lippil||||||liii^ii||-—..........—.........—•......:..................................73....................|liipi|||i||||||ii<^n iraoiiiriiiciiicnii jMladinski novičar iii::::iii!::::iiii::::iiii::::ini::::i lll^illlillllim ....._1__......[[ll^illllllllllllll^ Z ognjeni, strupom in orožjem se ni šaliti. To se mladini pove sto in stokrat v šoli, doma in drugod — pa se nekaterih še ue prime, dokler jih aesreča ne zmodri. Oni mesec smo zopet čuli tožbo, da so mladi pastirji zažgali eerkev sv. Vida v Planini nad Zgornjim Tuhinjem. Kako je to mogoče? Igračkali so se ter hičali ogorke na streho, ki je bila s skodljami pokrita. Človek bi rekel: Plačajo naj! — To res že ni več sama lahkonriselnost. — Pred tedni se je pa v Novi vasi pri Radovljici igral v kuMnji ob štedilniku brez nadzorstva dveletni Dtrok posestnika Kralja. Razkopaval je pepel pri istejah štedilnika. Pri tem se mu je vnela oblekica. Posledica? Opekel se je tako, da so ga našli starši aezavestnega — in je otrok čez pol ure umrl. — Novičar poroča o teh ne-~ 3rečah zato, da bi bili v bodcče varuhi in otroci tembolj pozomi na vse take prilike in kraje, kj«r se utegnejo pripetiti nesreče. Pozimi in poleti. Rekli smo že večkrat, da nesreča nikoli ne počiva. Po-zimi so se godile nesreče na ledu, pri drsanju; Ietni čas pa vabi staro in mlado v okrepčajočo vodo, ki pa tudi skriva nevamosti. Pri kopanju, zlasti če je voda bolj Madna, deroča ali pa globoka — je treba že nekoliko paziti. Tudi, kdor zna plavati, ne sme biti drzen. Ob sovodnjih, kjer se steka več voda z razno toplino, osobito če nastanejo vrtinci, je že marsikdo steknil, ali pa bil vsaj v nevarnosti, da ga vrtinci pogreznejo. — Kaj je bilo vzrok, da je koncem junija pri kopanju v Savi utonil sin tovarniškega delavca Slivnika z Jesenic, nam ni znano; najbrž je bila Sava še prehladna, saj je tiste dni po hribih ie snežilo, pa je nastopil krč. — Vsaka reka ima svoje muhe, pravijo Ijudje. Tudi Sava ni brez njih. Pri Tacnu v bližini Ljubljane je uganjala 28. junija večja družba malih deklic v žolnu svoje šale. Coln je izgubil ravnovesje, in deklice so poskakale v vodo. Dve sta se prav s težavo rešili, enajstletno Marijo Čižman je pa odnesla voda. Kaj pa to? Marsikaj pripisujejo ljudje zgolj naključju, češ, slučaj je tako aanesel. Toda mnogokrat delajo s takim govorenjem krivico angelom varuhom, ki preprečujejo in odvračajo od svojih varovancev večje in manjše nesreče. Ne-davno se je zgodilo na železniški progi med Trstom in Puljem blizu postaje Kanfanar to-le: Strojevodja vlaka, ki je bil v diru, opazi med tračnicami igra-jočega se otroka. Poskuša ustaviti vlak, a ni več mogoče. Vsi vozovi drdrajo preko Dtroka. Toda otrok je postal nepoškodovan. — Ali ga ni čuvala nevidna roka angela varuha? — Nekaj podobnega poročajo iz Rima. Neki otrok je padel iz 5. nadstropja na dvorišče. Nič se mu ni zgodilo; samo malo opraskan je bil po životu! — 0, le pridno se priporočajmo zvestim varuhom božjim! — In še nekaj! V goriški okolici je sedel nedavno sredi železniškega tira 21etni Fantiček Anton Pavlin in se igral. Kar pridrdra tržaški brzovlak. Otrokova mati zavpije in prihiti, da reši otroka. A bilo je prepozno. Brz-ovlak je zdrčal preko ajega. Mati je bila vsa iz sebe. Ko je vlak odbrzel, se mati ni mogla načuditi, ko je videla otroka na istem mestu skoraj rLedotakujenega; samo malo opraskan je bil. Da se je jokal, je pa umevno. Kje te čaka?... Kdo neki? Tista bela žena, ki ji pravimo smrt. Kje te čaka, ne veš. Skrbi pa po možnosti, da te ne zgrabi nanagloma in nepričako-vano. V Gaberju na Štajerskem je šel 91etni deček Terček uprav iz šole, pa ga je povozil avtomobil. Po nesreči in vsled aepazljivosti seveda. Šofer je dečka takoj peljal k zdravniku ter založil zanj 1000 dinarjev. To je lepo od njega. Ni pa prav, če jo skuša šofer urno popihati, ako se pripeti kaka podobna nesreča. 49 Hujše je bilo pa v Oltenici na Romunskem ob sklepu zadnjega šolskega leta. Na ondotni osnovni šoli so imeli neko svečanost. Kakih trideset rado-vednih deklic je splezalo na streho bližnje ledenice, da bi bolje videle. Pod težo se je pa mahoma udrl strop. Deklice so se pogreznile s stropom vred v no-tranjost. Grozen prizor! Izpod traniovja so izvlekli 15 deklic mrtvih, druge 90 pa bile bolj ali manj ranjene. Radovednost — če je le prevelika — človeka dostikrat okrca. Skupaj vedrili, skupaj umrli. Pri mestu Bratislava so našli meseca junija tri mrtve otročiče pod nekim grmom. Zatekli so se tja med nevihto. Strela jih je omamila in usmrtila. Hud udarec za starše, ki se morajo v takem slučaju pač tolažiti z resnico: »Kar Bog stori, vse prav stori.« Nekoč — pred nekaj leti — je sedel šolski ravnatelj Heigenmoser pri nekem posvetovanju, ko 30 mu sporočili pretresljivio brzojavko, da so mu vse tri hčere pri kopanju utonile. Ena je hotela drugo rešiti, in tako so se vse ponesrečile. Na prvi hip je bilo videti, da se bo onesvestil in zgrudil na tla. Toda kmalu je prišel k sebi in poba vdanosti dvignil oči k nebu rekoč: »Bog jih je dal, Bog mi jih je vzel; njegovo ime bodi češčeno.« Tako je krščansko junaštvo! Tudi na izletih ni breas nesreč. 0 malih nezgodah, ki jih je vse polno na izletniških pohodih šolske mladine, časopisi ne poročajo. Če se temu ali onemu aapravi na obleki pri skoku ali pri padcu kaj takega, kar smo včasih kot začetniki v grščini imenovali »schisma« (razkol ali razkroj); če se kaki mestni učenki, ki hoče biti malo bolj gosposka, odtrga predolg napetnik; če se nežno liČece ob vročih solnčnih pramenib. nekoliko ožge ... to so stvari, ki ne spadajo v >domačega novičarja«, pa jih radi pripovedujemo za šalo in smeh. Zadnjič 30 pa neki večji učenci prav za binkošti pohiteli iz Ljubljane tja v Ptuj. (Mimo-grede opomnirao, da čas velikih praznikov ni prav primeren za šolske izlete.) Vraili se niso vsi. Na nepojasnjen način je eden (Vladimir Pirnat), ld je bil silno kratkoviden, ponoči padel z okna svojega prenočišča na tlak ter se je tako pobil, da je kmalu nato v bolnišnici umrl. So se pač drugi tovariši s tesnim srcem vračali na dom. NesreSni izletniki. Tako-le meseca maja se začne po vseh razredih izpra-ševanje, poizvedovanje, ugibanje: Kam na izlet? Za učiteljstvo taka >romanja;; ---v^ .-- - ---- -.-.-:-:---v^ V eni toni morske vode je 1 centigram l.^jap.'*" č = s , L^s\--"^S srebra in 5 centigramov zlata. Ako bi h> 1» /¦fiL x (t-^ vse zlato in srebro, ki se nahaja v mor- L," m'~- /" ""N. /"^81 '\~': ju, razdelili v enakih delih na vse ljudi '^&SFt%. f I I "ffWf " fr^ na zemlji, bi vsak dobil 10.000 kg srebra ffijf il H ^^r>^ IaIj/ "JL^ in 50.000 kg zlata. ^ »^t ^tmn^ ^jHB __^^ Ogromen je pomen toplih morskib. to- |t^S-«»*w\_____________v^-t-J- 3,;f -a--^ kov, ki omogočujejo kmetijstvo in kul- tumo Živlienje V pokrajinah, kjer bi (Bešitev in imena rešileev - ki se sprejemaio le , " i i> i - ¦ nif •« tekom 10 dni po izidu lista — v prihodnii številki.) drugace kraljevala vecna zima._ Morje Obj.vijo ae ie im«.« reaiee^ v s e h «gon«tk. odpira neovirana pota trgovini m kul- ____________________________________ turi. Veličastaa je lepota morja, dih. svobode veje nad njim. Clenovita mor- i. Rešitev besedne uganke v 2. štev. ska obal je vir bogastva in kulture na- Lašgej Pivka] Bevke> Svine> Dukl^ Lescej rodov. Cenimo naš Jadran! Plano, Mirje, Seret, Odrin, Altaj, Dovje. ___ Lepa beseda lepo mests najde. 1. Skrivalica. ———^^^^—^^^^^—^^^^^^ 2. Rešitev posetnice v 2. štev. ^SO ^\^T-'-- '\-S. WW Katoličanka. \7 , '-llIl ^T?- l^'-y\Vv ^T" \I 3. Rešitev k r i ž u v 2. štev r^y^^'^i^rV<"-'^-H S | 1 | e V^ 1 | j 1 e ^^^^P*^Sc^^^^^jl| b j o [ 1 E_ z e [n 2. Izpremenjevalnica. _ . , ^ Po sredi beres: V sledečih besedah izpremeni vse- gTeto leto. lej d e b e 1 o tiskano črko, pa boš __ dobil nekaj, kar te spominja na ver- nih duš dan. Beda, pika, kapa, slog, 4 Rešitev p 0 d 0 b n f c e v 2. štev. krak, svet, Anka, klek, vera, telo, „ ... , . sipa, vaga, aeza, licra, goi>a, seni, težko ali nikoli ne sova, roka, lrup. ______________________________ 3. Sestavljalnica. Listoica urednlšlva. A. a, dne, hiš, i, kot, lev, mula, ne, Rokopisi in rešitve naj se odslej ogleda, os, pri, up, vanj. pošiljajo na naslov: Uredništvo Vrtca Iz teh besedi sestavi pregovor. v Ljubljani, Pred škofijo št. 8. 52