Brez zelenja ni življenja, saj nam daje prepotrebni kisik. In kje je več zelenja kot v gozdu? V gozdu najdemo čist zrak in tišino. Gozd daje zavetje tudi mnogim živalim. Zaradi vdiranja industrije in civilizacije pa jih je čedalje manj. Tudi razni radioaktivni poizkusi in sevanja uničujejo gozd, saj so zastrupljene jagode, borovnice in gobe, kijih človek uživa. Skoraj že za vsakim grmom in drevesom leži zarjavela konzerva ali razbita steklenica, ki jo je odvrgel malomarni izletnik, ki nima pojma o varstvu narave. Najbolj pa gozd ogrožajo požari, katerih tudi ni malo. Brezbrižno odvržena cigareta in ogenj je tu! Kljub opozorilnim tablam nekateri turisti preveč radi kurijo v gozdu. Ker gozdovi vse bolj izumirajo, So začeli pogozdovati prazna pobočja in planote. Ustanovili so zeleno stražo in skoraj po vseh gozdovih razpostavili opozorilne table. Začeli so uničevati ličinke smrekovega lubadarja, ki uničuje zlasti iglavce. Mi, otroci, ne moremo storiti veliko. Potrudimo pa se lahko vsaj toliko, da prazne vrečke sokov in papirčke od bonbonov vržemo v koš za smeri, ne pa na tla. Potrebno bo še veliko truda, da bodo gozdovi spet tisto, kar so bili. DARJA KOVAČIČ 6. c. Obnova ne miruje December je prav gotovo mesec sestankov. Vsi mogoči predsedniki se spomnijo in sklicujejo še zadnje seje pred novim letom. Tistega dne, ko so Novolesovci vabili na svoj ustanovni zbordita, sklican za 15. uro, sem imel še dva druga. Pa še gozdarski inšpektor je bil najavljen. Kar dva sestanka pa sta se pričela ob isti popoldanski uri. Menil sem, da je prav, če se udeležim tistega na Bazi 20, zato sem za občni zbor r Straži pričel iskati zamenjavo. Dolgo, dolgo sem telefoniral okoli in milo prosil, predno sem dobil nekoga. Vsi klicani so imeli namreč prav tisto popoldne doma kakšno nujno delo. Pričakovali so električarja, zidarja, mizarja, strokovnjaka za centralno gretje ali kakšnega drugega mojstra. Nekateri so načrtovali tudi razna družinska dela. Vse kaže, da so novolesovci izbrali nepra vo uro ali pa vsaj pozabili vabilu pripisati, da bo po zboru družabno srečanje, ne pa kar dve strokovni predavanji SLA VKO KLANČIČ AR Zapletena slovenščina Med referenti na zadnjem decembrskem posvetovanju dita gozdarstva Slovenije v Slovenjgradcu je bil tudi inž. Janez Grilc, ki že nekaj let dela v Švici. Seznanil naj bi nas, kako je z zagotavljanjem sredstev za reprodukcijo v tej državi. Pozornost je vzbudil posebno zato, ker imajo tam že okoli 100 let star zakon o gozdovih. V uvodnih besedah se je naš kolega nekaj časa opravičeval, ker zaradi daljše odsotnosti od dogajanj pri nas ne bo mogel vse tako povedati na način kot referent pred njim, dr. Vinkler, ker mu je novejše izrazoslovje slabše znano. »Povedal bom vse bolj enostavno in po domače,« je zaključil No, kmalu nas ne bo nihče razumel SLA VKO KLANČIČAR »_______________________*/ Živi primerki Novembra je bil v Ljubljani dvodnevni republiški seminar »O lepoti drevesa in gozdov«. Razpravljalo se je seveda o estetski funkciji gozda Prvega dne popoldan je bil za vse udeležence organiziran skupinski ogled moderne galerije pod vodstvom doc. dr. Milčka Komelja Izvedeli naj hi o vlogi lesa kot materiala in drevja kot izraznega sredstva v kiparstvu in slikarstvu. Zanimanje je bilo veliko in v manjših prostorih je bila gneča Začeli smo z najstarejšimi cerkvenimi kipi »No, in tu so trije dobro ohranjeni eksponati iz zgodnjega baroka,« je dejal naš vodnik in pokazal na drugo stran. Prisotni smo se razposajeno zasmejali, kajti tisti trenutek so tam, pred omenjenimi primerki, slučajno stali trije naši najstarejši udeleženci in se hitro prestopili drugam. SLA VKO K LA NIČ AR DOLENJSKI GOZDAR —'*~ Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Pen-ca. Urtedniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing'. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Abgelbert Tesari. Izhaja enkrat na mesec v 1100 izvodih — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk Tiskarna Novo mesto.