361
Naši dopisi.
Iz Slatine v Rumuniji 2. okt. — Zopet dela lemež
ker se sedaj ozimina seje. Pri nas se za ozimino seje le pšenica; žito druge vrste ne. Zaradi prevelike suše se je letos malo ogrščine sejalo; prvi dohodek prihodnjega leta bode torej za nekaj milijonov manjši od navadnega. — Ker je letos pridelana pšenica zaradi žitne bolezni slaba, se je cena za kilo (900 funtov) znižala na 65 frankov. Koruza, katere se tudi ni dosti pridelalo, se plača s 45 franki za kilo. Pitane svinje se dobivajo ceno, ker je tu ž njimi malo kupčijo. Goveda so draga, primeroma še viša v ceni kakor plemenita živina na Avstrijskem. Kužnih bolezni sedaj nimamo. Konji so jako dragi. Slabi, zanikrni rumunski konji so dražji, nego dobri v Avstriji. Zato si pa tudi kalavaši (rumunska ka-valerija — v vsakem distriktu eden polek — pri kateri
362
si mora vsak vojak sam konja kupiti) kupujejo svoje konje na Ogerskem. — V Bukurešti so skoraj vsako leto kmetijske razstave.   Razstavljajo se največ stroji
- - a cela stvar ni dobro organizovana. Vzrok našega propada leži drugod. Pred vsem bi se imelo več skrbeti za izobraženje ljudstva in povzdigo poljedelstva in živinoreje. Rumunija bi potem postala dežela, v kateri bi sicer ne tekel med in mleko, ampak srebro in zlato.
—  Zoper židovske nemire v Jasi, Galaoi in v Ber-ladu je minister Rosetti jaku strogo postopal; zabranil je pa tudi prihod ruskim žid< m , kateri so v zadnjih letih v velikem številu k nam dohajali. — Rumunija napreduje orjaškimi koraki. Avstrijski častniki, ki so bili za časa okupacije podonavskih pokrajin po avstrijski vojski leta 1854. in 1855. tukaj pri nas , bi jedva spoznali deželo in ljudstvo. V 50 letih bode Rumunija skoraj evropska provincija. Narava je deželo obsula s svojimi darovi, in Rumuni, boječi se, da bi tudi drugi narodi ne obogateli po kupčiji in obrtniji ž njimi, bi se zategadel tudi najraje obdali s kitajskim zidom.
V Gorici 6.   nov.    -    Ne „izpraševavke",   ampak „izpraševanke ' sem pisal jez v zadnjem svojem dopisu in hotel s tem reči,   da ne le ek sam inatorj em, te-njuč   tudi   kandidatinjam   teče   gladko   znanstvena slovenska terminologija pri preskušnjah za dosego učne sposobnosti.     Za   meščanske   šole   je   opravil   pre-skušnjo 1 kandidat (Lah),   drugi pa se je še pred pismeno preskušnjo umaknil. Tak<> se je tudi en kandidat za ljudske šole   pred koncem izpita poslovil,   drugi pa (Slovenec) dobil spričevalo štev. III.   Kandidatinj je bilo 9 in so razen ene vse dobro opravile; dve ste dobili spričevalo štev. I, 4 štev. II, 2 štev. 111; ena se je po prvih ustmenih izpitih odtegnila.   —   V našem centralnem  bogoslovskem semenišči   imamo   letos 54 bogoslovcev (lansko leto samo 37).   V 1. letu jih je 20 (18 rednih in 2 izredna, to je,   eksternista);   od teh je 8 rednih Goriških,   in 2 izredna Goriška;   Tržaških 7,   Poreška 2,   Krški (Veglia) 1.    V   2. tečaji je vseh skup 13, v 3.  12, v 4. 9 poslušalcev.  —   Dne 31. okt. je imel naš deželni šolski svet sejo,   ki je trajala od 10. ure   do   2'/4   popoludne.    Predsedoval je dvorni svetovalec g, Rinaldini.   — Imenovana sta za tukajšnjo okrožno sodnijo 2 nova deželno sodniška svetovalca — oba Slovenca — gg. Jož. Gorjup, sodnik v Korminu (brat prejšnjega svetovalca in dež. odbornika g. Antona Gorjupa) in Leopold Budan,   sedaj   sodnik   v Ajdovščini.    Dobro došla!   —   ,.Eco del Lit orale"  je bil 2krat zaporedoma v prepoved dejan; prvikrat zarad sestavka posnetega iz časnika ,,Legadella democrazia", ki je bil v „Tribuneu-i   od besede do besede natisnen ; drugikrat pa zarad nedolžne kritike one prve konfiskacije.    Omenjeni sestavek  izrazuje menjenje   ,Irredente" o potovanji   kralja   Humberta  na Dunaji. — Tukajšnje „d ruš t ve no gledišče"   („Teatro di societa") je obhajalo sinoči   (5. nov,)   svojo stoletnico.    Predstavljala se je opera, ki so jo igral* zdaj  100 let, ko ?e je gledišče odprlo;   naslov  tej   igri je:   „1 viaggiatori felici" („Srečni potovalci"); petje je prav prijetno  — Zdaj pa — gorje   Vam   Kranjcem!   —   Nasproti želez-nični črti Loka Divača, za katero se potegujete s Trža-čani vred Vi Kranjci, sta sklenila naša kupčijska zbornica in   naše   mestno   starešinstvo   prositi   za   črto   čez Predel, in, ko bi ta ne bila mogoča,   vsaj za črto iz Škofje   Loke  poleg  Idrijce  do Sv. Lucije in od tod skoz Gorico v Trst.   To je črta, za katero *se ie naš vrli  polkovnik vitez Karol Catinelli uže pred 40 leti poganjal.    V tem zmislu pojdete   peticiji   na državni zbor.
NovomestO 4. novembra.   —   Kolegijalni kapitelj v Novomestu tužnega srca naznanja,  da je  veleč, gospod
Simon vitez Wi 1 fan, infulirani prost, dekan in mestni župnik, zlatomašnik, vitez železne krone 3. reda itd. itd., po kratki bolezni, previden s svetimi zakrarr enti za umirajoče, v 80. letu svoje starosti, in 55. 1 tu mašništva, danes 4. novembra ob 10. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Preblagi ranjki bodi častitim duhovnim bratom, vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev priporočen.
Iz Koroške Bele. — Pri zadnji volifvi občinskega zastopa je bil izvoljen za župana Anton So klic, posestnik v Potokah, — za svetovalca sta bila pa izbrana France C op in Miha Malej, posestnika v Beli.
Iz Kamnegorice 7. nov. (Javna zahvala.) Dolžnost spoznanja velikih dobrot zahteva, da se udano podpisano cerkveno in občinsko predstojništvo javno zahvali visokučastitemu gospodu Jožefu Zupanu, stolnemu proštu v Ljubljani za obilno denarno pomoč, ki so jo o teku treh let kot patron naši farni cerkvi podarili v znesku celih 300 gold. za raznotera popravljanja na cerkvi in farnih poslopjih. Sprejmite zato, preblagi gospod, v imenu cele farne občine izraz najtoplejše zahvale za toliko zdatno pripomoč, katero tem više cenimo , ker naša ubožna Kamnagorica ima malo dobrotnikov, lastni njeni dohodki pa so jako slabotni.
Cerkveno in občinsko predstojništvo.
Dovje 4. nov. — Slavna c. kr. kmetijska družba v Ljubljani spomnila se je tudi nas Gorenjcev, ter hotela tudi našemu kmetu pomagati , da se bode mogel na noge postaviti, in sicer tako, da ne bode njegovo premoženje pojem lo, temveč trdno stalo ali pa se še zbolj-šalo No, zadnje ni ravno tako lahko, ker dandanes ima kmetovalec pretežko breme davkov, da bi si mogel svoje revno stanje v dobro in trdno spremeniti. Zadovoljen je že vsak, če mu gospodarstvo ne gre rakove poti, temveč da ie izhaja, in mu ni treba dolgov delati.
Kakor sem gori omenil, spomnila se nas je c. kr. družba kmetijska. Kako neki? Poslala nam je gosp. Gustava Pirca, aljunkta deželne vinorelske šole na Slapu, da je tukajšnjim prebivalcem ob kratkem pa jedrnato povedal marsikaj zelč potrebnega o živinoreji.
Bilo je dne 1. novembra dopoludne, ko nas je razveselil g. Pire s svojim prihodom. Po minulem kosilu ogledal si je najprej več hlevov in v njih nahajajoča se goveda. A bilo je ob času, ko slabo vreme uže toliko časa ne pripusti ljudem s tel je si napraviti. Utegnil bi marsikdo reči, naj pa s slamo nastiljajo. Temu pa ni tako. Tukajšnji posestniki imgo premalo polja, da bi mogli slamo stlati. Ko bi tako delali, manjkalo bi potem živini krme. Sitno je zato bilo posebno za ljudi, da jim pri najboljši volji ni bilo mogoče g. Pircu s suhimi hlevi postreči. Pa kaj se hoče, vreme je vsega tega vrzok, ljudje, katerim je živina drag zaklad, in bi jo radi imeli snažno, g tovo tega niso zakrivili.
Ko si je živino in hleva ogledoval, dobil je več reči, o katerih je pozneje tudi govoril.
Ob 4, uri popoludne bilo je napovedano, naj se zberejo posestniki v šolski sobi, kjer se jim bode več važnega za živinorejce posedalo. Točno ob tej uri zbralo se je toliko kmetovalcev in sploh posestnikov živine, da je bila šolska soba polna ter da so še zunaj pri odprtih durih poslušali.                           (Dal. prih.)
Šenčur pri Kranji 6, nov. (Javna zahvala!) Podpisano županstvo si šteje v dolžnost, tukaj očitno po naših ljubih „Novicahu zahvaliti se ne le si. c. k. kmetijski družbi, ki je gosp. Gustava Pirca, adjunkta Slapenske šole, 30. oktobra nam kot popotnega učitelja poslala, temuč tudi gosp. G. Pircu, da je tako izvrstno, prav po domaČe   in   umevno   nam  o živinoreji in gnoji
363
govoril in marsikaj tudi novega povedal, kar si hočemo dobro zapomniti in po teh vodilih tudi, delati.
Janez Cebasek, župan.
Iz Volčjega potoka pri Kamniku. — Pri volitvi občinskega starešinstva 2. dne t. m. so bili izvoljeni: za župana Franc Skerjane, — za svetovalca pa Janez Tomšič in Jakob Kratnar, — vsi trije posestniki iz Volčjega potoka.
Iz Motnika 5. nov. {Kako so nekdaj kmetje volka lovili^) Uže nekaj časa preteklo je od tega, kar sem zadnjič poročal , Novicam*', da se je v nase planine volk pritepel. Do danes je uže čez 20 ovac pokončal; lovci so uže večkrat lov na-nj napravili, pa vselej brez vspeha* Ker se tedaj ne da ustreliti, so stari možje začeli pripovedovati, kako so ga nekdaj lovili, ko še kmetje streliva niso imeli (sedaj ga pa ne smejo rabiti). Skopali so globoke jame, čez-nje so nametali gnatuvja (veje in drugo šaro), da se je jama zadelala, na gna-tovje pa so položili raztrgano ovco, — volk je prišel po ovco, pa se je v jamo vjel. Ko bi še sedaj to poskusili, morebiti ga bi preje vjeli, ko vsi lovci s svojimi puškami.                                                                Križnik.
Iz Ljubljane. — Naši gosp. državni poslanci se podajo v nedeljo na Dunaj v državni zbor , ki se prične v ponedeljek. O božičnih praznikih prestane aboro-vanje, katero se po novem letu zopet nadaljuje in menda mnogo časa.
—   Družbi kmetijski je ravnokar došel dopis, v ka terem si. deželna vlada centralnemu odboru poroča, da je si. ministerstvo kmetijstva vsled ponavljanih peticij družbe kmetijske z odlokom od 26. oktobra štev. 11.904 dovolilo pogojema (vertragsmassig) službo popotnega kmetijskega učitelja za Kranjsko deželo. SI. ministerstvo želi, da bi se ta služba uže letošnje leto oddala morebiti po istih pogojih, po katerih je razpisana enaka služba za Goriško in I s tri j o.
—   V zdravstvenem oziru za nas Ljubljančane zelo važna naprava — nova klavnica — se je odprla minuli teden — 3. dne t. m. — slovesno vpričo c. k. deželnega predsednika, deželnega glavarja , mestnega župana in odbora, predsednika kupčijske zbornice in dru zih veljakov ljubljanskih , pa tudi vseh mesarjev z g. Strukeijnom na čelu. In prav je tako bilo, kajti ovi slovesni dan zaznamova čas, da nismo Ljubljančani več v nevarnosti, iz kmetov skrivi dobivati mesa in drobu crknene ali pred poginom zaklane živine. Klavnica je lepo vrejena ter stane mestu nad 140.000 gold. Mesarji so je tudi sami veseli.
— (Imenovanje gosp Karola Plesko-ta) , bivšega c. k. okrajnega sodnika v Litiji, za c. k. deželnega sodniškega svetnika pri c. kr. okrožni sodi.iji v Novomestu je vzbudilo v vseh pravicoljubivih krogih veliko radost. Mož, vedno zvest dolžnostim svoje službe, natolcevan za rpanslavsta" zato, ker je na zemlji slovenski uradoval slovenski, — mož, ki je marsikako britko uro preživel o Vesteneckcvi aferi v Litiji, dosegel je zdaj pod mmisterstvom Pražakovim službo, ker more na visi stopinji mirno bivati.
—   Gosp. Jan. Pribošič imenovan je vojnim ku-ratom I. reda v Ljubljani.
—   Vsled poročila, ki ga je „Laib. Zeitg." prinesla v petek o zanimivi dogodbici v deželni norišnici na Studencu, naprošeni, naj bi „Novice" skusile dobiti ono pesmico, ki so jo zložile in pele blazne ženice, jo priobčimo tukaj z malim popisom cele dogodbice. V blaznici Studenški, v kateri je vpeljano načelo angleških zdravnikov „norestraint", po nase rečeno „ozdrav ljevanje brez vsake sileu, vršila se je uni teden neka domača ganljiva slovesnost, katera je znamenje prijaznega občevanja   med zdravniki in pa bolniki onega za-
voda. Bolniki hoteli so kazati primariju blaznice gosp. dr. Karolu Bleivveisu svojo udanost s tem, da so mu o njegovem godu izročili lepo sostavljeno voščilo, stvar-jeno o momentih, ko se njih um razvedri. Po prebranem voščilu stopil je tercet blaznih žensk v kolo ia v pričo velike množice druzih blaznih zapele so lepo-glasno sledečo, od neke blazne ženske sestavljeno in vglasbeno pesmico, katero priobčimo zategadelj, da deželani spoznajo dobrodejni način, s kojim se z bolniiki ravna, in da se seznanijo z življenjem in občutki v tem zavodu bivajočih bolnikov.    Pesmica se takole glasi:
Nacemu Častitemu gospodu primarijusu.
Mi  nesrečni  skupaj  zbrani In v  norišnico  odpeljani,
Gospod primarijus milostni
Bodite oče usmiljeni. Bog Vas obvarM
Mnogo, mnogo nas bolnikov In zdihovanja je veliko;
Al ko vid'mo priti Vas,
Srce se utolaži v nas. Bog Vas ob v ar'!
Gospod  primarijus nam  odbrani, Bog nam zdrave  Vas  ohrani, Mnogo,  mnogo let Vam daj Enkrat priti v sveti raj. Bog vas obvar!
Sestre so nam  pomočnice
In skrbijo za sirotice; One  so res božji dar, Jih sovražit' Bog obvar\ Bog Vas obvar'!
Zdaj  pa mi se Vam zrocimo In  se  Vam srčno zahvalimo Za preobilnih nam dobrot, Prejeli smo jih z  Vaših rok. Bog Vas obvarM
— (V deželnem gledališči) so v nedeljo igrali nekdaj nemškemu svetu zel6 priljubljeno burko ,,Wirr-war" slovečega dramaturga Kotzebue-a, katero, primerno poslovenjeno po Josipu Cimpermanu, je dramatično društvo v nedeljo prineslo na pozorišče. Gledališče je bilo na vseh prostorih natlačeno polno, le nekatere obligatne lože so bile prazne. Burka se je večinoma vrlo dobro vršila po najboljih močeh, ki so dramatičnemu društvu na razpolaganje, zato ni smeha bilo ne konca ne kraja. To je resnica. — Ko bi izvirnik in prevod tako slaba bila kakor v „Slov, Narodu" poroča gosp. dr. T. in pa v „Siovencua menda gosp. Haderlap, bi ne smela ta dva gosp. kritikarja karati Kotzebue-a in Cimpermana, ampak morala bi svoj ražel obrniti na ,.književnike" dramatičnega društva, kateri so gosp. Cimpermanu izrekoma naročili, naj grajano burko posloveni.
— (Na adreso gosp. c. kr. postnemu komisarju Ra-doliski.) Vredništvu „Novic" je došel zav tek (kouvert) pisma v roke, katero s prav lepo pisavo v slovenskem jeziku je adresiran bil na „gospoda L. O. na Krki Pošta Krka pri Hudem. Dolenjsko." Pritisneno je na drugi strani kouverta kar 12, reci: dvanajst poštnih štempeljnov, ki so dokumenti, koliko sveta je obhodilo to pismo, ki je bilo v Št. Jerneji na Dolenjskem oddano na Krko na Dolenjskem pri Hudem. „Sicer nerad — piše nam častiti gospod , na katerega je bilo ono osodepolno pismo adresirano — vendar jeza človeka premaga. Da vidite, kako daleč je iz St. Jerneja   na   Dolenjskem   na Krko pri  Hu-
364
dem, naj si. vrednistvu povem, da mi je prijatelj pisal pismo 3/9, na pošti v St. Jerneji je bilo sprejeto, kakor je iz zavitka razvidno, 4/9; potem pa je revše ubogo, dasiravno je bil naslov prav čisto pisan in vse drugo, kar treba, natanko zaznamovano — se ve da vse v slovenskem jeziku — na Krko priromalo še le ,9/io? vmes pa ,,jerperg" prosilo na 10 štacijonih, cel6 v „Fiuine" (na Reki) in v „Veglia" (otoku Krku)! Romanje se je vršilo tako le: Pismo oddano 4/9 na pošto v St. Jerneji prišlo je 5/9 na Reko in od tod 6/9 na otok Krk (Veglia). Tukaj ležalo je mesec dni, a ker adresata le ni bilo najti, kakor kaže laska opomnja na zavitku, prišlo je ,4/10 v Krško na Dolenjskem. Tukaj so zopet iskali adresata ter potem pismo odposlali nazaj v S t, Jernej. Od tod šlo je ,5/10 v Novomesto, kjer je ležalo dva dni, 17/i0 ogledalo si je Kostanjevico, potem šlo nazaj zopet v Novomesto, od koder je slednjič 19/10 srečno priromalo v Krko na Dolenjskem. Blaga poštna duša je bila ta, ki je slednjič slovenskemu naslovu „pošta Krka pri Hudem" nemški pripisala: „Obergurk bei Posendorf" in tako je nesrečno pismo iz S t. Jerneja na Dolenjskem v Krko na Dolenjskem romalo prav kratko pot dolzih celih 45 dni, dokler je prišlo na pravo mesto!! Kdor ne bi tega zanimivega potopisa verjel, naj se potrudi k vrednistvu ,,Novic" v Blaznikovo tiskarno, da vidi zavitek ves črn samih poštnih štempeljnov. Ce bi bilo v tem pismu adresatu kaka nujna reč naročena, na priliko, kak poziv k gosposki, kako plačilo, kaka licitacija itd., kako veliko škodo bi pri-zadjala ta zamuda, katere kriv bil bi le poštar, ki svojega okraja toliko ne pozna, da bi vedel, da je Krka nemški Obergurk, ,,pri Hudem" pa ,,bei Posendorf". Ker pa to skoraj ni verjeti, da bi poštar na Dolenjskem ne poznal slovenskih imen vsaj dolenjskih pošt, zato je zelo sumljivo, ali niso dotični poštni ekspeditorji, ki so pismo v rokah imeli, protivni slovenskemu jeziku nalašč pismo po svetu in celo v Vegi i o (Krk) pošiljali? Ce gosp. komisar Radoliska na svojem potovanji ne bode bolje nadzoroval bistvena opravila ekspeditor-jev, bi treba bilo, to nadzorstvo drugim rokam izročiti.
—   {Orožje in strelivo) se sme prebivalcem Bosne in in Hercegovine le z dovoljenjem bosniške deželne vlade pošiljati.
—   (Vodo za Trst) so kupili toraj vendar Tržačnni od Bistričanov. Vsak Bistričan, ki ima pravico do reke, dobi 16.000 gld. Ker Tržačani ne bodo vse vode potrebovali, ostalo je bode prej ko ne še vedno dovolj za mline in žage. Bistričanje skupaj dobijo po takem 1(0.000 gold.
—   (Eden izmed koroških usmiljenih bratov) hodi sedaj po Ljubljani ter z vladinim dovoljenjem nabira mije darove za veliko cesarjevič Rudolfovo bolnišnico v St. Vidu nad Celovcem. Ker se v omenjeno bolnico sprejemajo bolniki vsakatere narodnosti, naj jo podpirajo tudi Slovenci.