C f'otiale L*ce ofjni mercoltdt * v«rorrdt — 3 agosto 19-8 Posmma/na ttevilkt 25 stotfr.b lihsja vsmko sredo ui petek zjutraj. Stane za celo leio 15 L M » pol lets 8» * * četrt let a 4 * Z« inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mommta št 59 V GoricL v petek 3. avgusta 1928 utoxi. Nefrankirsnu pis met r- ne tprejemajo. Op.it> w računajo pv day ¦ von; in se plačajc napvej. - List izd*j konsorci) »Gor. Sirs* te*. — Tisk Katoliik:. tiskarn* v Gorict. /ti. v* Piazzutta it. 18, Uprtva in uredniitvo: ulica Mameli linv. i. St. pošt.iek.rnč. 11/1147. Teles, int. itev. 30a. Romarji brez cilja. Z uvtomobili dirjamu in divjamo po turn boxjem svetu, da nam xe sa* pa zastaja; ne pla^imo se ne strmin, ne prepadov in ne slabih cest, vse zmagamo. Z letali in zrakoplovi kn čimo razdalje med posameznimi deli sveta, zasmehujemo širino po: nosnih oceanov in prodiramo v tajt ne tečajev zemeljske oble. Potom brxojava, telefona in radija smo po* stctJi že tako rekoč ena druxina; v hipu zvemo, kaj se godi na drugem koncu sveta, kjer kraljuje not. ko mi robotimo, in uživamo kot net povubljeni gostje koncerte, ki jih proizvajajo umetniki najraxlicnej; ših narodov v najoddaljenejših dat Ijinah. Pošiljamo ze slike na tiso& kilometerske razdalje in kmalu bo* mo z živim pogledom strmeli nad vrvežem ameriskih velemest. Pro; stornina in čas sta skoro izginila. Saj delamo že drzne poskuse, da bi si napravili pota do nebeških zvezd. In še nešteto je uspehov, ki smo si jih priborili v tehniki, medicini in na drugih pol jih znanosti. Zidanje babilonskih lurnov in egiptovskih piramid se nam zdi otročja igrača. Če bi vstali naši prednamci in videli vse te zmage človeškega znanja, bi onemeli in od presenečenja zopet legli v hladne grobove. In naše telo in njega ugodje? Brez števila je sportov, s kaierimi krepimo in negujemo svoje telo in skrbimo za njegovo zdravje. Drža* va, ciezela, društva, posamczniki, vse je na dclu, vse nudi širokos grudno pomoč druxbi in posumezs niku, da si ohranimo telesno zdravs je. Kako pa skrbimo šele za razves drilo in udobje, o tern ne bomo pfc sali. Saj vidimo že v najzakotnejši vasi, kako se širi razkosje in kako si skušamo z dovoljenimi in nedo- voljenimi sredstvi preganjati do? zdcvni dolgčas. ?Avi, uživajl, to je načelo današnjega brzečega časa. In vendar, vendar ... Odpri katerikoli časopis, pvemo- tri razmere kateregakoli naroda, ka* terekoli drxave, zatopi se v katero' koli vprašanje, ki trenutno pretre* sčj svet, povsod bereš nezadovoljne besede, povsod slišiš godrnjanje, povsod si zija v globini praznina, Globoko misleč mož nam je rekel ie dni: »AH ne čutimo vsi v sebi neko bolestno nerazpoloženje, all ne vutimo vsi v sebi neko neodoljU vo hrepenenje, da bi se otresli va rig, ki nas vežejo na pusto materijo, ali ne hrepenijo srca vsega clo- veštva kvišku k solncu, k prerojen; ju, ven iz pekla, v katerega nas je zakopal zmagujoči človeški um?« Res je: človeški um, človeško znanje slavi slavje kot še nikdar, človeški razum knuUu ne bo poznal mejä svojemu delovanju. Pri tem kopičeniu pridobitve na pridobitev je pa pozabil na notranjega člove? ka. V nekaki mrzli sebičnosti je človeški razum razvil svoje sile do neboličnih višin, človekova srčna stran, njegove duševne potrebe so ostale pa bridko zanemarjene. Zato vse iznajdbe, vsi napredki, vsi ne* zaslišni uspehi na vseh poljih po* svetnega znanja niso prinesli ne po? samezniku in ne človeškemu obi čestvu zadovoljstva. Sovraštvo in odfujevanje, boji in spori, ki gospo; darijo med stanovi, narodi in drza^ vami, so zato žalosten delež velikih in tudi uspešnih naporov človeške* gü Lima. Nezadovoljslvo in bridko trpljenje so nezazeljene posledice iega občudovanega razvoja. Ali ni pomoči za razbičano člo? veštvo?, bo mogoče vpraševalno od* jeknilo v tem ali onem srcu. Je, prU jatelji, je! Potrebno je samo, da se človek zave samega sebe, da se sam vase poglobi. Nezadovoljstvo in razrvanost, ki tako neprikrito odz mevata iz vseh predelov človeške druz.be, mora občuiiti vsak zase. Potem bo začel iskati izhod iz du- ševne praznine, ki ga muči in tlači. Uvicle! bo, da je v mamljivem diru zu zunanjim bleskom in sijajem xa: nemarjel svojo notranjost. Spoznal bo, da človek ni sam sebi namen. To spoznanje gci pa mora dovesti na edino rešilno pot, na pot k Bogn, po čigar večnih naukih mora čloz veštvo urediti svoje zitje in bit je, če hoče, da preneha njegov križev pot. Kaj se godl po svetin Italija. V preteklem mesecu se je itali* janskp letalstvo zelo proslavilo. 3. jmlija sta z rimskc^a letališča odle* tela stotni'k Ferrarin in major Del Prete proti južni Amcriki. Hotela sta postaviti rcikord v dolgih pole- tih. Namen se jima je posrečil. Pri? spela sta v Braziiijo v mesto Na* td, kjer sta pristala. Prcletola sta 7150 km v 49 urah brez vmesne po* sta je. Pri pristanku se jima je leta? 10 pokvarilo. Pred par dnevi so La za silo popravili. Vsekakor sta Fer? rarin in Del Prete dosegla lep uspch. 8. julija so se izvršiie preeejšnjc spremembe v italijanski vladi. Od= stopila sta finaneni minister Volpi in naučni minister Fedele. Za iu nančncgii ministra je bil imenovan senator Mosconi, za naučnega pa dotedanji minister za narodno go* spoüarstvo Bdluzzo. Minister za narodno gospodarstvo pa je postal florentinski profesor Martelli. Ra= zen teßa je bMo na novo imenovan nih ali zamenjanih osem državnih podtajnikov. 12. julija je sovjetski lomilee ledu »Krassin« rešil nekatere člane te= eajne ekspedieije. »Krassin« se je že dol^o boril z ledom. Pot mu je kazail ietalec Cuhnovski, ki je letal pred ladjo in preiskoval okoiioo. 11. julija je Cuhnovski opazil na ledu dva moža. ßila sta mornariška eastnika Mariano in Zappi. Čuh? novski je javil odkritje. Nato je sredi ^oste megle moral pristati. BTzojayil je poveljniku sovjetske ladje: »Tovariš Samojlovie! Pojdd^ te naprej in rešite ponesrečnce. Za^ me se ne briga.jte.« «Krassin« je prodiral naprej, rešil Mariana in Zappija in par ur nato skupino Vi* gheri. Ko se je vraeal, je vzel na krov tudi Cuhnovskcga in njegovo letalo. Ku;si so ponesreeenee Qddali 11 na italijansko ladjo »Cittä di Mi^ lano», ki jih je prepeljala na Nor* vešlko. (^dtam so se z vlakom odpe* ljali v I tali jo, kamor so dospeli 31. julija. la'ko se je zaMjučilo reševa* nie prve sükupina. Ostala je še tista skupina, ki jo je zrafcoplov odnesel, in poiskati ie treba tudi Amundse* na. Tega dela se bo lotil «Krassin», ko bo popravljen. 17. juliia je umrl 861etni italijan* ski poilitik Janez Gioliti, ki je bil veeikrat ministrski predsednik. Gio* litti je bil voditelj italijanskih libe- ralcev. Njegovo [me je zvezano z vsemi važnimi dogodki italijanske politične zgodovine zadnjih 40 let. 23. julija se je vrsila seja minii? strs'kega svela. Naeelnik vkde je poroeal o zananjem položaju, o No* biilejevi ekspeddciji in o smernicah italijanske iinančnc politike. Vlada je nato sklenila, da bo v nove po* krajine vpelja^la itailijanski civdlni zakonik, civilni pravdni red in tr* govsiki zakonik. Sei a vlade se je nadaljeva'la 25. julija. Jugoslavia. Ves mesec julij se je jugoslovan* ska javnost bavila z enim samim poiiitieniin dogodkom, namree z vladno kriza. 4. julija je radi polo« žaja, ki je nastal po krvavih dogod* kih 20. junija, odstopila Vukičevi* eeva vlada, Kralj je naročil radikal* ncniu pryaiku Stanojevieu, naj se* btavi novo vlado. Aca Stanojevič ni us pel. KraJj se je nato obrnil na Radiea, ki je naroeilo odklonil. Na* to je prišel na vrsto general Had'zie, ki se je trudil s sestavo nevtralne vlade, sestavljene iz uradnikov, ge* neralov in javnih delavcev. Tudi Hadžieevo nrizadevanje se je zru* šilo ob odporu Hrvatov. Končno je prijel za državno krmilo naeelnik Slov. ljudske stranke dr. Anton Ko* rošec, ki je sestavil vlado iz prejš* njih vladnih skupin. Nova vlada je priseglla 27. julija. Na prvi seji je sklenila, da bo sklicala parlament. V ostalih balkanskih državah je življenje tudii prccej živahno. V Grčiji je, prišel na krmilo Venizelos, ki je razpustil parlament in razpisal vo* litve. Sedaj je Greija v vollncm boju. Venizelos je imel velik volilni govor v Solunu, kjer je govoril tudi o zunanji poiitiki. Napovedail je boljše razmcrje z Jugoslavijo in z drugimi balkanskimi državami. Sploh znaei Venizelosov nastop preokret v grški zunanji poiitiki. Venizelos je ukazal izpustiti iz ječe bivšega diktatorja Pangalosa. V Bolgariji so bill vcliki spori med voditelji macedonskih prekucuhov. Spori so pripeljali do umora generala Proto- L'erova. 8. julija ponoči so ga trije neznanci ustreliii na iilici v Sofiji. Pozneje se je izvedelo, da.je umor odxedil elan izvrševalnega odbora Mihajlov. Poročila iz Bolgarije so potem govorila o pobojih in spopa* dih med pristaši Protogerova in Mi* hajlova v bolgarski Macedoniji. V Romuniji še vedno traja boj med vlado in o* pozicijo. Vodite'lj kmetov Maniu je sklieal kmetski parlament, ki je se* stavijen iz poslancev in senatorjev n a rod no kmetske stranke. \a raz* kolniški parlament zboruje v Gluju. Bavi se z vsemi državnimi posli. Važen je sklep, da kmetje ne pri* znavajo zakonu o inozemskem po* sojilu postavne veljavc. Vlada ostro pazi, da nc pride kak sklep v jav* nost. Gibanja in delovanja kmet* skih poslancev pa noee ovirati. Avstrija. Napetost med Avstrijo in Italijo se j.e pclegla. Avstrijski zvezni kan* ckr dr. Seipcl se je vdal italijanske* mu pritisku. Mussolini je nato uka* zal ptüslaniku Auritiju, naj se vrne na Dunaj. S tem je bil spor na zu* naj konean. Mnogi Nemci so pa ob tej priTiki prisegali, da ne bodo nikdar pozabilii svojih rojakov v Ita'liji. Nemči ja. 3. juilija se je nova nemšika vlada prcdstavila državnemu zboru. Via* da je kot znano leviearska. Dr/avni kandier socialist Hermann Müller * Franken je prebral vladno izjavo, v kateri je zahteval izpraznitev Pore* nja in Saarske kotline in se zavzel za splošno razorožitcv. Oertal je tudi svoj delovni program. Vlada bo skrbela za nov šolslki zakon, za zakon o delavskcm varstvu in osem* urnem ddavniku. Sploh je Müller napovedal precej živahno dclova* njc. Mehika. V Mehiki so v juliju volili novega predsednika republike. Izvoljen je bil general Alvaro Obregon. 1. de* cembra bi bil nastopil svoje mesto. 17. julija pa ga je neki mladenie ustrelil. Dosedanji predsednik Gal* les je iz javil, da so a tent at organi* ziralj katoJičani. Zato ie zečcl novo preganjanje katoliške cerkve. Ako dobro preudarimo, ni umor Obre* üona koristil nikomur drugemu kot Call'csu, ki bo ostal dalj easa pred* sednik. V Mehiki so politični umori nckaj povsem navadnega. Obregon je 1. 1920. postal predsednik s preliva* njem krvi. Njegov predhodnik Gairranza je bil umorjen. Pri letoš* njih volitvah je dal ustreliti svoje* ga nasprotnika generala Alvareza. Sedaj ie padel tudi on. Veriga umo* rov naibrž še ni zaključena. Taikšne so razmere v državi, ki preganja vero. Za trajni mir med narodi. Letošnji julij so se skoraj za* ključila poganjanja za sklenitev ve* likopotezne pogodbe, ki naj odpra* vi s sveta vojno. Pogajanja so tra? jala več kot eno leto. Bravei »CJori* ške Straže« se potelka gotovo dobro spominjajo, zato ne bomo ponav* liali. Glavno je to, da so se vse pri* zadete države zedinile glede besedi* la poigodbe. Pogodbo bodo podpi« sali 27. avgusta y Parizu, kamor bo* do prjs'li vsi zunanji ministri. Zd.ru* žcne države bo zastopal Kellog, An* glijo Ghamberlain, Nemeijo Strese* mann, Francijo Briand itd. Italijan* ski zunanji minister Mussolini ne bo mogel iti v Paxiz, ker ima doma prevee dela. Nadomestoval ga bo državni podtajnik za zunanje za* deve Ding Grandi. 27. avguist bo ze* lo pomemben dan za svetovno zgo^ dovino. Okno v svet. Jugoslovanska narodna skupščina se je v sredo 1. avgusta sestala. Seje so se udeležili samo poslanci vlad* nih strank. Po eitanju zapisnika je predisednik dr. Peric obsodil atentat in se spomnil ustreljenih hr vat skih poslancev. Seja skupščine se je nato zaključila. V prihodjih dneh se bo pa parlamentarno delo nadaljevalo. 5tran 2. »GORISKA STKAZAe Zborovanje v Zagrebu. Istočasno se je v Zagrebu vršilo zborovan.je Radičevih in Pribicevi* čcvih poslancev. Zbrali so se v po* slopju bivsega hrvatskega sabora. Sprejcli so rcsoiluoijo, v kateri so ugptovili, da hrvatski narod ne bo priznal sklepov vlade in skupsčine. Hrvati so za cnotnost države, lc ustroj države, to je ustava, se mora spremeniti. Rcsnost te opravieene zahteve pa spravlja v čudno luč Pri* bice vie. katerega smatramo lahko za duševnega očeta sedanje vidov* danske ustaye. Nckateri listi so na* povcdovali, da bo to zborovanje proglasilo samostojnost Hrvatske in sk'lenilo, da se prctrgajo vse zveze z Bc_ogradom. Kakor že več* krat so bili tudi tokrat razširjevalci takih vesti razočarani. Neuspel atentat ha Pilsudskega. V nekem uradu poljskega vojne* ga ministrstva so našli veliko bom* bo, ki je bila namenjena maršalu Pilsudskemu. Bombo so še do časa odkrili, da ni pocila. Oblaisti so za* čelc preiskavo. Med Grčijo in Turčijo. Grški ministrski predsednik Ve- nize'los in turški zunanji minister Kušdi bej se bosta sestaia v Ženevi. Kazgovarjala se bosta, kako urediti sporna vprašanja med obema drža* vama. Rusko^romunsk) spor. Romunska vlada je slklenila pro* dati na dražbi več donavskih via* cilcev, ki so biii last ruiskc paro* plovne družbe. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Cieerin je proti prodaji oclločno ugovarjal. Zagrozil je, da bo sovjetska vlada zaplenila imetje romunskih državljanov v Rusiji. Vrhu tega je v Moskvi sko* ro vsa zlata zaloga romunske na* rodne banke. Romunska vlada je namree med vojno spravila vse zla* to v Rusijo. Ako bodo Romuni pro* dali kaj lastnine sovjetske države, bo ruska vlada poravnala škodo iz ro'inunske zlate zaloge. Sovjetsko notranje posojilo. Sovjetska vlada je sklenila raz* pisati notranje posojilo v znosku 500 miJiijonov rubljev. S tern denar* jem nemerava podpreti rusko in* dustrijo. Francoski socialisti za »Anschluss«. 1 Voditeli francoskih socialistov Leon Blum je v svojem listu »Popu* laire« izjavil, da Francija ne sme nasprotovati prikljueitvi Avstrije k Nemeiji. Blumov članek je vzbudil veliko pozornost. Chamberlain govori. Angleški zunanji minister Cham* berlain je imel v poislanski zbornici preccj do'lg govor o zunanji politiki. DNEVNE VESTI. Osebna vest. Dne 2. avg. je prevzvišeni kne* zo*nadškof investiral g. Karla Re* jo za župnika v Roeinju. G. župnik Reja je prvi župnik v novo usta* novljeni roeinjski župniji. Novemu župniku naše čaistitke! Združevanje občin. Obeine Sp. ldrija, Čekovnik, Dole, Ledine in Vojsko so bile s kr. od* lotkom od 5. julija pridružene obei* ni ldrija. — Obeine Konien, Veliki dol, Gabrovica, GoTjansko, Plisko* viea, Skrbina in Brje so združene J v skupno obeino Komcn. — Obei* ! ne Bate, Grgar in Ban j sice so zdru* | žene v eno obeino, ki ima svoj se* dež v Grgarju in se bo imcnovala obeina Grgar. — Ravno taiko bodo tvorile od sedaj naprej obeine Bre* stovica, Selo in Opatjese'lo eno ob* eino s sedežem v Opatjem seilu. — Obeini Temnica in Vojšeica ste združeni v eno obeino z imenom Temnica, kjer bo tudi sedež žu* panstva. Za fante in može. Kakor mrvadno, bo pobožnost prvega petka za može in fante dne 3. avgusta ob 8. uri zveeer v eei^kvi Sv. Ivana. — Vodstvo Ap. molitve. Podtajnik Balbo v Gorici. Poölanec Balbo, državni podtaj* nik v ministrstvu za zrakoplovstvo, je v sredo prišel v Gorico. Potoval ie kot po navadi z letalom. Nove določbe o potnih Hstih. Uradni list St. 175 je priobeil kr. odlok*zakon z dne 21. junija 1928 št. 1710, ki ob'scgii nove doloebe o potnih listih. OdsJej naprej bo sa* mo ena vrsta potnih listov za vse državljane, ki potujejo iz katercga* koli razloga v inozemstvo. Za potni list je treba plaeati v državi sami pristojbino 80 papirna* tih lir, v inozemstvu pa 22 zlatih lir. Poleg te pristojbine je treba pla* eati še prispevek za potni list sain, koli kor ta sam po sebi stane. Ne plaeajo v nobenem slučaju predpisane pristojbine italiianski državljani, ki bivajo v inozemstvu, če se vrncjo, četudi zaeas.no. v do* movino. Normal.no vclja potni list eno le* to. Pristojni urad pa skrajša to do* bo lahko na zahtevo prizadctega aili pa tudi uradno na krajšo dobo in tudi na samo eno pot. Če urad izda potni list samo za šest mese* cev, je treba placati samo polovico pristojbine. Če pa izda urad potni list manj ko za eno leto in vee ko za šest mesecev, je treba plaeati ce^ 10 pri'Stojbino; vendar ne plaea stranka nobene pristojbine več, ee 11 urad erukrait pozneje podaljša potni list za eas, ki manj'ka do ene* ga leta. Novo slovensko društvo. Y Sao Paulo v Braziliji so na binlkoštno ncdeljo ustano'vili sliov. izobrazevalno društvo »Ornus«, ki je 7. julija imeJo ze svoj'O prvo prit* reditev. Kakor nam pise jo od tarn, je1 k druslvti o'b ustanovitvi pristo* pillo 40 eUano'v i'n 5 ela.nic: število elawstva pa od tcdna do tedna rase. Ima jo tudi d rust v eno knjižnico, ki je sicer še skromna, štejc 70 knj"g. Upajo pa, da sc bo radi po/rtvovaiU nwsti čianov to stevido kmialu dvig* niilo. Smrt v tujini. Kakor nam pišejo iz Kairc, je umirl tarn po kratki, a mucni bo* !ez«i 21. m. m. v najlepši mlatdosti, star 25 let Emlil Kerševan iz Gra* idiskute nad Prvaeino. Naj mu bo I'aJhka tiija zemljica! Šahovska tekma. V Haagu na Nizozeaiiskem se vr* ši mednarodna tekma (olimpiiada) šahistov. Udeležujejo se je zastop* ni'ki 17 dr/av. Katoliška delavska internacionala. 15. julija 1928. se je v Kolinu ustanovila katoli^ka delavska in* tenijacionala. Ustanovitcv se je pripravljala od 1. 1919. K novi de* laviski zvezi so takoj pristopile ka* toliške strokoA/ne zveze iz Nem* etiije, Nizozems'ke, Belgije, Švice, Avstrije, Poljske, Irske in Lulksem* burg a. Stoletniki v Italiji. Osrednji statiistieni urad v Rimu je ugoto'vii da je v Italiji 51 ljudi, ki so stari nad sto let. Na 1 milijon ljudi pride torej 1.3 stoletnika. Za* nimivo je prrmerjati razmerje v drugih državah. V Guatemali pride na 1 milijon ljudi 465 stoletnikav, v Bolgirriii 446, v Columbiji 330, na Japonskem 242, na Portugalskem 69, na ft^stonslkem 28, na Španskem in Ogrskcm po 13. V Avstriji in Angliji pa na milijon ljudi ne pride nobem stoletnik. Filmi iz papirja. Neikemu berliniskemu inženirju se je menda posrcčilo izdelati filme iz papirja. Ti fihni ima jo poleg nižje cene tudi to prednost, da ne gorijo. Dosedaj so delali filme iz celuloida. ki je drag in zelo rad gori. Železniška nesreča v Nemeiji. Na pro.yi Augsburg*Ulm v Nem* eiji je osebni vlak treil v tovornega. Nesreča se je zgodila radi napaenih signalov. 14 oscb je mrtvih, 47 pa ranjenih. Proti Kelloggovi pogodbi. Nekateri amerilški senatorji so sklenili, da bodo glasovali proti Kelloggovi pogodbi o trajnem miru, in sicer zato, keT ta pogodba obve* zuje Združene države, da jamčijo za krivično rnejo v vzhodni Prusiji, kjcr imajo Poljaki hodnik skozi nemško- ozemlje, in na južnem Ti* rolskcm. Letalo popravljeno. Ferrarin in Del Prete sta popra* vila svoje letalo. Sedaj bosta lahko odletela proti Rio de Janeiro. General Nobile in tovariši so se v torek pripetljali na Brenner, kjer iih je pozdravil bocenski pre* fekt. Vrle raziskovalce severnega teeaja je pozdravljalo ljudstvo na vseh postajah, koder so se vozili. V Veroni se je poslovil povoljnik Vi* glieri, ki je odpotoval k svoji druži* ni v Cicnovo. Ostali so nadaljevali pot proti Rimu, kjer so bili sloves* no sprejeti. Behounek v Pragi. Prof. Behounek, clan Nobilejeve ekspedieije, se je vrnil v Prago, kjcr so ga nav_dusüno sprejeli. »K rassin« vedno na delu. Sovjetski lomilee ledu »Krassin« ima res srečo. Pretekli teden je od*= plul v neko »kandinavsko ladijedel* nico, da bi popravil poškodovane dele. Med po'tjo jo njegova radio* brzojavna postaja ujela klic na po* moe, ki ga je oddal izletniški par* nik »Mont Cervantes«, na katerem je bilo 1500 izletnjikov. »Krassin« [e takoj odhitel na pomoc. Dospel je še do časa. Ruski potapljači so zaslcdili veliko luknjo pod morsko gladino. Obe posadki sta luknjo zakrpali. Lad ja je rešena. Ako bi bili Rusi dospeli malo pozneje, bi se bila ladja potopila. Nagrada za truplo prof. Malmgreena. Neiki švedski List je razpisal 10 tisoč švedskih krön nagrade za ti* stega, ki najde truplo prof. Malm* greena. C. Doyle — Milan: Plesoci mozicki. (Detcktivska dogodba.) Nadzornik Martin je bil tako pa* meten, da je dovolii mojemu prija* telju samemu glavno delo in se je ! zadovoljil samo z zapisovanjem morebitnih izidov. Okrajni zdrav* nik, postaren gospod z belimi lasmi in brado, je prišel ravno iz sobe go* spe Cubittove. Povedal nam je, da so njene poškodbe sicer tezke, to* da najbrže ne smrtne. Krogla je vdrla skozi čelno kost v možgane, in trajallo ho precej časa, da bo pri* šla k za vesti. Na vprašanje, če li je bila ustreljena ali se je sama obstre* lila, ni mogel dati nobenega doiloč* nega odgovora. Le toliko je gotovo, da je morala priti krogla iz nepo* sredne bližine. V so'bi so nasli le en samoikras, iz katerega sta bili izpro* ženi dve krogli. Gospod Cubitt je zadet v sredino srea. Mogoče bi tu* di bilo, da je on prej njo, potem še samega sehe ubil. kajti strelno oro* žje je ležalo na fleh med obema. »Ali so truplo že spravili z onega mesta?« je vprašal Holmes. »Odnesli so le težko ranjeno že« no, kiajti bilo je nemogoče pustiti jo j ležati na fleh.« »Kako dolgo ste že tu, gospod doktoT?« »Od štirih.« »Drugače ni tu nikogar?« »Da, podieijski sluga, tu*le.« »Niste ničesar dognaliV« »Prav ničesar.« »Potem ste bili zelo pametnf'. Kdo vas je dal poklicati?« »Mišnica Sannders.« »Ali je deliala hrup?« »Ona in kuharica, goispodična King.« »Kje sta ženski sedaj?« »Mislim, du v kuhin ji.« »Tctiaj ju bomo ta'koj zasiišali.« Stara prodsoba s pohistvom iz hrastovega lesa in visokimi okni, se je spremenila v sodno dvorano. Holmes je zavzel svoj prostot na velikem starošegnem naslonjaču. Bil je resen in pobit, toda v njego* vem pogledu sta bila kijubovalnost in neizpro'Snost. Iz njegovih oči som razbral skllep, da hoče svojega kli* jenta, katercga žalibog ni rešil, vsaj nod vsaikimi pogoji, maščevati. Nadzornik, stari, sivolaisi loiidonski doktor, okrajni policist in jaz smo tvorili elane zasedanja tega izredne* ga sodnega dvora. Obe ženski sta še precej ja«no orisali poitek dogodka. Moean pok iu je bil prebudil iz spanja; kmailu na to sta slišali drugega. Spali sta v dveh dotikajoeih se sobah. Gospi* ca King je bila planila k Sannder* sovi in skupno sta stekli po stopni* cah navzdul. Vrata delavne sobe so bila odprta in na mizi je gorela sve* ča. Njun gospodar je lcžal na tleh sredi sobe z obrazom obrnjenim v tla. Bil je popolnoma inrtev. V bli* žini okna je ležala njegova žena, z glavo obrnjeno v zid. Imela je stra* šno rano in ena st ran je bila vsa s krvjo oblita.Kazala je še znake živ* ljenja, a govoriti ni mogla. Hodnik in soiba sta bila polna smodnikcjvC' ga dima in smradu. Okno je bilo zaprto in od znotraj zapahnjeno. — V tej točki sta se poročili deklet do* cela strinjali. Poslkli sta takoj po zdravaika in polieijo. Nato sta ne* sli, s pomocio služabnika in hlevaja, ranjeno gospodinjo v njeno sobo. Oba zakonska sta bila poprej že v postcljah. Gospa je bila oblcecna, mož je imel preko spodnje obleke noeno suknjo. V delavni sobi je bi* lo vse v redu, vsalka stvar je bila na svojem mestu. Koliikor sta dekleti vedeli, sta živclia zakonska v naj* boljsem sporazum'ljenju in vsepo* vsod veljalla za zelo srečen par. To so bili glavni podatki. Na vprašanje nadzornika Martina sta odloeno zatrdili, dia so bila vsa hiš* na vrata od znotraj zaklenjcma in da ni moijcil nihec uiti iz hiše. Hol* mesu sta odgo'vodli, da sta obeutili, kakor hitro sta planili iz sobe v ve* žo, močan duh po smodni'ku. »Na to točko vias še pnav posebno o'po* zarjam,« je rekel Holmes svojemu poklienemu tovadšu Martinu. »Se* daj, mislim, pa lahko začnemo s preiskavo sobe.« Delovna soba gospoda C>ubitt*a ni bila ravno velika; ob treh stenah so stale police za knjige, ob prepro* stem oknu je stala pisallna miza. Od tu se je zamoglo videti na dvorišče in vrt. Na.ša pozornost je veljaJa v prvi vrsti truplu nesrečnega lastni* ka, čigar orjaško telo je ležalo zleknieno na tleh. Iz tega, da ni bila njegova obleka v popolncm redu. se je dalo razvideti, da je trpel silo. Krogla je bila pris'la od spredaj, in je, no'tem, ko je predrla sree, obti* čaja v telesu. Smrt je morala naisto* piti hipno in brez bolečin. Niti na njegovi suknji, niti njegovih rokah ni bilo nikakih sledov po smodniku. Po zdravnikovi izpovedi je bilo opaziti slične madeže na ženinem ob'lieju. vendar tudi na njenih ro* kah ne. (Dalje.) »GORISKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na deželi? Števerjan. Kot zveste »Stra'/arje« nas veže dolžnost, da se včasih oglasimo. Kaj je novega pri nas? V tern poletjü. nas je večkrat obiskaila snirt. Naj* vec" je umrlo bolj pri'letnih gospo* darjev. Predpretekli tcden je umr>l pos. Anton Klanjšček, star 66 let. Pokojnük je bil u^lcdna in spošto* vana osebnost; skoz in skoz zvest naš stražar. V tern pravcu je vzgojil svojih 6 otrok. Štirje od njih so umrli v vojni vihri. Ernesta. idealno dekle, počiva tarn pri Mariji Trošt na Štajerskem; Marjeta, še mladi angelcek, sniva v Lucci v Italiji; Tome, ueitelj in organist, kakoršne* ga bi potrebovali, počiva pri sv. Krištofu v Ljubljani; Pepe, organic zator orlovskih vrst, gleda na nas z hriba Sv. Mihacla in nas bodri k soilncu, k svetlobi... — Pretekli teden je šel po plaeillo k nebeskernu Go* podarju Fr. Komjanc. Dočakal je lepo starost 80. let. Bil je priden gospodar in vzoren katoličan. Vsa* ko delo je začel z Bogom. Za to ga je Bog obilno popkičal. Od navad* nega čevljarja se je povzp'd do naj* boljšega po'sestnika v sari. Vzgojil nam je tri vzorne silnove * posest* nike. Bog nam daj še mnogo takilh zdravih kmečkih korenin. Oba po* kojnika naj počivnta v miru v do* maiči zem'lji, katero sta iskreno lju* bila. Mi ju bomo ohranili v častnem spominu. Sv. MihaelsOzeljan. Dovolite nam zopet, gospod rednik, skromen kotiček v »Stra* ži«, da povemo javnosti, kalko nam i je. Nie kaj dobro ne in kakor kaže, bo v bodoče še slabše. Vsi pridelki hirajo. Tudi trta ze dobro cuti neu* smiljeno in unieevalno sušo. Dre* vje v opočni in peščeni zemlji po* rumeneva in Listje odpada kakor v pozni jeseni. Marsikateri vodnjak se je posusil in studenci pojemajo. fač skrajno žalosten je pogled po polju za ubogega kmeta. Oziramo se k nebu s ponižnimi prošnjami, ' naj bi se nas usmilil dobrotijivi J Bog, toda še vedno zaman; nebo je i&sno in solnce nemilostno žge in žge. Zdi se nam, da po pravici. Predragi. odgovorimo si na sledeei VL)rašariji in potem resno prcsodi* mo, kaj zaslužimo. Kako se posve* čujejo dnevi Gospodovi? Vsako nedeljo in praznik smo dolžni se udcležiti sv. maše. Iznolnjujemo to našo sveto dolžnost? Sramota bi bi* la za nas, ko bi morali tukaj resnieo povedati. Druga nemarnost, ki smo se jc nalezli je preklinjevanjc. Kljub temu, da je talko toplo, člo* veka vseeno vcekrat mraz pretrese, ko sliši iz ust posameznika straš* no bogokletne besede. Ne, ne, ni* smo še vredni prepotrebnega dežja. pae pa potrebni kazni. Zato pa, ljubi Bog, ee ne radi nas, vsaj radi ne? dolžne decc: pošlji, pošlji nam hladilnega dežja. Dol. Cerovo. V veselem razpoloženju smo zad? njo nedeljo praznovali običajni ccrkveni shod s slovesno sv. mašo in s procesijo z Najsvetejšim. Po* poldne se je vršilo izredno cerkve- no slavje. Svctogorski e. g. p. Sofro* rij je v družbi sosednih in našega dušnega pastirja blagoslovil novi lepi križev pot, ki bo krasil našo skromno cerkev. Po govoru, v ka* terem je č. g. pater slikal začetek, zgodovino, pomen in duhovne ko* pisti kri/evega pota, se je vršilo premišljevanjc križ, pota, med ka* terim je vsako postajo sproti po* stavil na mesto mojster g. Lipicer iz Goriee. Na koncu je bil s love sen blagoislov in pevski zbor jc zapel zahvalno pesem. Ganljiv je bil sprevod, v kaiterem je 28 fantov neslo 14 postaj med pritrkovanjem zrvonov v na.šo eer'kvico. Dekleta so pa nosila goreče sveče, katere so se postavile k postajam. V neizbris* nem spominu nam ostane ta dan. Pevski zbor je s svojim priinernim petjem lepo povelieal ta praznik. Zato hvala vsem, ki so pripomogli do te pomenljive slovesnosti. Po* sebno domaeemu gospodu za po* zrtvo'valno in uspešno prizadeva* nje: Bog plaeaj! Hvaležni vaščani. Ledine. Pozdravljeni tisočkrat, mili zvonovi, Kako smo po vas hrcpcncli, Kako smo čakali vcsclc^a dncva, Ko prvikrat bostc zapeli. Tako je zadonela vesela pesem v pozdrav našim novim zvonovom, ko je v nedeljo 29. julija končal naš e. g. župnik lep govor o po* menu zvonov. Ganjeni smo poslu* šali v ubranem pritrkovanju njih mile glasove in v sreu nam je igrala radost, da smo po dolgem času zo* pet zaslišali lepo zvonenje. Zahva* la za to gre najprvo našemu požrt* vovalnemu g. župniku in drugim gospodom, ki so pripomogli, da sc ie stvar rešila. Vscm župljanom in tudi drugim okoličanom pa Bog plačaj, da so še toliko darovali, da smo jih lahko nabavili. To neddjo smo slovesno praznovali tudi god našega iarncga patrona sv. Jako'ba. Kljub hudi vročini je prišlo mno* go ljudstva tudi od bolj dalee. Slo= ye«na služba bozja z ubranim pet* iem je dvignila naša srea od teh ze* meljskih težav tja v lepše življenje. Daj Bog, da bi šc veiliko enakih dni doeakali! Fojana. Kakor povsod, taiko tudi pri nas vlada suša. Uničen je že skoro ves pridelek, razven v nizkih, dobro obdelanih in z umetnimi gnojili po* gnojenih zemljah. Tudi sadje in tr* ta trpita, posebno v solnenih legah. Povrh vsega so se pojavili še polj* ski tatovi. V noči od 26. na 27. ju* lija so obiskali sadovnjak posestni* ka C. Sibana in odnesli okrog 25 kg breskev, seveda najlcpših. Ali kme* torn res ne sine ostati nie drugega kalkor obdelovanje zemlje? Prav bi bilo, da bi oboina nastavi'la poljske* ga euvaja, ki bi euval lastnino čez leto in zimo. Tako bi tisti, ki bi ra* di živeli na račun drugih, vsaj v večjem strahu križarili po tuji zemlji. — Se ndkaj! Koneno je pro* drla tudi k nam tista kužna bole* zen, kateri pravimo izseljevanje, Vec fantov se napravlja v Ameri* ko. Vzrok: slabe lctine. Voice. Zopet nas je obiskala bdla žena in nam vzela iz naše ženskc Mari* jine družbe dve članiei. Prva je bila Alojzija Rink iz Čiginja, druga pa Mari j a Krajnik iz Kozaršč. Z ve* liko udeiežbo so ju spremljale že* ne pod zastavo Marijino k veenemu noeitku. Blagima družbenicama kli* eemo: Počivajta v miru, na svide* nje nad zvezdami! Marijina družbenica. Šempolaj. Due 22. julija smo dobili toliko pričakovane nove zvonove. Dne 29. t. m. pa je bii dan veselja za vso duhovnijo. Vse se je radovalo in vüselüo, ko je popoidne ob štirih preč. g. A. Gerbec, dekan iz Devi* na, ob asistenci sosednih čč. gg. du* hovnikov blagoslovil nove zvono* ve, ki so jih požrtvovalna šempo* lajska dekleta z venci prav lepo okrasila. Preč. g. župnik Butkovič je nato v duhovitem govoru pola* gail vernikom na sree, kaiko naj lju* bijo svoje zvonove in poslušajo njihov glas, ki bo done! zdaj veselo in vzpodbuje^'alno, zdaj resno in opominjajoe, pa tudi žaiostno in pretresujoee. Po govoru je šcmpo* lajski pevski zbor nrav lepo pel Vodopiveeve litanije M. B. Sledila je zahvalna pesem v zahvalo Bogu, da smo po tolikih letih vendarle tu* di mi dobili nove zvonove. Kostanjevica. Morda so ljudje bojijo lakotc, ker tako hitro umirajo. V letoš* njem letu beležimo že trikrat toli- ko slučajcv smrti kot v lanskem celem letu. Te'kom petih dni sta — kalkor smo že kratiko poročali — nas Zitpuistila dva moža: dr. Ivan Okretič in Franc '! rampuž. Prvi je pred dvema lctoma dovršil visoke sole, napravil načrtc za prihodnjost, a te načrte mu je smrt prekrižala. Prcviden z vsem, se je ločil od nas. Bil je na gimnaziji odličnjak kakor tudi njegov r. brat Alojzij. Ivan, delež, ki ti ga je svet dal, jc bilo razočaranje, delež, ki ti ga naj nebö da. naj bo resnica in večno življe* nje. — Drugi, ki nas jc zapustil, je bil Framv Trampnž — jubilant — prcd dvema letoma jc slovesno ob* hajal zlato poroko, mož bkstrega razuma, mož, ki je pol stotelja ustvarjal zgodovino domače vasi. Bil je podžupan in krčmar. V mla* dih letih je pomagal porivati liberabs ni voz, — pa časi so minili — ta voz je zastarcl. V modo so prišli nove vrste vozovi, a ranjki je ostal zvest Bogu in narodu in to mu jc v east. Oba pokojnika sta imela veliea* sten pogrcb. N. v m. p. Idrijske novice. V Zaspani grapi bi se bila kmalu zgodila ncsreča. Neki zlikovcc jc pred par dncvi podtaknil debelo poleno. ki je bilo nabito> z dinami* torn in smodnikom. Če bi poleno romalo v pee, kamor je bilo name* njeno, bi bilo naredillo prucejšnjo škodo. Sc brez človcške žrtvc bi najbržc nc bilo. GOSPODARSTVO. Zakaj ni letos izvoza kronipirja? Odjcmalci za goriški zgodnji kroimpir so bi'li že od nekdaj Dunaj, Nemčija in Švica. Izvažali smo prcdvscm krompir vrste »Kamnik«, ki sipada sajn na sebi med pozne krompiirjeve vrste. Ker se je krom* pir izvažaJ veeinoma meseca julijia ni ni bil »Kamnik« dovolj dozo* rel, so nas tale p>ri izvozu naišega krompirja one katastrofe, ki jih ima v spominu skoraj vsak goriški okoličan. »Gospodarski list« jc tekom svo* iega oibstoja večkrat poudarjal po* trcbo zamenjati vrsto »Kamnik« s kateiro zgodnjih vrst in da pridemo d'o take vrste, je Zadružna zveza v Gorici naročila 1. 1926 iz Nemeije 300 q semenskega krompiirja vrste »Julinicrc (julijeva obist), ki dozori v Nemeiji meseca julija, v goriški okolici pa je lahko goden za izvoz /jc konccm maja, seveda če ga vsa* dimo temu primerno dovo'lj zgodaj, najpozncje februarja mesecfl. Prvo leto niso bili naši kmetovalci proveč navdušeni s to vrsto kroTnpirjd, posebno, ker je izgledalo seme zelo slabo. Dveletna izkušnja, posöbno izikušnja letošnjega leta, pa je po? spešila priljubljenost nove vrste in skoraj gotovo ga bodo drugo leto Tjudje sadili še v izdatnejši meri kot letos. Ta kro>mpir je v resnici zgoden, za »krompirčke« v kcnzici neprekosljiv in poleg tega zelo ma* lo zgubi na teži, če ga pustimo dalj časa Iežati na kupu. To pa je ravno letois velikanske važnosti. Poleg imenovane vrste imamo lö* los v dežcli še par drugih vrst zgodnjega krompirja, ki so se letos v goriški okolici in v Vipavski do* lini boJje izkazale, kot domače vrste, ki so od suše skoraj popol* noma. uničene. rFudi uvoženim vr* stam je suša škodila, a ne toliko kot domačim. Iz dosedanjih izknšcnj se bi dalo lorej skJepati, da pridemo v nekate* rih letih do tega, da bomo inieli na razpolago vrsto krompirja, ki bo zgoden in pripiaven za izvoz. Zgo* den pa mo'ra biti naš krompir, ee ga hoeemo izvažati v Srdnjo Ev* ropo. Za iizvoz nasega krompirja v inozemstvo pa bi bilo usodno, če bi smatrali za dovolj zgodnjo vrsto krompirja tako vrsto, ki bi biila god na za izvoz zrxetkom meseca julija. Takrr.t jc že prepozno, ker v i'stcm časii jc bila letos — leto zirn* ske pomlaidi — S redn ja Evropa že preplavljena s holandskhn in belt* gijskim zgodnjim kompiTJem in je sretli julija že Nemeija sama vrgla na stotine vagonov domačega zgod* njega krompiirja na trg. V tem ozi* iu posnemamo iz porocüla berdin* sikega liista »Deutsche Landwirt* schaftliche Pressea od 21. julija, da prihaja na d'ray'bo zgodnjega krom* pirja v Kaarsiu (Nemičija ob Renu) dnevno nad 25 vagonov krompirja. Prve dražbene dni je doseglo prvo* vrstno blago 8.40 do 9.40 mark, dru* govrstno pa 5 d 5.40 mark za 100 kg, dne 16. juliija pa prvovrstno 7.20 do 7.40, driigovrstno pa 4 db 4.20 mark za 100 kg. Če vpoštevamo, da velja ena nem«« ška marka 4.50 L našega denarja, vidimo, da je dosegel dne 16. julija prvovrsten zgodnji krompir na dražbi v Kiiastu 32 do 34 L, drugo* vrsten pa komaj 18 do 19 L za 100 kg. Poroei'Lo pravi nadalje, da dela be;lgijski zgodnji krompit tako kon.* ku'renco, ki popolmoma izključuje vsak dobieck za nemškega kmeto« valca in da so Holandci zato zaceli iskaiti iTge bolj v sredihni in na vzho« du Nemčijc, v Svici in o'stali Sred* nji Evropi. Primerjajmo zgornjc cenc z na? šimi tržnimi razmerami! Vpoštc* vaje d'olgo pot in drago žolezniško vožnjo vidimo, da bomo vzdržali' izvoz nasega krompirja samo v tem slučaju, ee bomo lahko izvažali krompir že maja i(n najpozneje do konca junija. Holandci, Belgijci in sami Nemci so visoko vzdigni'li proizvodnjo svojega zgodnjega krompirja in mi bomo uspell, čc jiih bomo prekosili z zgodnostjo. To je nailoga za prihod'nja leta. Rust j a. Goriški kmečki trg v zadnjem tednu. Se vedno pritiska hiida suša, ki se bo še dol'go poznala na go'spodaiiv skem življenju našc dežele. Saidni in zeienjadni trg je žalo* «ten. Blaga je malo in zelo slabo. Na vsem se poznm pritisk sušc. Sa* dje je di-o'bnio, pi«kavo in ovelo. Ze>* lenjava brez prävega okuisa. Ino» zeimstvo povprašuje sedaj malo po našem blagu, ker ga je premalo in kor jc slabo. Tudi izvozniki sadja in zelenjave so zelo pritisnjeni, ker ne m(/rejo skleniti noibene večje od>* dajnc pogcxibe- iz strahu, da je ne bodo mogli držati. Hrušk pride na tig dnevno okoli 30 q. Največ je droonih vrtolanjk, ki doscžcjo —.90 do 1.— L za kg. Debele vrtolanjke so dražje, po 2. — do 2.40 L. Boženkc (pripoiroč* ljiva vrsta!) so po 2.— do 2.60 L, salcburgeice po 1.20 do 1.40 L, si* govke po 1.80 do 2.30 L. Jübolk jc mal'o pö —.60 do 1.20 L za! kg. Breskev je na trgu po par kvinta* lov po 2.— do 2.80 L za kg. Slive: Ccšponi po 1.60 do 2.20 L za kg; so oveili in smolnati. Ranglö po 2.40 L. Grozdje: Pojavilo sc je na trgu prvo grozdje (sv. Ane), ki je imelo cent» okoli 5.— L za kg. Pripcljano jc bilo i'z Spodnje Furlanije. Zelenjava? Domačega. blaga je malo in jc slabo. Povpraševanja ni velikega, ker dela konkureneo ze* lenjava iz Furlanije (videmske), kjer so imdi nekaj dežja. V Trstu prevladuje danes videmsika zele* Stran 4 »ÜOKISKA STRA2A< Koledarček. 6. avg. poncdeljcik, Sikst. p. 7. av^. tore. 1—1.10; skuta L. 4; jajca kos L. 0.50—0.55. Knjižsanost in ometnost. Pametna misel o orgelskih zadevah. Kanonik dr. Fr. Kimovec, priznan slovenski strdkovnjak v oTglarstvu, ievzadnji štev. »Cerkv. glasb.« na* pisal par zdravih misli glede orgel. Ker s.i mnogo eerkvenih oskrbni* štev ravno sedaj naroča nove orgle, iim toplo priporoeamo. da dobro proueijo dotični elanek in se po možnosti po njem ravnajo. Zelo praktiena se nam zdi zlasti prva misel, izražena v elanku, ki jo tu podajemo svojim bravcem: »Ko sem tik pred veliko vojsko iz pišeali starih župnih (Rojeevih) in iezersikih orgel sestavljal dispozi* cijo za nove orgle »na Jczeru«, t. j. v cerikvi na blejskem otoku, scm oboje orgle nataneno pregledoval, da ugotovim, kaj bi bilo še porab^ nega. Kositer je bil v obojih še do? ber, les pa erviv in luknjieast razen burdoneka v jezerskih orglah, ki so bile zelo stare, dovršene že 1. 1654. kakor je svedcčila letnica na zadnji steni orgelskc omare. Sicer Dernič novih orgtl ni scstavil iz gtarih pi= šeali, ampak jih je prelil in tako na* pravil popolncma nove, stari bur* doneelk iz 1. 1654. je pa le še ostal in bo brez dvoma dober tudi takrat, ko bodo sedan je nove orgle, kar je les a v njih, popolnoma razpadle. Zakaj? Zato ker je burdonček iz ma= eesna. To dejstvo mi je že nekaj kratov navdajalo miisel, na j bi se za orgle ra* bil macesen namesto oibicajne smrc= ke, hoje. bora. Naše orgle, kakor skušnia uei, trajajo običajno 2 ro? du: 70, 80 let, vee malokatere. Potcm je treba novih. Pa zaikaj? Navadno samo zato, ker v tern easu ves les črv razje in preluiknja, tako da je treba pišealim, ki namesto da bi pele. komaj še hropejo, venomer stene prevlaeevati z barvo, lepivom, prelepljati s papirjem, kar pa seve- da ne drži kdovekaj; ervu se sieer nova plast ne zdi tako okusna kot stari les, Pa gre vendar vsaj iz ra* dovednosti, gledat, kako je zunaj. Prav tako se uničijo kanali, kance* le, sapnice in sape vee ne drže ozi* roma sapa skoz vse vprek preluk* njane stenc vse križem uhaja, da je nehae ne more nikoli dovolj nago- niti in se krivi in poti in namesto da bi molil, bi laže klel in ni«em prav preredko celo slišal, ko so se kletvice usipale iz mehačevih ust — komu v cast? Cq bi se pa vzel macesen, ki ga imamo vendar v izobilju dobrega, na skali rastlega, bi se dob a orglam podaljšala v nedogledne dalje. Če je jezerski burdoneek, ki gre danes že proti tretji stotini let. edini re* gister, ki bo nove orgle še daleko preživel, zdrav, krepek, potem se življensikadoba orgel prcmakne od 70—100 let na 300, 400, 500, morda 600 let. In ker imamo danes oirgle pnev* matieno urejene. ko imamo name- sto lesene trakture (zveze med igravnikom in pi.šealmi) svinčene ccvi, bi bill usnjati mešičiki edini material, ki bi se v petdesetih, šest- desetih letih poikvaril. Ti bi se pa mogli s priimeroma majhnimi stro» ški v nekaj dneh nadomestiti. Kdor namerja naroeiti nove or* gle, ali bi ne bilo vredno tele reči preudariti?« Nekaj literature o orglarstvu: 1. Dr. H. Schmidt: Die Orgel un* serer Zeit in Wort und Bild (14 L); 2. Dr. W. Widmann: Die Orgel (iz zbirke »Kösel«) — (15 L); 3. Dr H. Riemann: Handbuch der Orgel (14 L); 4. Fr. Grabner: Die moderne Or^ fiel (2 L). Prva tri dela spadajo med naj* boljša te vnste in jih priporoeamo v študij vsem. ki se misli jo temc^ ljito seznaniti z orglami. Četrto de* lo pa je namenjeno onim. ki bi ra* di dobili vsaj nekoliko površneg^ poglcda v sestavo in delovanje or* gel. Vse štiri knjige ima na pro* daj Katoliska knjigarna v Gorici. Listnica uredništva. Fantu*dopisniku iz Dornberga: Glede tistih miladoletnih kratko* krilk, ki se, kakor poroeate, tako čudno obnašajo, Vam svetujemo, da jih zaenkrat sami oštejete ka^ kor zaslužijo. Če to ne bo pomaga* lo, potem bi šele kazalo spravljati obnašanje dotienih v »Stražo«. Bog živi! M. M., Novaki: Ker smo o stove* su že precej obsirno pisali v »Stra* ži«, se nam ne zdi primerno, da bi priobeevali zdaj že nekoliko zapoz* nelo npročilo. Pozdrav! Zaloga vina. V Gorici. ul. Formica št. 1, tik Korna, prodaja pristna na* ravna vina, bela in erna, kakor tudi kraski teran, lastni pridelek. Zago* tavlja se poštena postrežba v vsa* kem oziru. Cene razmcroma zelo nizke. Priporoca se Pirec Josip. OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dots. Gilberfo Delneri zdravnik kirurg sprejema od ll/l» do 12Vl» dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28. Gorica. Dott. Bins. Cornel specialist za bolezni v n&slh, tiosn In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.' Gorica, Via Garibaldill (prejTeatro) Zdravnik za zobe in usfa Dr. LOJZ KRAMER sprejema W GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 The New DECCA Če poslušate novo DECCA slišite samo godbo, ču- dežno po moči in glasu. ; Pridite in poslušajte! ! ! j E.MulatSL I -------------- 1 tiOKiCA,Vorso ae Telefon 347. Naglaffvožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikitni brzoparniki. Priliodnje vožnje iz Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 1312 dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- Ijenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO F ROSICH, GDRICit, Via Contouolle It V Telefon St. 3-7U Teod. Hribar (nasi.) - Gorica C0R80 VERDI 32 - - (hiia Centr. Posoj.) fifth zbIoqb CeShEQB plBtna Iz zmm toiarnc RtyenchBft I Raymonn, iiafco- intno blBBQ zb porofienci habcp tudi uliba Izblrn moibigo in zmshiga iuhrl Blago solidnol Cene zmerne!