Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale • II Gruppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	§■
Leto XXVI. - Štev. 28 (1310)
Gorica - četrtek, 11. julija 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Velikani, toda pritlikavci Zrelost koroških Slovencev
V zgodovini slovenskega slovstva je znan sPor med Francetom Prešernom in Jernejem Kopitarjem. France Prešeren je bil Pesnik po božji volji, kot pravimo, Jernej Kopitar je pa bil učenjak in jezikoslovec, ki se je spoznal na ljudsko pesništvo, Za umetnostno pesem pa ni imel smisla. Zato vemo, da je zelo grdo gledal na Kranjsko čbelico, v kateri je Prešeren objavljal svoje pesmi. Ko je kot cenzor Uobii v roke 4. zvezek Cbelice, jo je zelo neugodno ocenil, obsodil Prešerna kot nemoralnega pesnika, Matija Čopa pa kot brezvestnega uradnika, ker je čbelico to-Plo priporočil cenzorjem na Dunaju. Prešeren se je Kopitarju oddolžil z znanim sonetom Apel in čevljar, kjer se zadnja vrstica glasi: »Le šila sodi naj Kopitar.«
Podobnih primerov je polna zgodovina. Gre za ljudi, ki so morda velikani v svoji stroki, toda mislijo, da so veliki povsod 'n ga pri tem grdo lomijo.
ZNANSTVENIKI SLABI TEOLOGI
Slične stvari se dogajajo tudi danes posebno na polju vere in morale. Možje, Velikani v fizikalnih in drugih pozitivnih vedah, Nobelovi nagrajenci hočejo biti tudi teologi in filozofi. In tu se pričnejo nerodnosti.
V 3. številki revije Znamenja je razprava Znanost in nevera. V razpravi je govora, kako številni znanstveniki ne najdejo Poti do vere v osebnega Boga. Zato menijo, da takega Boga ni in da obstaja sa-n»o fizični svet hi njegove sile.
Jasno, da v fizičnem kabinetu in pri fizičnih poskusih nihče ne more najti Presežnega, osebnega Boga. Tudi druga Polja znanosti ne morejo privesti nikogar do ugotovitve, da biva osebni Bog, saj K°g ni predmet, ki bi ga iskali s poskusi 'tli mikroskopom; tudi z daljnogledom ne. isto velja glede človeške duše. Zaman jo Ko kirurg iskal v drobovju ali v možga-nih ali kje drugje v človeškem telesu. Toda saj bo prav tako zaman iskal človeško 'bisel. Ne bo je videl in zaznal niti z elektronskim mikroskopom. In vendar človek Ve> da misli in svojo misel tudi pove z Kesedami.
Pri bivanju Boga, duše in sličnih res-"icah gre za dejstva, ki niso in ne mo-rejo biti predmet pozitivnih znanosti. Nikoli niso bila in nikoli ne bodo. In vendar "ekateri znanstveniki hočejo tudi o tem Kheti zadnjo besedo in biti ne samo znanstveniki, temveč tudi teologi in filozofi.
ZNANSTVENIKI SLABI MORALISTI
Pa ne samo to. Mnogi znanstveniki ho-e®3o biti tudi moralisti in soditi, kaj je bvoralno prav in kaj ni prav. Tako so se °8lasili trije Nobelovi nagrajenci Jacques toonod, Linus Pauling in Georges Thom-s°» in v ameriški reviji The Humanist bbjavili članek, v katerem opravičujejo in Ogovarjajo evtanazijo. Tako izjavljajo:
»Mnenja smo, da je vest današnje druž-*>e že dovolj razvita, da si lahko ustvari* *b° pravilo, kako ravnati glede smrti in dhiirajočih. Obžalujemo neobčutljivo mo-Olo in zakonske prepovedi glede etičnega Primera, ki se imenuje evtanazija. Sklicu-Jem° se na razsvetljeno javno mnenje, da Premaga tradicionalne tabuje in ima u-smiljen)e do brezkoristnega trpljenja ob
Onutku smrti.« (Evtanazija se imenuje
sb>dka« smrt, ko bolnika z injekcijo uspa-Vam°, da gre brez bolečin s tega sveta.)
»Poudarjamo, pravijo omenjeni učenja-
ki, da je nemoralno, če dopustimo, sprejmemo ali celo naložimo trpljenje. Prepričani smo, da družba nima ne koristi ne potrebe, da prisili živeti bolnika, ki je obsojen, a noče živeti. Ker ima vsak človek pravico do dostojnega življenja, ima tudi pravico, da dostojno umre. Ni razloga, pišejo omenjeni učenjaki, da se podaljšuje trpljenje, ko je prišla neozdravljiva bolezen v zaključno stanje.«
Ti modrijani in še mnogi z njimi menijo torej, da sme človek ubijati bližnjega, ko mu ne more več pomagati.
NAJ OSTANE VSAK PRI SVOJEM
Tako vidimo, da nekateri velikani znanosti hočejo biti teologi in zanikajo Boga in dušo, drugi hočejo biti moralisti in učijo moriti. Pri vsem tem menijo, da so originalni, da so napredni, da so človekoljubi. Toda pričajo samo, da zgodovine prav nič ne poznajo. Zgodovina bi jim namreč povedala, da so vse te njihove trditve stare vsaj nekaj tisoč let. O špar-tancih poročajo, da so izpostavljali otroke, ki so bili pohabljeni, divjim zverem, da so jih na ta način očuvali pred trpljenjem v življenju. Stari stoiki so zagovarjali samomor in ga tudi izvajali. Pri Eskimih se je neozdravljivo bolan ali star človek zavlekel v sneg in zimo, da je tam umrl. V Indiji so na grmadi sežigali vdove skupaj z njihovim umrlim možem, menda zato, da so jih obvarovali sramote vdovstva.
Torej evtanazije v eni ali drugi obliki je bilo veliko na svetu izven krščanstva, šele to je polagoma prepričalo ljudi, da je življenje nekaj svetega in nedotakljivega. Zato krščanstvo in pod njegovim vplivom tudi državni zakoni prepovedujejo vsak prostovoljni odvzem življenja nedolžnemu človeku. Omenjeni učenjaki pravijo temu »tabu«, ker zgodovine ne poznajo. Ne gre za tabu, temveč za neko pravilo, neko zapoved, ki je vzklila iz krščanstva in ki se je uveljavila tudi v državni zakonodaji.
Brez krščanstva bi še danes izpostavljali pohabljene otroke, morili stare in bolne ljudi, sežigali vdove, poveličevali samomor in podobne stvari. Naj spomnimo gospode učenjake, da je Hitler že začel nekaj podobnega. Ker nemška družba od starih in umsko prizadetih ljudi ni imela nobene koristi, je take začel zdraviti na posebnih gradovih, kjer so v kratkem pomrli drug za drugim brez bolečin.
Ko znanstveniki govorijo o verskih in moralnih resnicah, se jim godi kot Jerneju Kopitarju, ki je presojal Prešernovo poezijo: hudo ga je polomil. Zato se bo pameten človek hodil učit k znanstvenikom znanstvenih resnic, pri Kristusu in njegovi Cerkvi bo pa iskal odgovora v verskih in moralnih vprašanjih. Naj torej vsakdo ostane pri svojem.
K. H.
- i, trstu napovedana mednarodna konfe-V sredo 10. Junija se je začela v	.(ivno	dejstvo zlasti v tem, da
iinah. V konferenc v	»dobiva	v današnjem svetu tudi
,e z"ak, kako problem narodnih *anJ^x“d„„raianie vIad ln režimov. V moralno razsežnost in
renca o manjšinah. V
te*nji po večjih svoboščinah za slehernika, se
. „ enakih svoboščin in mož-
narodne manjšine živ subjekt, ki ima pra	^ narodnlh, jezikovnih
»osti razvoja kot večinski narod.Ceri«, j ^ stevllnlh dokumentih zad-ras,,Ih manjšin posvetila potrebno po occ.n Gaudium et spet). V
"jih desetletij (Pacem in terris,	demokrati,	pozdravljamo
duhu teh dokumentov, kot slovenski k	.____,____,	v
mednarodno konferenco v Trstu
Politikov, da narodne in druge manjšine ne	usode.
Politiki, temveč enakovredni soustvarjalci svoje	K
srednjih organizacij koroških Slovencev (NSKS in ZSO), ki sta v praksi priznani od avstrijske vlade in tudi drugih avstrijskih političnih strank, prav tako pa tudi od matičnega naroda in Jugoslavije kot legitimni predstavnici koroških Slovencev, ker je doslej vse reševanje manjšinske problematike, kolikor ga je pač bilo, potekalo preko njiju.«
Ta nerodna formulacija ljubljanskega dopisnika je vsekakor v nasprotju z nedavnimi izjavami predsednika Tita o naj večji podpori Jugoslavije manjšinam jugoslovanskih narodov v zamejstvu, saj predpostavlja v resnici ohranjanje sedanjega političnega stanja v zamejstvu in nasprotuje pozitivnemu razvoju v smeri večje povezanosti Slovencev na Koroškem. Prav zato je toliko bolj osupljiva, nerazumljiva.
ZASKRBLJENE NEMŠKE STRANKE
Pri tem je treba priznati, da kažejo koroški Slovenci nenavadno politično zrelost in sposobnost, čut za politično stvarnost. Tudi del avstrijskega časopisja s simpatijo pritrjuje odločitvi koroških Slovencev za samostojen nastop.
Dunajska »Die Furche« ugotavlja, da bi izvolitev slovenskega poslanca v deželni odbor Koroške prinesla popolnoma spremenjeno politično stanje. In da to že sama kandidatura slovenskega poslanca prinaša. SPO mora prvič računati z izgubo koroških slovenskih glasov, ki jih je dosedaj prejemala, v zameno pa potujčevala slovenske Korošce bolj kot druge stranke, samo da na ljubezniv način (zato toliko bolj učinkovito). OVP (Ljudska stranka) mora tudi prvikrat računati z izgubo dela slovenskih glasov (in se že kaže pripravljena na pogovor s Slovenci, kar je dosedaj dosledno zavračala). Šovinistična FPO (Svobodnjaška stranka) pa sedaj ne more več očitati obema velikima strankama (SPO in OVP) simpatiziranja s »protinacionalni-mi« gibanji (Slovenci) in na ta način loviti glasove. Zato bo morala v prihodnje povsem spremeniti svojo taktiko.
Kot vidimo, izredno pozitiven politični premik. In to še pred volitvami, še preden je znano, ali bo slovenski kandidat na Koroškem izvoljen. Zato pa je pritisk nemškutarskih sil postal toliko močnejši.
|||IIIIIIIUIIIIIIHIIIMIHIIIIIIIHIHHI«IHIIIIIIlBl|jUllllllHHIHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||IIIIIIMIIIhlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillHlllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllll
opozorilo tudi za generala Franca, da se stara, saj bo imel 82 let, in da bo treba izpreči. Čimprej bo to napravil, tem boljše bo zanj in za Španijo.
Ukrajinski učenjak nadaljuje gladovno stavko
Našim bralcem je znano, da sovjetska Rusija uganja močno nacionalistično politiko na škodo vseh neruskih narodov v državi. Med temi so zlasti Ukrajinci, ki se jih Moskva najbolj boji, ker jih je 40 milijonov in so industrijsko najbolj razvita republika. Zato je že Stalin izvajal najhujše čistke prav v Ukrajini. Njegovi nasledniki v Kremlju nadaljujejo z njegovo politiko zatiranja ukrajinskega ljudstva in vsakega pojava ukrajinske samostojnosti tudi na kulturnem polju. Zato je veliko število ukrajinskih intelektualcev v zaporih in na prisilnem delu. Med temi je tudi slavni zgodovinar Valentin Moroz, ki je bil obsojen na 14 let ječe. Sedaj je Moroz začel z gladovno stavko, ki jo izvaja od 1. julija. Z njo želi doseči, da bi ga oblasti premestile iz ječe v kako delovno taborišče.
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) se je že od spomladi zavzemal za samostojen nastop na prihodnjih volitvah v deželni zbor Koroške. Toda ni mogel pridobiti za ta nastop tudi levičarsko u-smerjene Zveze slovenskih organizacij (ZSO) pod vodstvom dr. Zwittra.
ZSO je imela razne pomisleke, češ da bi skupni politični nastop nasprotniki izrabili za propagando o samopreštevanju koroških Slovencev, da bi tak nastop pomenil »izolacijo« nasproti demokratičnim avstrijskim silam, ki da podpirajo koroške Slovence (katere so te sile, ni bilo omenjeno) in tudi, da je Socialistična stranka Avstrije (SPO) zaradi govoric, da bodo koroški Slovenci samostojno nastopili, umaknila s svoje kandidatne liste dosedaj edinega Slovenca, Ogrisa iz Bilčov-sa, ki je bil v zadnji mandatni dobi celo poslanec v deželnem zboru. In sploh, da se ZSO ni pripravljena spustiti v nepremišljeno tveganje.
Pobudo za samostojni nastop je končno prevzel Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki združuje slovenske občinske može ne glede na idejno pripadnost. Iz svojih vrst je Klub izvolil za nosilca samostojne liste koroških Slovencev uglednega dr. Apovni-ka, ki ga je glavar Sima pred svojim odstopom imenoval za vodjo slovenskega kulturnega referata pri koroški deželni vladi, a so referat po nastopu novega glavarja Wagnerja, začasno zaprli.
NSKS je na svojem izrednem občnem zboru podprl kandidaturo dr. Apovnika, ki je sicer podpredsednik ZSO. To je verjetno sprožilo odstop dr. Vospernika z mesta podpredsednika NSKS, ker se ni strinjal s tem, da NSKS prepušča vedno več svojih pobud drugim organizacijam (v tem primeru omenjenemu Klubu).
NEPRIJAZNO STALIŠČE LJUBLJANE
Na ta razvoj političnega položaja koroških Slovencev je prišla zelo nepovoljna reakcija iz Ljubljane. Ljubljansko »Delo« je pobudo iz vrst Kluba komentiralo kot »Tretja sila«. Ljubljanski dopisnik v Celovcu, Zvone Zorko, je hotel na vsak način označiti Klub kot novo stranko koroških Slovencev. Bil je celo mnenja, da pomeni samostojni slovenski nastop »zmanjševanje politične vloge o-
Kissinger pri papežu
Ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je prišel na svojem obhodu po prestolnicah zapadne Evrope tudi v Rim, je po končanih razgovorih s političnimi voditelji obiskal tudi papeža Pavla VI. Oba moža sta se razgovarjala nad eno uro. O vsebini razgovorov so povedali, da so se tikali predvsem zapletenih vprašanj
ni več zgolj politično vprašanje vlad
človeštvo zaveda, da so tudi
lllla	—
Cerkev je problemu narodnih, jezikovnih
in ii toplo želimo, da prispeva k zavesti
in JI	  ,	,v	  ,l„ar,w1ni
smejo biti drobiž v mednarodni
v Palestini in sicer usode palestinskih be-buncev in pa usode jeruzalemskega mesta. Kot znano, zagovarja Sv. sedež mnenje, da bi se moral dati Jeruzalemu »status« internacionalnega mesta pod upravo Združenih narodov, da bi lahko vsa tri največja monoteistična verstva imela svoje pravice v Jeruzalemu. Saj judovstvo, krščanstvo in muslimanstvo imajo v Jeruzalemu svoje svete kraje.
Vsekakor je sv. oče tudi čestital Kis-singerju zaradi njegovih uspehov pri pogajanjih med Izraelci in Arabci na Bližnjem vzhodu.
General Franco v bolnišnici
španski državni voditelj general Franco je moral v bolnišnico. Na desni nogi se mu je pojavila flebitis, to je zamašenje žil in s tem težava pri krvnem obtoku. Trdijo, da bolezen ni nevarna in da ne bo potrebna operacija. Vsekakor je to
iiSBKL
H
JT
k;:!1«!,,
Maria Estela Martinez ali »Isabelita«, vdova po pok. generalu Peronu in začasna predsednica Argentine. Morda ji bo uspelo s simpatičnim nasmehom pridobiti argen-t insko ljudstvo; v tem primeru bo poleg Indire Ghandi in Golde Meir tretja ženska, ki vodi državo, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vse okoliščine kažejo na to, da so te sile podtaknile bombo v Miklavčevem, da bi lahko naprtile koroškim Slovencem ekstremizem in preprečile razumevanje med nemškimi in slovenskimi Korošci, ki se je že začelo uveljavljati. Deloma jim to sicer uspeva, toda preprečiti ga ne morejo več, kajti čas že prerašča tudi nemško nacionalno romantiko. Izgleda, da se prav sedaj odigrava zadnje dejanje nemškonacionalnih sil, ki bi pred svojim neizbežnim zatonom hotele zadati koroškim Slovencem še smrtni udarec.
ŽIVAHNA DEJAVNOST MED SLOVENCI
To pa jim slabo uspeva. Spravile so sicer v malodušje nekaj ultralevičarskih romantikov med koroškoslovensko študenterijo, kateri, sicer zelo dejavni, že prej niso znali rasti iz koroških razmer, ampak sanjarili o (svetovni) revoluciji in porevolucionarni blaženosti.
Večina koroške slovenske skupnosti pa prav nasprotno kaže presenetljivo živahnost. Vedno bolj sproščeno razpravljajo o različnih idejnih pogledih, različnih nazorih, toda znajo pri tem najti brez ideoloških klišejev skupni imenovalec v slovenski narodni pripadnosti. Tisti pogovor torej, ki na Primorskem manjka in zato idejno životari vsak pod svojim dežnikom.
Če bodo slovenski Korošci vztrajali, če bodo nadaljevali s svojo kulturno-prosvetno živahnostjo, književnim delom, samostojnim nastopanjem, potem lahko pričakujemo nov vzpon koroške slovenske kulture, kar bo nova pridobitev v slovenskem in avstrijskem kulturnem prostoru. Obrisi le-tega se že kažejo, želeti je samo, da bi se koroški Slovenci tega poslanstva še globlje zavedali in v njem uspeli.
Dunaj, 1. julija 1974
raje v
Blagoslovitev slovenske cerkve v Buenos Airesu
l
§
Notranjost slovenske cerkve Marije Pomagaj v Buenos Airesu
Prikaz verske problematike v Italiji ne velja v celoti za vernike slovenske manjšine. Slovenska vernost, najintimnejši izraz narodove duše, je nekaj svojskega, svojevrstnega, samo slovenskega. Iste probleme doživljajo Slovenci drugače, isti zrak dihajo s svojimi pljuči. O slovenski verski problematiki bomo govorili pozneje. Danes se še pomudimo pri italijanskih katoličanih.
V italijanski Cerkvi je v zadnjih letih vzbrstelo veliko novih poganjkov: duhovno poglobitvena jedra, svetopisemske skupine, duhovne skupnosti, ognjiščarji, skavti, mariopolci, asiška »Pro civitate Christiana«, apostoli »koncila mladih« v Tai-zeju itd. Poleg teh predvsem duhovno prenovitvenih malih občestev in skupnosti se je razbohotilo nič koliko več ali manj socialno ali politično pobarvanih skupin, ki so se ob referendumu povezale v »katoliško opozicijo za NE«. Nastopale so pod raznimi nazivi: kritični kristjani, kristjani nesoglasja, napredni katoličani, odgovorni kristjani, demokratični katoličani in tako dalje.
Vodilna katol. revija »La Civilta Catto-lica« (16. 3.1974, str. 521) je v članku > Skušnjava novega krščanstva« opozorila, da se ta »katoliška opozicija« ne loči od uradne Cerkve zgolj zaradi vprašanj praktičnega reda (konkordat, socialistična izbira, povezava Cerkve s političnimi in gospodarskimi silami), marveč tudi iz teoretičnih, teoloških in celo dogmatičnih razlogov. Gre za »novo krščanstvo«, različno od tradicionalnega: podaja namreč nov prikaz krščanstva, novo tolmačenje evangelija. V težnji, da bi prikazala krščansko vero v ključu humanizma in sekularizacije, močno poudarja njene antropološke, svetne, družabne in gospodarske dobrine, pri tem pa pušča v senci in molči o drugih nič manj važnih resnicah. Da bi vero »približala« sedanjemu človeku, počlovečuje, poenostavlja in celo krči obseg verskega nauka.
ZNAČILNOSTI »NOVEGA KRŠČANSTVA«
Clankar v »La Civilta Cattolica« takole nakazuje značilnosti novega krščanskega gibanja v Italiji:
1. Antropocentrizem, tj. nauk, ki stavi človeka v središče vsega dogajanja. Boga nikakor ne zanika, a gleda ga v človeku, v strežbi človeku: namesto ljubezni in službe Bogu postavlja službo človeku. Prva zapoved: »Ljubi Boga nad vse!« zbledi ob drugi: »Ljubi bližnjega!«, ki tako postane vrhovna zapoved. Ljubezen do bližnjega ni več »znamenje«, emblem ljubezni do Boga, nego »vse« krščanstvo. Pristen kristjan ni tisti, ki ljubi Boga nad vse in bližnjega zaradi Boga, ampak tisti, ki se v zgodovini zavzema za človeka, tako da v človeku zre »pristni obraz samega Boga«. Najvišja oblika molitve ni v tem, da se v tihoti potapljaš v Boga in ga častiš, marveč da se z revolucionarno zagnanostjo boriš za »osvoboditev« človeka.
2. Tostranskost: tradicionalno krščanstvo poudarja onostranstvo, posmrtno življenje v Bogu, ko se v vsej polnosti uresniči božje kraljestvo, novo krščanstvo pa naglaša ta svet, življenje na tem svetu, kajti božje kraljestvo se mora uresničiti, tako pravijo, že zdaj in tu, v našem času in prostoru! Odrešenje, ki ga je prinesel Kristus, ni nič drugega kot »osvoboditev« človeka od slehernega zla: od zaostalosti in nevednosti, od lakote in izkoriščanja, od zatiranja in sužnosti. Človeka velja rešiti ne od »osebnega greha«, nego od »socialnih grehov«! Zlomiti mu je treba okove družbenih, gospodarskih in političnih struktur, ki omogočajo nekatemikom, da druge Izkoriščajo in usužnjujejo. V tem zgodovinskem trenutku se je vsa krivičnost izrodila v kapitalizem, ki po vsej svoji naravi teži za izkoriščanjem revnejših slojev. Boriti se proti kapitalizmu pomeni, boriti se za osvoboditev človeka in za vzpostavitev božjega kraljestva na zemlji. In ker so kristjani poklicani, da se bore za zmago božjega kraljestva, so dolžni boriti se zoper kapitalizem in politični imperializem. To pa danes dela socializem. Nujno je torej, da se kristjani, poklicani k osvobajanju teptanih in zatiranih, opredelijo za »socialistično izbiro« in da se borijo za zmago socializma v svetu. Samo tisti, ki se zavzeto borijo za osvoboditev ubogih od kapitalizma in ki so prisegli na »socialistično izbiro«, so resnični kristjani.
3. Evangelizem, tj. sodobna razlaga evangelija: božja beseda, tako pravijo, velja za ljudi vseh časov. Evangelij je treba »pretolmačili« v govorico današnjega človeka, ne glede na cerkveno izročilo in verski nauk. Cerkve in njene razlage sv. pisma ne odklanjajo zaradi protestantske-
ga načela o »svobodni razlagi sv. pisma«, temveč vse bolj v slogu marksističnega nauka, da sta tudi kultura in vera »nad-zgradbi«, izraz občasne gospodarske strukture. Dosedanje razlaganje evangelija se je vršilo v meščanskem in kapitalističnem ključu: Cerkev je pač živela znotraj kapitalističnega reda in je kajpak tolmačila evangelij po kapitalistični ideologiji. Danes je na pohodu socialistično, družbeno pojmovani svet: tudi Cerkev se mora vključiti v novo stvarnost, postati mora »Cerkev ubogih«! Evangelij pripada ubogim: sam Kristus je rekel: »Ubogim se blago-vest oznanja« (Mt 11, 5). Zato je treba evangelij razlagati s stališča ubogih, zatiranih, proletarcev: samo tisti, ki se postavijo na stran ubogih in se bijejo za njihovo zmago, morejo pravilno tolmačiti evangelij.
4. Novo krščanstvo pojmuje na nov način tudi samo Cerkev. Cerkve ni mogoče ločiti od sveta, kajti živi v svetu, je svet. Ne obstaja zase, marveč za svet; ne sme si iskati moči in prestiža niti se vezati z državami po konkordatih niti ne ustanavljati lastnih »katoliških« ustanov ali dejavnosti: odpreti se mora, razdati in »razdrobiti se« v službi sveta. Odpovedati se mora vsaki institucionalnosti, sleherni družbeno priznani obliki obstoja in zunanji uredbi; Cerkev mora postati »uboga« in se svetu predstaviti kot »mati ubogih«, tako da bodo v njej doma ubogi in še zlasti delavski razred. Cerkev mora biti »bratsko občestvo enakih«, združenih v moči božje besede, evangelija; ker so vsi deležni splošnega duhovstva, si sami volijo občestvene služabnike, ki naj predsedujejo bogoslužnim obredom. Današnja uradna Cerkev, ločena kot je v hierarhijo in podrejeno ljudstvo, razčlenjena v toge strukture, vezana na politično oblast in v objemu kapitalizma je v samih svojih temeljih nezvesta evangeliju in sovražna ubogim. Resnični kristjani naj se zato oddaljijo od Cerkve; če pa ostanejo v njej, naj bodo kritični kvas, ki naj Cerkev vrne evangeliju in ubogim.
5. še prav posebna značilnost »novega krščanstva« je predanost Kristusu: toda ne Kristusu kot božjemu Sinu, temveč Kristusu-človeku, Kristusu, »človeku za druge«, prijatelju ubogih, Kristusu osvo-bojevalcu in celo prevratnežu.
NEVARNOST NOVOKRŠCANSKIH IDEJ
Takšni nazori so v ostrem nasprotju z evangelijem. Evangelij je blagovest odrešenja. Bog je tvoj oče: ljubi ga nadvse; ljudje, ki so kakor ti otroci istega Očeta, so tvoji bratje: ljubi jih zaradi Boga in v Bogu. Središče vsega je Bog, ki je počelo bratstva med ljudmi.
Tudi zemeljske stvarnosti so delo božje ljubezni. Zelo moramo ceniti svetne dobrine in pospeševati tvami napredek za blaginjo in boljšo ureditev človeške družbe, a pomniti moramo, da se človekova usoda ne zaključi na tem svetu, marveč v večnosti, kjer bosta docela zmagali pravica in ljubezen, ko bo »Bog vsem vse«! »Socialni grehi« krivičnosti in izkoriščanja so le učinek, trpki sad, »osebnih grehov« egoizma in srčne zlobe. Dokler ne bomo očistili src hudobije, osebnih grehov, ne bomo odpravili krivičnih socialnih struktur, človekovo odrešenje ni zgolj v osvoboditvi človeka od socialnega zla, od kapitalizma. Kristus ni prišel, da bi rešil ljudi samo od socialnih krivic in izkoriščanja, pač pa da bi jih predvsem rešil greha, jih posvetil in zveličal. Oznanjal je poleg ljubezni tudi pravico, ki naj zavlada že na tem svetu, a pravica naj se izbojuje v znamenju ljubezni in ne uničevalne borbe. Božji odrešenjski načrt je ves v veri v Boga, ki je Oče vsem, in v notranji milosti, ki naj slehernika vključuje v božje ljudstvo in vodi h končnemu odrešenju.
Kristus je ustanovil Cerkev, da nadaljuje njegovo delo odrešenja. Da pa bo mogla Cerkev ostati do konca časov, se mora kot živ organizem odrešenja zakoreniniti v ta svet, v sodobno družbo, kot svojevrstna družbena ustanova, institucija, ki je hkrati duhovno občestvo in vidna družba. Samo taka bo lahko spremljala božje ljudstvo na romanju v večnost. Cerkev skrčiti in prevesti v zgolj »ta svet«, pomeni Cerkev uničiti: je na svetu, a ni ta svet in niti ne od sveta! Proglašali uradno Cerkev, hierarhično in s posvečenim duhovništvom, za nezvesto evangeliju in ubogim, pomeni, da v njej ni več ne Kristusa in ne Sv. Duha: čemu še ostati v taki Cerkvi? Izstopiti? A če izstopiš, le kdo ti nudi gotovost, da sl še s Kristusom?
Kristus Je Cerkvi izročil evangelij, ki je tako knjiga Cerkve, in ji dal svojega Du-
Na cvetno nedeljo 1954 so se slovenski dušni pastirji v Argentini obrnili na rojake, naj podpro zamisel zgraditve slovenskega verskega in kulturnega središča v Buenos Airesu. Dne 5. julija 1954 je bila podpisana kupna pogodba za zemljišče, na katerem je stala stara hiša.
Še isto leto 25. novembra je pok. škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil začasne lesene prostore, katerim je bila pridružena tudi kapela. Leta 1962 se je pričelo z zidavo poslopja, ki vsebuje veliko dvorano (587 kv m) s pododrskim prostorom, pred njo pa stoji trinadstropna stavba, kjer so kuhinja z obednico, prostori za razne pisarne ter mala dvorana, ki služi za manjša predavanja in sestanke. Ta del je bil blagoslovljen 7. maja 1965.
Nato je prišla na vrsto gradnja cerkve, katere temeljni kamen je bil blagoslovljen na sveti večer 1971. Cerkev, posvečena Mariji Pomagaj, je bila izročena svojemu namenu 26. maja letos.
Na predvečer je pri nabito polni dvorani pevski zbor »Gallus« izvajal Sattner-jev oratorij »Vnebovzetje«, naslednji dan pa je pri koncelebrirani maši, ki jo je opravilo 14 duhovnikov, msgr. Anton Ore-har blagoslovil novo cerkev. Slovenci so jo zgradili v zahvalo Bogu in Mariji za rešitev pred komunističnim nasiljem in v spomin vsem žrtvam vojne in revolucije, na kar opozarja spominska plošča na levi strani cerkve.
Cerkev je zgrajena v obliki pahljače po zamisli slovenskega arhitekta Marijana Ei-letza, kateremu so pri opremi pomagali arh. Jože Vombergar, akad. slikarka Bara Remec in slikar Ivan Bukovec. V cerkvi vse teži k oltarju, nad katerim je velik križ. Na steni je podoba Marije Pomagaj, ob oltarju ambon in v posebni kapeli tabernakelj z umetniškimi vratci, ki nosijo arheološko zanimive kamne sredi desetih rož, simbol milosti. Ob tabernaklju je krstni kamen, pred vhodom v cerkev je pa na steni 24 grbov slovenskih mest s knežjim kamnom v sredi. V nadzidku hodnika je predviden mozaik sv. bratov Cirila in Metoda ter ponovitev mozaika, ki ga je pok. prof. Stane Kregar naredil za teološko fakulteto v Ljubljani.
Ker je v cerkvi prostora le za okrog 300 ljudi, je za primer večje udeležbe poskrbljeno tako, da se lahko v steni cerkve odpre pet širokih'vrat in se tako vse dvorišče pred cerkvijo spremeni v bogoslužni prostor.
Ob cerkvi je še velika stavba za šolske učilnice, hišnikovo stanovanje in druge pritikline.
Tako Slovenska hiša kakor cerkev Marije Pomagaj sta bili v glavnem zgrajeni s prispevki slovenskih naseljencev v Argentini, med katerimi je bilo v teku let organiziranih več nabirk. V prvem delu gradnje je pomagala z 10 % tudi dobrodelna ustanova nemških katoličanov »Ad-veniat«, pri zidanju cerkve pa tudi razni rojaki iz Sev. Amerike, Kanade in Evrope.
Poleg Slovenske hiše je v Argentini še osem krajevnih domov ter dva vzgojna zavoda: Rožmanov v Adroguč in Baragov v Lanusu. V krajevnih domovih so Ijud-skošolski tečaji s poukom slovenščine, zgodovine, slovenskega zemljepisa in deloma tudi telovadbe. V vsakem središču je tudi krajevni pevski zbor, poleg njih
ha, da more evangelij pravilno tolmačiti in tako ljudi voditi k zveličanju. Zvestoba Cerkvi je zato zvestoba evangeliju in Kristusu.
»La Civilta Cattolica« pravi, da noče nikogar obsojati, ker ji ni šlo za preverjanje namenov — premnogi Imajo najboljše namene, — a da je prisiljena ugotoviti, da so dognanja in trditve, ki jih širi »novo krščanstvo«, odmik od katoliške
pa je še osrednji zbor »Gallus«. Vsi ti zbori gojijo cerkveno in svetno petje.
Važno kulturno poslanstvo vrši Slovenska kulturna akcija s sestanki, knjižnimi izdajami, glasilom »Glas« in revijo »Med-dobje«. Veliko delo opravi v kulturnem, političnem in socialnem pogledu tudi tednik »Svobodna Slovenija«, ki izdaja tudi Zbornik. Slovenskemu osveščanju služi tudi list »Sij«, »Vestnik« in »Tabor« pa sta glasili protikomunističnih borcev. Dolga leta že izhaja krščanskosocialna revija »Družabna pravda«.
Središče dušnopastirskega dela je Duš-nopastirska pisarna s sedežem v Slovenski hiši. Tam je tudi sedež osrednjega društva slovenskih izseljencev »Zedinjena Slovenija«.
Glavno dušnopastirsko sredstvo za povezovanje Slovencev so nedeljske službe božje po slovenskih središčih, mesečna duhovna revija »Duhovno življenje« s pri-
Ministrski svet je v soboto odobril vrsto novih taks in pristojbin, ki bodo zadele italijanske davkoplačevalce in tudi vse druge državljane. Glavne nove takse so:
Bencin se je od nedelje podražil za 40 lir. Super stane 300 lir, navadni pa 287. Tudi plinsko olje bo dražje. Tuji turisti bodo še naprej lahko kupovali bencin po znižani ceni in sicer po 220 lir liter. Imeti pa bodo morali bencinske bone.
IVA (davek na dodatno vrednost) se poviša za nekatere predmete. Najbolj bodo prizadeta gospodinjstva zaradi povišanega davka na meso, od 6% na 18 %; torej za 12% ali približno 360 lir več na kg. Zelo se je povišal davek na nekatere luksusne predmete in sicer od 18 na 30%. Med temi so: vsi izdelki iz kožuhovine, fotografski aparati, parfumi, likerji. Pri nakupu stanovanj se taksa zviša od 3 na 6 %, registrska taksa pa od 6 na 8 %. Pri gradbenem materialu se IVA zviša od 3 na 6%. Kolkovani papirji bodo stali 700 lir namesto dosedanjih 500.
Posebno težek je novi davek na hiše. Enkratna taksa se bo morala odšteti glede na število stanovanjskih prostorov. Go-
vere. Kdor pristaja na te nauke, tvega, da ostane »izven Cerkve« in brez »pristne katoliške vere«. »Skušnjava« novega krščanstva je omamno zapeljiva, ker se to predstavlja pod videzom zvestobe ubogim, evangeliju in Kristusu, medtem ko je v resnici nov modernistični poskus razlage verskih resnic v luči sodobne sekularizacije: poskus, ki je samoprevara, če ni že ukana.
logo »Božje stezice« za ljudskošolske otroke, mesečnik »Katoliški misijoni« in tedensko glasilo »Oznanilo«. Redna služba božja je ob nedeljah na šestih krajih, dru- | god pa občasno parkrat na mesec. Pred prvim petkom je sv. ura, ko je priložnost | za spoved, na osmih krajih.
Veliko dobrega storijo razne verske in j mladinske organizacije. Pouk verouka za j ljudskošolske otroke je na desetih krajih, i Udeležuje se ga 800 otrok, 230 dijakov pa I obiskuje srednješolske tečaje na štirih krajih. Vsako leto se zbere na romanjih v Lujan in Lourdes okrog 2.500 rojakov.
Tako slovenska skupnost v Buenos Airesu živi zvesta tradicijam svojih prednikov. Medtem ko se mladi rod počasi vključuje v novo stvarnost, pa istočasno črpa duhovno in narodno bogastvo iz korenin, iz katerih je izšel. Da bi še dolgo odme- j vala med njimi slovenska pesem in se čula slovenska govorica!	A. O. j
sposka stanovanja 50.000 na prostor, po- | čitniške hišice 20.000 od prostora, navad- 1 ne stanovanjske hiše 8.000, če je stanovanje v najemu 5.000, če služi lastnim potrebam, 3.000 v blokiranih stanovanjih.
V obeh zadnjih primerih se odšteje po en prostor za vsakega družinskega člana. Npr. petčlanska družina, ki biva v stanovanju s petimi prostori, ne bo plačala nič. Če pa ima stanovanje sedem prostorov, bo plačala za dva prostora, dvakrat po pet tisoč lir, tj. 10.000 lir. Nič ne bodo plačali tisti, ki stanujejo v stanovanjih na odkup (INCIS, GESCAL). Davek na stanovanja bo treba plačati do 31. decembra 1974.
Povišal se bo tudi davek na dohodek, j če znaša skupno nad 4 milijone letno. j Zemljiški davki se povišajo za 50 do 100 %■ j
Posebno enkratno takso bo treba pla- j čati od avtomobilov in motornih vozil- I Avtomobili s 500 cm3 plačajo 6.000 lir (Fiat 500, Fiat 126). Avtomobili do 1100 cm3 ; plačajo 15.000 (Fiat 127, 128, Kadett), od ; 1100 do 1500 cm3 30.000 lir, od 1600 do 2000 i plačajo 50.000, nad 2100 pa 200.000 lir. No-vo avtomobilsko takso bo treba plačati i do konca julija.
Novi davki ob začetku poletnih počitnic ; so kot mrzla prha, saj bodo cene mno- ! gim storitvam precej poskočile.
Sindikati niso z novimi davki nič za- i dovoljni. Zato so že napovedali nove stav- ; ke. Vprašanje pa je, ali se bodo z novimi stavkami cene znižale ali pa se samo šc j bolj povečale.
Vladni dekreti o novih davkih morajo : sedaj še pred parlament, ki jih mora odo- : briti. Iz prvih vesti je razvideti, da bodo • dekretom zelo nasprotovali komunisti in liberalci. Zato bo razprava v parlamentu dolga in gotovo bo kak dekret tudi po j pravljen ali ga celo ne bodo potrdili.
Časopisi pišejo, da bo Italija najbrž do ; bila dva tisoč milijard lir posojila, da se j okrepi položaj lire na svetovnem trgu.
Težave na Portugalskem
General Spinola, avtor nekrvave rcvolU' j cije na Portugalskem in sedaj prvi začasni j predsednik države, ima tudi prve resne težave v vladi. Vladni predsednik Adeh' j ma Da Palma Carlos je namreč odstopi' j in več ministrov z njim. Do krize je pri* j šlo, ker mu ministrski svet ni hotel V0- j veriti potrebnih pooblastil za uspešno i?' j vajanje njegove politike v kolonijah in p*3 j reševanju gospodarske krize.
Pročelje Slovenske hiše v Buenos Airesu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiiNiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiMiimiiiiiiiimiiiiitiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
km takse in BPisteikine e Mii
Ugotovitve in resolucija Slovenske skupnosti
V torek 25. junija je bila na sedežu organizacije seja Slovenske skupnosti. Po uvodnih besedah predsednika dr. Zorka Hareja se je razvila razprava o političnem položaju v Italiji, o vedno pogostejših izbruhih nasilja, ki težijo za zrušenjem demokratičnega reda v Italiji, kar utegne prizadeti posebno slovensko narodno skupnost, o gospodarski krizi, ki jo občutijo predvsem revnejši sloji in se posebno negativno odraža prav pri ustanovah slovenske narodne manjšine.
Govor je bil nato o težkem položaju Slovenskega stalnega gledališča in o korakih, ki jih je v zvezi s tem naredila Slovenska skupnost prek svojega deželnega svetovalca dr. Štoke pri predsedniku deželnega odbora Comelliju. Slovenska skupnost ima za zelo važno, da se Slovenskemu stalnemu gledališču omogoči, da lahko v polni meri razvija svoje visoko kulturno poslanstvo.
Svet je nato razpravljal o notranjih organizacijskih vprašanjih in o pripravah na občni zbor, ki ga bo Slovenska skupnost prenesla na jesen zaradi intenzivnih Priprav njenih članov na bližnjo mednarodno konferenco o manjšinah. Veliko pozornost je svet posvetil prav pripravam na omenjeno konferenco in pozval svoje člane, da se je aktivno udeležijo.
Svet je odobril tudi naslednjo resolucijo:
Svet Slovenske skupnosti, zbran na seji dne 25. junija 1914, po nadrobni preučitvi splošnega političnega položaja in priprav za občni zbor Slovenske skupnosti, ki je bil odložen zaradi manjšinske konference na jesen, ugotavlja, da je Slovenska narodna skupnost zaskrbljena nad gospodarskim razvojem države kakor tudi nad političnimi posledicami, ki bi iz tega kritičnega obdobja lahko nastale, posebno še ker gospodarska kriza navadno zadene gospodarsko najšibkejše sloje, delavce in kmete; zato svet Slovenske skupnosti naroča vsem predstavnikom, izvoljenim na listi Slovenske skupnosti, da si prizadevajo po svojih močeh, da se nastali gospodarski položaj čimprej reši v korist celotne državne skupnosti in boljšega sožitja med narodi.
Prav zato, ker so vse naše sile potrebne za utrditev demokracije v Italiji in za splošen materialni napredek družbe, v kateri živimo, poziva vse svoje člane, posebno pa tiste somišljenike, ki delujejo v organih Slovenske skupnosti, da enotno izpričajo svoje prepričanje in svojo slovensko zavest tudi s tem, da pripomorejo k čimvečjemu delavnemu uspehu Slovenske skupnosti.
  im   n  .............................         milim...mili..
Novomašno slavje na Vejni
Cirilmetodova nedelja je tudi letos pokazala, da naši ljudje radi prihajajo na Vejno. In to zlasti na praznik sv. bratov Cirila in Metoda, ki imata morda najlepši oltar na Slovenskem prav v tem Marijinem svetišču. Oltar je iz domačega kraškega marmorja s čudovito sliko v mozaiku, je delo slovenskega umetnika Toneta Kralja, ki je zlasti na Primorskem Poslikal toliko naših cerkva. Prav zato je ne Vejni še vedno nekaj našega, domačega, košček slovenskega srca. Kot je naše Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki ravno letos slavi 80-letnico, odkar je začelo delovati med našimi ljudmi v Trstu in buditi češčenje do svetih bratov in obenem širiti in kropiti med nami Slomškovo 7-amisel o edinosti med kristjani.
Vendar je letošnjo množico romarjev Privabil še drug dogodek. Pozdravili smo v naši sredi novomašnika g. Ivana Bajca, ki je hotel nadaljevati tradicijo, ki se ponavlja že nekaj let, da vsaj eden od slovenskih novomašnikov iz domovine pride na obisk k rojakom v zamejstvu ter jim s to preprosto gesto zagotovi, da mati domovina ni pozabila svojih otrok izven državnih meja ter jim bo še naprej posredovala od svojega duhovnega bogastva. Podobno kot so to delali duhovniki iz kranjske in štajerske in celo iz daljne ^•eške že v preteklem stoletju. Res, ni bila lo prava nova maša, saj jo je novomašnik °pravil že preteklo nedeljo v svoji rojstni župniji Col nad Ajdovščino. Vendar so vsi Prisotni čutili in doživeli pravo novomaš-n'ško razpoloženje. Nekoč je pri nas veljal
pregovor, da se za novo mašo splača iztrgati tudi nove podplate. Zdi se, da Se je pregovor ponovno uresničil. Saj so tnnogi prišli peš na Vejno, da bi videli ‘'ovoinašnika in se skupno z njim veselili blagoslova, ki ga Bog siplje vsako '°to po novomašnikih na našo zemljo.
Prvi pozdrav novomašniku je bil po-
Katoliška Cerkev v ZDA
V letu 1973 je bilo v Združenih državah Amerike sikoraj 50 milijonov katoličanov, kar je 23 odstotkov vsega prebivalstva. Američani imajo 57.000 škofijskih duhovnikov in 140.000 redovnikov. Največ katoličanov živi v Chicagu, Los Angelesu in Bostonu. Katoličane najbolj skrbi pomanjkanje in upadanje duhovnih poklicev.
   ..............
„ Katoliški glas'* v vsako slovensko družino I
zdrav naše mladine in ga je izrekla zastopnica naših skavtinj. Ni mogel izostati pozdrav slovenskih duhovnikov, katere je zastopal dekan msgr. Marijan Zivic. V svojem kratkem nagovoru je naglasil vzvišeno poslanstvo duhovnika, ki bo vedno služil kot most med vidnim in nevidnim, med stvarnim in duhovnim svetom z namenom, da zemeljskemu začrta in pokaže pravi nadnaravni cilj. Med mašo je spregovoril sam novomašnik. Bila je to njegova prva pridiga, polna svežine in mladostnega poguma pa tudi zaupanja v poslanstvo Cerkve, ki nadaljuje danes svojo pot po stopinjah slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda, ki imata še vedno veliko povedati današnjemu svetu.
Prav zato je bila po maši naša pot do oltarja svetih bratov, da smo se poklonili njunemu spominu ter prosili za edinost Cerkve. Ni mogla manjkati naša pesem, ki je napolnila ves cerkveni prostor in dala prazniku poseben pečat. Na koru so bili zastopani skoraj vsi naši zbori. Vodil jih je dr. Zorko Harej, orglal pa Pavel Fonda. Na novomašnika pa nas bo še naprej spominjala podobica, ki smo jo prejeli ob zaključku pobožnosti.
Msgr. Musizza 60 let mašnik
V nedeljo 7. julija je msgr. Karel Musizza obhajal 60-letnico mašništva; bil je namreč posvečen na isti dan leta 1914. Po rodu je g. jubilant iz Trsta, kjer se je rodil leta 1889. Pozneje je dosegel doktorat iz teologije in iz cerkvenega prava. Posvetil se je pouku bogoslovcev in učil tudi v goriškem bogoslovnem semenišču. Toda za časa fašizma, ko je toliko italijanskih duhovnikov bilo navdušenih za duceja, je msgr. Musizza bistro uvidel, kaj je pravzaprav fašizem. Zato je odločno podpiral tedanjega škofa msgr. Alojzija Fogarja, ko ga je del tržaške javnosti napadal zaradi njegovih nastopov v korist Slovencev in Hrvatov v tržaški škofiji.
Zaradi tega je msgr. Musizza prišel v veliko zamero pri tedanjih oblastnikih. Izgubil je mesto profesorja v goriškem bogoslovnem semenišču in bil konfiniran leta 1934. Po vrnitvi iz konfinacije ni smel več nastopiti službe profesorja v Gorici. Zato je odšel v Rim, kjer je dobil primerno zaposlitev.
Sedaj se je na stara leta vrnil v rodni Trst, kjer uživa zasluženi pokoj, precej pozabljen v še vedno nacionalno preveč gorečih cerkvenih krogih.
Protest devinsko-nabrežinskih kmetov
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo:
Podpisani kmetje in lastniki zemljišč ob cesti, ki pelje na Kohišče, odločno protestiramo proti pisanju »Dela«, glasila tržaškega PCI, z dne 28. junija 1.1.
V članku se skuša omalovaževati odlok o prepovedi vožnje po omenjeni cesti, ki ga je na zahtevo podpisanih izdala devin-sko-nabrežinska občina.
Ko poudarjamo solidarnost s podobnimi pobudami občinske uprave, ki je ustregla želji kmetovalcev, zavračamo demago-ško pisanje in zdraho, ki jo skušajo sprožiti neinformirani krogi okrog »Dela«, toliko bolj, ker postavljajo »potrebe« mest-
Bralci pišejo
Zakaj SLORI?
Nedavno so v Trstu ustanovili nekakšno združenje, ki naj bi bilo nič manj kot slovenski raziskovalni inštitut. Taka ustanova, ki bi bila zares zasnovana z znanstvenimi nameni, neodvisna od vseh strank in partij, bi bila pri nas zelo dobrodošla in morda tudi zelo koristna. Toda tudi na tem področju ne gre mimo raznih političnih forumov, kot bi moralo iti. Slovenski raziskovalni inštitut je namreč že takoj na svoji prvi seji pokazal, za kaj pravzaprav gre. Sklenili so namreč, da se inštitut (neodvisni študijski center!) vključi v SKGZ, ker brez tega namreč nobeno ženstveno delo ni mogoče.
Dr. Karel Siškovič je novi ra\matelj tega inštituta. Glede njegovih članov bi omenil le to, da v inštitut niso povabili slovenskih znanstvenikov, profesorjev na univerzah; prišli pa so vanj številni časnikarji, ki vemo zanje samo zato, ker znajo napisati kak članek v bolj ali manj dostojni slovenščini. Tudi to daje slutiti, kakšna bo znanstvena raven in objektivnost tega raziskovalnega inštituta.
R.D.
nih izletnikov nad zaščito Krasa in nad trud slovenskega kmeta-lastnika, da ohrani kmetijstvo v naši pokrajini.
Nasprotno upamo, da bodo podobne ukrepe sprejeli in raztegnili še na druge poljske poti.
PAHOR JOŽEF kmetovalcev.
in še 15 podpisanih
Gropada-Padriče
Od leta 1950 dalje — torej že 25 let — se ob koncu maja vrši, po mesecu pobožnosti v čast nebeški Kraljici procesija iz Gropade na Padriče in sicer zvečer, z lučkami. Procesije se vsako leto udeležijo v velikem številu prebivalci obeh vasi.
Ta procesija, ki je postala že tradicija in potreba, je imela letos še poseben namen: bila je v svetem letu, ki spodbuja ljudi k spreobrnjenju in spravi. Veliko je namreč hudobije in sovraštva na svetu, zato nas Marija, naša Mati vabi, naj se spreobrnemo k Bogu, ki je vir lepega življenja in naj sprejmemo njegovo postavo.
Marija je mati vseh ljudi: roti nas, naj se spravimo z Bogom in ljudmi; ljubezen je edina postava, ki prinaša mir. Ne bo miru, dokler se ljudje ne poboljšajo in ne postanejo bratje med seboj. Tako je zapisal krajevni župnik v priložnostnem obvestilu.
Po maši se je razvila procesija iz Gropade na Padriče. Udeležba je bila povolj-na kot tudi sodelovanje pri sv. maši in zaključni pobožnosti na Padričah. Opozoriti pa moramo tukaj na grdo in izzivalno početje političnih beguncev iz begunskega naselja na Padričah, ki so pijani razsajali v gostilni Grgič, kamor so šli na zakusko vsi, ki so sodelovali v procesiji. Poleg nemajhne škode, ki jo je utrpela gostilničarka, pa boli zavest, da ni takoj nastopila policija, ki je kljub večkratnemu pozivu slabo izpričala, da je »v službi državljana*.
Ali smo Slovenci res samo drugorazredni državljani in moramo na naših tleh dopuščati, da nas tepe ne le fašistično obrekovanje in napadanje, ampak tudi ti na novo naseljeni delomrzneži in nepridipravi. Ni bilo prvič, da so domačini in njihovo imetje postali tarča teh zlikovcev. Zato pozivamo oblasti, naj na tem koščku Krasa, ki nam še ostaja, ukrepajo tako, da se nam ne bo treba bati nočnih ur in se zaklepati, proti navadam, trdno za zapahe!
Repentahor
Dne 21. junija smo na Repentabru spremili k večnemu počitku Ivana Kutina, doma s Femetičev, odbornika repentabor-ske občine.
Pokojnik je bil skrben družinski mož in oče, umen gospodar ter zaveden Slovenec. Izvoljen na Usti Slovenske skupnosti se je trudil za blagor svoje občine in občanov in pokazal kot občinski upravitelj velike sposobnosti, kar je v svojem ganljivem nagovoru pri odprtem grobu poudaril tudi domači župan Miha Guštin.
Kako je bil pokojni priljubljen je dokazal že sam pogreb, katerega se je udeležilo veliko domačinov, pa tudi ljudi iz okoliških vasi, saj je bil pokojni znan tudi kot upravitelj openske hranilnice in posojilnice, v odboru katere je bil več let. Pogreba so se udeležili predstavniki Slovenske skupnosti, openske hranilnice in posojilnice, skoro vsi občinski svetovalci ter odborniki repentaborske občine.
Bazovica
Dne 21. junija zvečer so se v Slomškovem domu v Bazovici sestali somišljeniki Slovenske skupnosti. Pristojni so bili politični tajnik dr. Štoka, predsednik dr. Harej, občinski odbornik dr. Dolhar ter pokrajinski odbornik inž. Sosič.
Po uvodnih besedah dr. Štoke, ki je orisal pot in boj za pravice slovenskega človeka, katera je opravil v merilu deželnega sveta, se je razvila dolga in koristna debata, pri kateri so prišle na dan potrebe naše skupnosti. Naj omenimo v skopih besedah nekaj problemov: povezava okoliških vasi z Opčinami, dvojezični napisi na avtobusih, napeljava plinovoda, namesto načrtovane poboljševalnice na Padričah, kjer je bilo prej begunsko naselje, naj bi napravili šolski center za vasi na tem področju; prostor bi bil res primeren, saj bi imeli tu z nevelikimi stroški lepe učilnice, prostor za razvedrilo in telovadnico; vse prav pri rokah in na varnem prostoru.
Dotaknili smo se tudi zadnjega osnutka o kraških rezervatih in ugotovili, da tudi ta ni sprejemljiv, čeprav je boljši od prvega.
A najvažnejše in za naše kraje na tem delu Krasa odločilnega pomena je, da se je ta večer osnovala sekcija Slovenske skupnosti, ki bo v stalnem stiku z osrednjo organizacijo. Potreba je bila res velika in bil je skrajni čas, da se začne tu res intenzivno in smotrno delovanje v sklopu edine slovenske politične organizacije. Hvalevredna in prvovrstna pobuda!
Ricmanje
Konec junija smo se poslovili od uglednega družinskega očeta Srečka šturmana, ki je nepričakovano umrl v zdravilišču v Nabrežini. Pokojni je bil doma iz škofij in se je po vojni preselil v našo župnijo. Nekaj let je celo pomagal kot cerkovnik. Po poklicu je bil zidar in je rad delal, dokler ga ni začela mučiti bolezen, ki ga je odtrgala družini in farnemu občestvu. Velika množica prijateljev in znancev se je od njega poslovila na pokopališču v Ricmanjih. Župnijska skupnost pa se mu je oddolžila na krščanski način s pogrebno sveto mašo, ki je vedno najlepši izraz vere in upanja v končno vstajenje.
Naša župnija se za prihodnjo nedeljo 14. julija pripravlja na svoje vsakoletno romanje, ki je navadno povezano z izletom v naravo. Tokrat smo izbrali vas Drežnico pod Krnom v svetišče Srca Jezusovega.
Kako je romanje poteklo in tudi o drugih novicah iz naše vasi, bomo poročali prihodnjič.
Ekumensko potovanje v Romunijo
To potovanje, predvideno med 20. in 29. avgustom letos je bilo preneseno iz tehničnih in valutarnih razlogov na čas od y. do 19. septembra. Vožnja po Donavi s hidrogliserjem odpade; povratek ne bo prek Beograda, ampak skozi Budimpešto in mimo Zagreba. Potovanje bo trajalo 11 dni in ne deset kot je bilo prvotno programirano.
Dokončna cena potovanja še ni znana, predvideva pa se, da bo okrog 150.000 lir. Vizum za Romunijo in Madžarsko se dobita na meji in nista vključena v ceno. S sabo je treba imeti za vizum vsaj štiri fotografije.
Vpisovanje je do 20. julija 1974: v Trstu pri dr. Angelu Kosmaču, Ricmanje, tel. 820570; v Gorici pri odborniku Arturju Koshuti, ul. Mameli 8.
Vsak potnik naj ob vpisu plača 50.000 lir na račun in pokaže potni list zaradi veljavnosti in točnosti podatkov.
       ...................................................    milil..............milil  ................'hiiiiihihiihu.................................................imun mmmmi mmmmin.i ummu.....................................mmmn um,im     imminmi mini     umu ummimmmmmmmu u uumn
)0*E JURAK
ekumensko potovanje v BOLGARIJO
MESTO VARNA
^arna je danes cvetoče pomorsko in indijsko mesto z 220.000 prebivalci. Leži lla dnu 5 km v notranjost segajočega za-‘va v isti zemeljski širini kot npr. mesto 'arritz v južni Franciji. Ima prijetno /|rierno klimo. Stalni vetrič z morja polaga, v Varni ni nikdar prevroče.
,. rv> znani prebivalci mesta Varne so člani trakijskega plemena Krobizi, ki kili deloma pastirji in deloma polje-e'Cl- Okoli leta 570 nr. Kr. pa so se v
ki
.	juta j/v |ji.	”
sanaJnji Varni naselili grški kolonisti. Prišli iz mesta Milet ob maloazijski Naselju so dali ime Odessos.
^ xačetku 1. stol. pr. Kr. osvojijo mesto ^liani, ki zgradijo v njem vrsto javnih bHo'5 današnjem tržnem prostoru je sv°j čas rimsko pokopališče.
Ze leta 250 po Kr. se pojavijo divji Huni, ki mesto večkrat opustošijo. Končno sklene bizantinski cesar Teodozij II. (401-450) s tem, da plača veliko odkupnino, prav v mestu Varni mir s kraljem Atilom. To je nagnilo Atila, da se je potem obrnil s svojimi četami proti zapadni Evropi in postal »šiba božja«, kakor so ga imenovali, za tamkajšnje prebivalstvo.
Cesar Justinijan I. je nato mesto obnovil in nosi od tedaj ime Varna. Poreklo imena je sicer neznano.
V naslednjih stoletjih je Varna priznavala oblast bodisi bolgarskih kraljev bodisi bizantinskih cesarjev, a je ostala v bistvu samostojno mesto in je uspešno vodila trgovino v povezavi s Carigradom, Dubrovnikom, Benetkami in Genovo.
Leta 1878 so jo Rusi osvobodili brez boja. Ko so Bolgari zaradi nesrečno izgubljene druge balkanske vojne morali izročiti leta 1913 severno ležečo pokrajino Dobrudžo Romuniji, je Varna ostala skoro brez naravnega zaledja. Šele leta 1941 je Dobrudža spet prišla nazaj pod Bolgarijo. Najprej so jo Bolgariji podelili Nemci kot svojemu zavezniku, leta 1944 pa je isto
storila tudi Sovjetska zveza.
Od zadnje svetovne vojne se Vama naglo razvija. V njej je velik suhi dok za
Pravoslavna stolnica v Vami
izdelavo ladij do 10.000 ton, ki gredo v glavnem v Sovjetsko zvezo in na Kitajsko. Poleg tega je močna tekstilna, strojna, kemična in cementna industrija.
V Varni je začelo delovati leta 1864 prvo učiteljišče v bolgarskem jeziku. Danes je v mestu nad 60 osnovnih in srednjih šol. Varna ima tudi svojo opero in je sedež pravoslavnega metropolita. Slikovita katedrala je bila zgrajena v letih 1880-1886. Mi smo si jo ogledali v nedeljo 16. septembra, ko je bila v njej služba božja m je po njej odmevalo mogočno petje liturgičnega zbora.
Po letu 1950 pa je začela Varna sloveti tudi kot izhodišče za obmorsko letovanje v dveh krajih, ki že imata svetovni sloves. Gre za dve turistični naselji severno od Vame, za Družbo (kar pomeni v bolgarščini prijateljstvo), ki je 10 km od Vame in je nastalo v letih 1948-1956 ter Zlatni pjasci (Zlati pesek) 17 km od Varne, ki so ga začeli graditi leta 1956 ter šteje sedaj že 60 hotelov s 15.000 posteljami ter ga še kar naprej razširjajo. Pri tej gradnji je sodelovalo nad 30 mladih bolgarskih arhitektov.
V to naselje Zlatni pjasci je družba Balkan-turist poslala tudi nas, da v njem prenočimo. Dodelili so nam dva hotela z značilnima imenoma Javor in Breza. Pa še recite, da je bolgarščina dosti različna od slovenščine!
»ZLATNI PJASCI«
»Zlatni pjasci« so res izredno turistično naselje, presenečenje tudi za razvajenega turista iz zahodnih dežel. V njem je nad 60 hotelov s 15.000 posteljami. Restavranti so poslopja zase, tako da lahko turist izbira, kam bo šel jest. Eni nudijo običajno hrano, drugi so tipični z raznimi specialitetami, v obojih pa je zabavna glasba in možnost za ples.
Obala obrežka »Zlatni pjasci« je dolga 3,5 km. Plaža vsebuje izredno fin pesek in je široka sto metrov in čez. Na gozdnatem pobočju, ki se skoro nezaznavno spušča v morje, stojijo hotelske zgradbe, povezane s cestami, sprehajalnimi stezami in stopnicami. V naselju je tudi bolnišnica z lekarno, kjer je vsa oskrba zastonj.
(Drugič naprej)
Prva matura na Trgovski šoli
V torek se je zaključila matura na Trgovski srednji šoli v Gorici. Bila je to prva matura na tem zavodu, ki je letos imel vseh pet razredov. Izpraševal no komisijo so sestavljali:	predsednik	prof.
Janko Jež, ravnatelj učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu, prof. Vera Bedenko-Semenič za italijanščino, prof. Franc Škerlj za slo-venščino, prof. Leopold Zubalič za politično ekonomijo, prof. Marijan Bajc za pravo, prof. Vladimir Šturm kot notranji član in zastopnik šole.
Kandidatov za maturo je bilo pet: Alenka Cernic, Igor Komel, Janko Heric, Silva Klanjšček in Ojelina Valantig. Vsi so se izkazali za dovolj pripravljene in vsi so tudi izdelali.
Čestitamo mladim maturantom in tudi šoli, ki je s to prvo maturo postala »polnoletna«.
Obljube skavtinj na Peči
Preteklo nedeljo 7. julija so slovenske goriške skavtinje imele svoj dan obljub. Za kraj so si izbrale Peč in njeno lepo cerkvico. Prejšnji večer so si na travniku pod vasjo postavile šotore, toda huda nevihta, ki je divjala nad Gorico prav v soboto pod noč, jim je preprečila načrte, da bi prenočile pod šotori. Zato pa je bilo nedeljsko jutro tem lepše ob svežem toplem soncu. Oltar so postavile pod cerkveno lopo pred cerkvijo. Maševal je domači župnik g. Drago Butkovič, ki je v svojem govoru poudaril, kako naj skavtska organizacija pomaga mladim ljudem reševati tudi njih življenjska vprašanja od kod in kam je človek namenjen. Saj danes ljudje tako malo, posebno mladi, na to mislijo, in vendar so to osnovna in bistvena vprašanja v življenju.
Za g. Butkovičem je mlade skavtinje in veverice pozdravila njih načelnica gdč. Franka Ferletič iz Doberdoba. Želela jim je da bi lepo in v veselju preživele svoja mlada leta, saj je Baden Powel, ustanovitelj skavtov in skavtinj, prav to želel, da bi mladi ljudje ob stiku z naravo in v medsebojnem bratskem življenju v veliki skavtski družini bili srečni in bi postali koristni člani človeške družbe.
Zatem so sledile obljube novih skavtinj in veveric ter njih sprejem v skavtsko družino. Prav prijetno je bilo gledati ta mlada dekleta, ki so pogumno izpovedala svojo obljubo, da bodo ostala zvesta Bogu
Duševne značilnosti črnega človeka
Za črnca je važno živeti, biti. Ta misel tako prevladuje, da na primer sploh nimajo izrazov za »imeti«. Ta glagol nadomešča glagol »biti«.
Zelo pomembno za vsakega črnega člo-vaka je njegovo ime. Ime izraža razmerje do drugih. Crni človek ima več imen. Najprej ime, ki mu ga dajo starši ob rojstvu; potem ime, ki ga dobi, ko postane odrasel (ko ga uvedejo v življenje s posebnim obredom). Dalje ima ime, ki mu ga dajo najbližji prijatelji in ki označuje njegovo razmerje do njih. A tudi človek sam si da kakšno ime, navadno v zvezi z velikimi dogodki iz svojega življenja. Vsa ta imena vedno nekaj povedo o človeku, ki jih nosi, in niso samo imena v našem smislu. Pomembno za črnca je tudi ime njegove rodovine. To pove, da se po določenih ljudeh pretaka ista kri in so si na poseben način blizu.
Misijonsko pismo iz Zambije
in domovini in v službi bližnjega. Med mašo je večje število deklet pristopilo k sv. obhajilu. Lepo bi bilo in tudi zelo umestno, ko bi ob takih priložnostih vsi navzoči šli tudi k sv. obhajilu. Mnenja smo, da bi ravno skavti in skavtinje morale biti tudi v tem oziru zgled ostali naši mladini. Kristus v Evharistiji je vendar prijatelj mladih; naj bodo tudi mladi njegovi prijatelji.
Obljubam skavtinj je prisostvovalo večje število skavtov iz Gorice in okoliških vasi. Po maši so skavtinje vse povabile na paštašuto in solato, ki se je prav prilegla, saj je bila ura že veliko čez poldne, ko se je ves obred zaključil.
Videli smo, da so bile navzoče le skavtinje in veverice iz Doberdoba, Rupe in Peči. Kje so Gorica, Števerjan in še ostale naše vasi? Koristno bi bilo za naša dekleta, da bi tudi drugod vstali novi vodi skavtinj, posebno še v goriškem mestu.
Nova slovenska družina
V soboto pred praznikom sv. Ivana je bila v njegovi cerkvi v Gorici lepa verska slovesnost. V sv. zakon sta vstopila Ivan Susič in Daria Podveršič. Maševal je g. Franc Raspor, ženinov bratranec, sedaj župnik na Vrabčah, poročni obred pa je opravil msgr. Franc Močnik. Sv. obredu je prisostvovalo zelo lepo število ljudi, posebno mladih. Saj je ženin aktiven član ŠZ 01ympije in slovenskih goriških skavtov, nevesta pa sodeluje pri mešanem pevskem zboru »L. Bratuž«. Zato je pri maši orglal mladi Mirko Špacapan, peli pa člani zgoraj omenjenega zbora. Daria Podveršič je vnukinja bivšega števerjanskega župana Hermenegilda Podveršiča, ki je bil še zelo čil in zdrav navzoč pri poroki svoje prve vnukinje.
Mlademu paru želijo vsi prijatelji in znanci, posebno še člani 01ympije, skavtov in zbora »L. Bratuž« obilo sreče in razumevanja v skupnem življenju. Skavti želijo še posebej, da bi jima Bog dal lepo število »volčičev« in »veveric«.
Čestitke
Na fakulteti za umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi je 28. junija doktorirala Verena Koršič. Branila je tezo »Baročna arhitektura v Gorici«. Poleg študija se Verena udejstvuje tudi pri prosvetnem delovanju. Ob veselem dogodku ji iskreno čestitajo prijatelji in člani Skad-a.
* ZA KMETOVALCE ★ Deželni zakon za pospeševanje živinoreje
Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje iz Trsta in Gorice obvešča rejce, da je v številki 28 Deželnega vestnika, ki je izšel 24. maja 1974, bil objavljen deželni zakon št. 18 z dne 13. maja 1974. Z omenjenim zakonom je deželna uprava izdelala načrt za ohranitev in razvoj živinoreje v naši deželi.
Zakon namreč predvideva vrsto ukrepov v korist živinoreje, ki naj bi pripomogli, da si omenjena panoga naglo in učinkovito opomore iz hude krize, v katero je v zadnjem času zašla.
Za morebitna pojasnila, informacije in izpopolnitev obrazcev se lahko rejci obrnejo na Zvezo neposrednih obdelovalcev, ki ima svoj sedež v Trstu, ul. Roma 20 in v Gorici, ul, Boccaccio 33, vsak dan od 8. do 14. ure.
Največja vrednota za črnca je življenje. Zato se vse suče okoli tega. Kar ohranja življenje, je pomembno. Važna je plodo-vitost. Zato imajo zelo razvit čut za dolžnosti nasproti svojim potomcem, ti pa nasproti prednikom. Biti neikomu oče ali mati, brat ali sestra nekoga, to ni le dejstvo, ampaik odnos, ki prinaša neko zavest, srečo, dobrino, pa tudi odgovornost in dolžnost.
Šele upoštevajoč vse te afriške pojme, težnje in to zavest je mogoče afriškemu človeku pokazati evangeljski naulk v pravi luči. Treba mu je z njegovimi pojmi razložiti, da smo ljudje »božja družina« in mu pokazati razmerja med božjimi posinovljene!. Marijino vlogo v tej družini boš Afričanu najbolje opisal, če ga boš spomnil na vlogo ženslke v rodu: dajati življenje, ga varovati, razvijati, sikratka: materinstvo pojmovano kot neprestano dajanje drugemu v službi družine.
Razumljivo je, da bo le afriški človek znal krščanstvo svojim rojakom najbolj na njim razumljiv način prikazati in naj-popolneje razodeti to, kar nam je prišel povedat božji Sin in kar je za nas naredil.
Vsaj pet milijonov gobavcev
Ko slišimo evangeljska poročila o Jezusovih ozdravljenjih, se nam gotovo bolj smilijo gobavci. Saj so li nesrečneži bili obsojeni na počasno odmiranje; poleg tega pa so bili zaradi nevarnosti okužbe izločeni iz človeške družbe.
Ta bolezen je razširjena zlasti v Indiji in osrednji Afriki. Trdijo, da je danes še vsaj pet milijonov ljudi okuženih po gobavosti, čeprav je mogoče z razmeroma majhnimi stroški to bolezen uspešno zdraviti. Razširjena je zato največ v pokrajinah, kjer vladata revščina in gospodarska zaostalost.
Slovenski misijonarji v Zambiji izdajajo periodičen list »Iz sončne Zambije«. V zadnji številki, ki smo jo prejeli, poročajo o svojem delu trije misijonarji: Janez Mlakar, Jože Rovtar in Jože Grošelj. Prisluhnimo, kaj vedo povedati o svojem delu. Janez Mlakar piše:
Ze pet mesecev (poročilo nosi datum 10. marca 1974) se grejem v Zambiji in se odlično počutim. Tukajšnje življenje in delo sta mi vedno bolj všeč. Tečaj nyanja jezika je za mano. Trajal je štiri mesece, vodil pa ga je izkušen francoski misijonar (beli oče), ki deluje v Zambiji že 34 let. Tečaj je bil tukaj v Lusaki in se ga je udeležilo 19 »študentov« različnih narodnosti, starosti, poklicev in vere. Beli oče nas je seznanil tudi z običaji in zgodovino zambijskih plemen. Beli očetje so priznani strokovnjaki za pastoralno delo v Afriki. Zato bom šel po končanem tečaju na praksi v sosednjo škofijo, kjer delujejo beli očetje, da se seznanim z njihovim načinom dela in da se obenem izpopolnim v jeziku. Tam ostanem dva meseca.
Prejšnji mesec (februarja 1974, op. ur.) je odletel na okrevanje v Evropo p. Radko Rudež. V zadnjih treh letih je deloval na zelo razsežnem področju v okolici Lusake.
To je bilo zares pionirsko delo. Organiziral je bogoslužna središča, zgradil tri cerkve in neutrudno zbiral in obiskoval ljudi. Zdaj sta na tem področju že dve neodvisni župniji in dva duhovnika bosta morala nadaljevati njegovo delo.
Po patrovem odhodu sem ga sam nadomeščal za dve nedelji na eni teh dveh župnij. Opravil sem dopoldne štiri maše, ka-tehist pa je pridigal. Vsako mašo sem imel v drugem bogoslužnem središču. Popoldne pa sem se vrnil v Lusako skoraj brez moči in s piskajočim glasom. Zdaj pa pomislite: p. Rudež je vzdržal več let pod mnogo težjimi pogoji, saj je sam pridigal, po maši pa krščeval in poučeval več skupin katehumenov. Nič se ne čudim, če ima zdaj težave z grlom (in ledvicami) in je moral — čeprav nerad — oditi za nekaj mesecev domov na zdravniške preglede, počitek in okrevanje.
Misijonski brat Jože Rovtar je dobil novo službo. Postal je ekonom v zambijskem bogoslovju. Tole sporoča:
Od začetka šolskega leta, t.j. od sredine januarja, delam v bogoslovnem semenišču v Mpimi. Prej je bilo bogoslovje skuprio za državi Zambijo in Malawi. Zambijski bogoslovci so študirali v Malawiju. Lani sredi leta pa so Zambijci morali zapustiti Malawi. Prišli so v Mpimo, 150 km severno od Lusake, kjer so v malem semenišču priredili nekaj prostorov za bogoslovje, dokler ne bodo zgradili novega v Lusaki.
Vseh bogoslovcev je letos 43 in to v vseh šestih letnikih in za vseh devet zambijskih škofij. Letos bodo posvečeni štirje diakoni. Profesorjev je pet in to dva frančiškana minorita, dva bela očeta in en jezuit Hrvat p. Luka Lučič.
Bogoslovci gredo vsako nedeljo v bližnje mesto Kabwe, kjer po župnijah pomagajo in se uvajajo v pastoralno delo. Res dobri fantje so, le tako malo jih je za celo Zambijo. Mnogi tudi ne vztrajajo. Prosimo Gospoda žetve, naj pošlje novih delavcev na svojo žetev!
Misijonar Jože Grošelj pa nam na duhovit način opiše! svoje učenje nyanja jezika:
Ko bi zdajle prišel v Ljubljano in bi me kdo vprašal, kako se učim afriški jezik nyanja, bi mu odgovoril: »Prosto po Prešernu.« In se ne bi zlagal. Kakor njegov Orglarček sem tudi jaz popustil posvetno rabo (npr. šofiranje po lusaškem asfaltu) in odšel »v Afrike goščavo«.
Tu zdaj vsako jutro zahajam na pašo med »pastirje samske«, ki pasejo misijonske in druge krave (kakih 75 repov je vseh skupaj). Tu jih poslušam »kako jo on zavije; jezika sol, lepota, da le zine.« človek dobi vtis, da so vsi ti ljudje rojeni najmanj za poslance, tako jim jezik teče. Pravi »strgani dohtarji«.
Pogovarjamo se seveda vse mogoče: »Kar je pri hiši treba in na polji kak prideluje se krompir najbolji, kaj zverine stran od bajte varje in kak nalezejo se garje.« Toda naš glavni pastir Frančiško je tudi dober kristjan in katekizem zna bolje kot marsikateri kontestator v Evropi. Zato mi tudi rad »vse po vrsti razo-deva, da vse ustvaril nas je Bog največji, da kar grešila sta Adam in Eva, na križu opero krvi potoki.« Se pravi, pripoveduje mi zgodbe iz sv. pisma. Seveda na svoj poseben način.
Ampak on to res zna! Poučili so ga beli očetje v Mozambiku, preden so ga krstili v letu Gospodovem 1912! Eden od njegovih tovarišev je samo krščen, drugi pa ni-
ti to. Vendar tudi onadva vesta povedati, kako je bilo, ko je Eva dala Adamu banano in pa kako je Jezus v Kani Galilejski pomnožil pivo. (Vino je v tej deželi neznana pijača.)
Potem preidemo spel na bolj vsakdanje stvari, tehniko in svetovno politiko. Po enkrat na teden jim razlagam, kaj je sneg in v dneh oktobrske vojne sem jim moral vsak dan poročati novice z bojišč. Tank sem jim opisal kot »tovornjak iz samega železa, velik kot naša delavnica«.
Medtem ko mi modrujemo pod senčnatim drevesom, se krave mimo pasejo med visokim bičevjem. Saj tukaj po prvem dežju »veselje spreleti naturo celo«. Trava poganja vsepovsod. Sicer »toplo sonce vabi ven čebelo« in tudi muhe in komarje. Toda krave imajo svojo »gardo«, veliko jato lepih belih ptičev, velikih kot golobi, ki jim Angleži pravijo egret. Ptič straži kravo včasih kar na njenem hrbtu, navadno pa tesno za njenimi petami in gorje muhi, ki primanevrira v bližino, »zanjo ni pomoči rešnje«.
Tako sedimo in se menimo, okrog nas pa ptički zvrgolijo, murni cvrčijo in opice vpijejo svoj »Hoj!«. Res, prava pastirska idila. Kar prekmalu zazvoni poldne. Poslovim se v skladu z vsem obširnim bontonom, s širokim klobukom pokrijem svoje pomanjkanje las in jo odkurim proti domu, kjer me »v pokoju tihem hladne hi-j še« čaka kosilo.
Sedaj je p. Jože Grošelj že uspešno končal svoj študij zambijskega jezika. Januarja je nastopil svojo prvo službo kot profesor in vzgojitelj v malem semenišču, kjer se 90 fantov »pripravlja« za duhovniški poklic. Molimo, da bi vsaj nekateri ta poklic res dosegli!
Memorial »Peter Špacapan«
V ponedeljek se je zaključil odbojkarski turnir »Memorial Peter Špacapan«, katerega vsako leto organizira ŠZ 01ympia v spomin svojega tragično preminulega člana. Priglasilo se je dvanajst moštev in izločilne tekme so se odigrale v raznih krajih.
Finalno tekmovanje je bilo na igrišču ob Katoliškem domu v Gorici. Prvo mesto je zasedlo moštvo Volley iz Vidma, drugo Caldini iz Gorice, tretje 01ympia in četrto Astir iz Čedada.
(Šport)
fABT A
OBVESTILA
Ravnateljstvo nižje srednje šole »Ivan Trinko« sporoča, da se bodo tudi letos v avgustu vršili ne tej šoli tečaji za popravne izpite čez I. in II. razred. Zainteresirani dijaki naj se prijavijo za tečaj na tajništvu šole najkasneje do 25. t. m.
»Družinska sreča«. Mohorjeva družba ima na razpolago novo knjigo »Družinska sreča«, ki jo toplo priporočamo vsem zakoncem in seveda predvsem mladim, ki se šele vživljajo v lastno družinsko življenje. Knjiga je zelo primerna za dar prijateljem. Dobite jo na Placuti.
Vpisovanje na državnem učiteljišču »A. M. Slomšek« v Trstu se bo zaključilo 24. julija, in sicer za dijake, ki se prvič vpišejo na zavod ter za dijake, ki so izdelali v poletnem roku; 20. septembra pa se zaključi vpis dijakov s popravnimi izpiti. Navodila za vpisovanje so na šolski oglasni deski, kjer je tudi razpored za izpite v jesenskem roku.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja »F. Prešeren« v Trstu sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok vpisa za šolsko leto 1974/75. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Širite »Katoli&ki glas"
mm
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 14. do 20. julija 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mlad. oder: »Puša z dimnikom«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Naša gospa. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 »M’dežija za ano balano pupo«. 18.00 Nedeljski koncert.
18.50	Znane melodije. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Album Čajkovskega. 19.10 Odvetnik za vsakogar.
20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč. Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za
pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 1S.30 Komorni koncert. 18.55 Južnoameriški ritmi. 19.10 Trst v prozi Borisa Pahorja. 19.20 Za najmlajše. 20.35 Mozart: »Cosi fan tutte«, opera. 21.45 Nežno in tiho.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncert. 18.55 Pevec in orkester. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora.
20.35 Simfonični koncert. 21.10 Za vašo knjižno polico. 21.55 Pesmi brez besed.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30	V ljudskem tonu. 19.10 Sigismund Herberstein: Potovanje v Rusijo. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Marjeta iz Močvirskega Kota«, drama. 21.30 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncertisti. 18.50 Medigra s klaviaturami. 19.10 Na počitnice. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.30 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorne skladbe deželnih avtorjev. 19.10 Mala enciklopedija dovtipov. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Josip Kravos: Iz moje mladosti. 21.10 Ritmični orkestri.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: Marija in Irena Trusgnach v spomin na pok. Jožefa Mu-kluša 5.000; N. N., Oslavje, v isti namen 20.000; hči Božena ob 20. obletnici smrti Ivana Terčona 20.000 lir.
Za Katoliški glas: v spomin Ivane Ger-mani-Babič darujejo farani od Sv. Vincencija, Trst, 10.000 lir.
Za cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih: dobrotnica iz Trsta ob spominu na svoje pokojne 20.000; družina Šturman, Ricma-nje, ob pogrebu očeta Srečka 10.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor v Ricmanjih: družina šturman, Ricmanje, ob pogrebu očeta 10.000; Marija Senica, Ricmanje, namesto cvetja na grob pok. Srečka Šturman 2.500; Marija Berdon, Ricmanje, v isti namen 2.500 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Kardinal Mindszenty je pesimist
Bivši ogrski primas in sedaj odstavljeni ostrogomski nadškof kardinal Mindszenty je na nemški televiziji potrdil, da je presenečen, ker je Vatikan zahteval njegov odstop. Glede Cerkve v domovini je izjavil: »Madžarska Cerkev trpi zaradi mnogih ran in jaz ne vidim nikakih znakov ozdravljenja.«
LJUBLJANSKA TV
Spored od 14. do 20. julija 1974
Nedelja: 9.20 »Kmetje«. 11.05 Otroška matineja. 15.15 Kvartet Ledina in trio Nika Zajca. 15.45 »Tot6 v norišnici«. 17.25 Državno prvenstvo v atletiki. 19.00 Porto-rico: SP v košarki. 21.20 V gosteh pri Nu-šiču. 22.25 športni pregled.
Ponedeljek: 18.25 Skozi neznano delto.
20.30	»Halka«, opera.
Torek: 18.10 Pisani svet. 19.00 Cesta in mi. 19.20 Baletna oddaja. 21.05 »Kmetje«.
Sreda: 18.20 »Družina Smola«, film. 20.35 »Sinovi in ljubimci«.
Četrtek: 18.35 »Svet v vojni«, film. .20.40 »Mavrica«, nadalj. 21.30 Četrtkovi razgledi-
21.50	Glasbeni nokturno.
Petek: 16.00 Atletika. 18.25 Otroški spored. 18.55 Jugoslovanska folklora. 20.40 »Goodbay Charlie«, film.
Sobota: 17.30 Narodna glasba. 18.15 Legenda o divjem lovcu. 20.40 Zabavno glasbena oddaja. 21.35 »Colombo«, film.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca' trgovski 70 lir. osmrtnice 100 lir, K temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo