Knjižnica Na svetlo daje in zalaga družba. VIII. zvezek, p--s- Janez Cigler, slovenski pisatelj. Ti8ek J. Blaznik-ovih naslednikov. V Ljubljani. 1803. Janez Cigler, slovenski pisatelj. inv št 2rvr Sign...... In 7 /J V spom stoletnice njegovega rojstva spisal Ivan Vrhovnik, župnik trnovski v Ljubljani. S tremi potlubami. V Ljubljani. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda 1893. k A% - „ . .. W?is *; -J— MJU vuei II C33SJTS C I. Ciglerjevo življenje. ^^^ne 7. velikega travna t. I. je minilo sto let, odkar se je rodil pisatelj „Sreče v nesreči", prve povesti slovenske, ki se je — kakor piše Fr. Levstik — tako prikupila našemu ljudstvu, da se je vrstila od hiše do hiše ter postala v resnici narodna. Kakor je Valentin Vodnik po času prvi pesnik naš, takisto je Janez Cigler prvi po-vestničar slovenski. Oba je dala slovenstvu okolica ljubljanska. Poslednji se je rodil pri Županu v Udmatu hiš. štev. 4. Kakor pred sto leti, krije še dandanes rojstveni dom njegov (glej sliko na str. 6) slamnata streha in kakor zvest varuh čuva še vedno Županovo hišo na desni znamenje — ostanek nekdanjih Marijinih postaj, katerih prva*) je stala pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani, poslednja pa pri Mariji Devici v Polju. Vinska kapljica toči se pri Županu — Bog vedi kako dolgo že. Ljubljanski nedeljski izletniki so nekdaj radi zahajali semkaj. Sedaj *) To znamenje so porušili pred kakimi 33 leti, ko so razširjali zaloško cesto. Rojstveni dom Ciglerjev. -HHa 7 m krčmari vdova rajnega netjaka pisateljevega. Pred sto leti pa je kmetoval tu Andrej Ceglar.*) Dne 7. velikega travna 1792 mu je povila druga žena Margareta, rojena Skatinka, sina, katerega je še tisti dan krstil šentpeterski beneficijat Jakob La-komnik (Wacolnig) na ime Janeza Nepomučana. Kumovala sta mu kmet Jožef Krivec in Marija Jel-nikarica. Prva žena Andrejeva Mina Skalarica je umrla brez dece. Drugi zakon pa mu je dal devetero potomcev **) Dve tretjini otrok je pobrala smrt že v rani mladosti. Ostali so samo: pisatelj Janez, poznejši gospodar Martin (f 11. grudna 1872) in Jera (f 19. kimalca 1871). Previdnost božja je odločila Janezu duhovski stan. Vstopil je v ljubljanske latinske šole jeseni 1. 1804. Hrum in šum francoskih vojn je premotil marsikaterega dijaka, da je zamenjal knjigo s puško; *) »Andreas Zeglar, rusticus« — stoji v krstni knjigi šentpeterski, takisto tudi v poročni matici dne 4. vinotoka 1784. ko se je piVikrat oženil Andrej, in dne 13. svečana 1786, ko se je drugikrat poročil. Pri Županu je bila ondaj hiš. štev. 1. — Naš pisatelj je izpremenil v korenskem zlogu svojega. imena e v i, oziroma ie, v končnici pa a v e. Podpisaval se je: Ziegler, v poznejši dobi: Cigler na pr. v »Deteljici«, v »Kortonici«. Te pisave sem se oklenil tudi jaz. Poročilo ljubljanskega liceja z leta 1805 ima »in infima Grammatices Classe«: Zegler Joannes, Carn. ex Udmatli — isto tako »Catalogus cleri« z 1. 1815. **) Pred Janezom, ki je bil četrtorojenec, zagledali so beli dan: prvorojenka Elizabeta, rojena 19. listopada 1786, Martin, rojen 11. listopada 1787, in Jožef, rojen 26. svečana 1790. Za Janezom so došli že: Marija, rojena 2. velikega srpana 1794. Jakob, rojen 27. malega travna 1796, Marija, rojena 8. rožnika 1799, Jakob, rojen 19. malega travna 1802, in Jera, rojena 27-svečana 1805. Cigler pa je vstrajal. Na gimnaziji ni bil posebno marljiv. Stopivšega v licej — tako so zvali tedaj 7. in 8. latinsko šolo, izpodbode ga sošolec in rojak Andrej Mešutar, rekoč: „Janez, čas je, da se resno poprimeva naukov!" — „Prav praviš, Andrej", odvrne mu Cigler, „pokaživa kot filozofa (sedmo- in osmošolca), da nimava slame v glavi! Porabiva talente, ki nama jih je dal Bog!" Janez ni izgubil niti jednega leta in ko je 1. 1814 dovršil bogoslovje, bil je premlad za sv. mašništvo. Semeniško voditeljstvo ga pošlje torej za domačega učitelja k neki odlični gospodi, menda naJablanico. V tamošnji graščini so govorili francoski. Ciglerju ni bil neznan ta jezik, vsaj je bila tedaj na ljubljanskem liceju posebna sto-lica za francoščino — učitelj ji je bil neki Chawrag. Grajska gospa izpodbuja Ciglerja, naj se popolnoma izuri v francoskem jeziku. Rad jo posluhne. Dne 9. malega travna 1815 je postal mašnik. Tedaj so imeli pri Županovih v Udmatu veselo veliko noč. Za piruhe so dobili novega mašnika. Prvo pre-sveto daritev je opravil Cigler v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Dolgotrajne vojne so zakrivile pomanjkanje duhovnikov. Mladi posvečenec je moral torej takoj nastopiti kapelansko službo. Dekret z 18. malega travna mu je veleval v Kolovrat. Samoto kolovraško je zamenjal že 2. vinotoka istega leta s prijazno dota ovsko kapelanijo; pa tudi tu je ostal samo malo časa — do 26. prosinca 1816. Iz Doba je šel kape-lanovat vŠkocijan pri Dobravi, od kodar so ga 14. listopada 1820 poklicati za Šilingovega beneficijata in kapelana v rojstveno afeu župo k sv. Petru v Ljubljano, kjer je ondaj župnikoval tudi v slovenskem -i^m 9 H®*- slovstvu znani Janez Beden čič.*) Tuje bil priča onih znamenitih dnij, ko so se 1. 1821 zbrali evropski vladarji h kongresu v našem glavnem mestu. Neizbrisno mu je ostalo imenovano leto v spominu radi rane, katero mu je vsekala smrt obeh roditeljev. Dne 28. svečana 1821 je izgubil mater Margareto, pol leta pozneje pa še očeta Andreja (t 4. kimalca 1821). Dne 2. rožnika 1823 so mu poverili upravitelj-stvo topliške župe na Dolenjskem. V Toplicah se ni vdomačil. Vleklo ga je nazaj v Ljubljano. Tedaj je bila razpisana služba dušnega pastirja na ljubljanskem Gradu, kamor so izza 1. 1815 zapirali poli-tiške kaznjence, zlasti laške karbonarije. Za službo kaznilniškega kurata se je potegnil Cigler. Dobil jo je 24. listopada 1823. Med raznorodnimi, večinoma jako omikanimi ujetniki so mu mnogo koristile njegove obširne jezikovne vednosti. Tu se je do dobrega izvežbal v italijanščini. Tako izvrstno je govoril laški, kakor kak Toskanec. Kaznjencem se je priljubil izobraženi duhovnik, ki je tako rad občeval ž njimi ter jim stregel, kolikor je mogel in smel. Iz hvaležnosti so mu darovali velike svote zlatega de- *) Poleg 5. natisa »Thomaža Kempenzarja čvetirih Bukev» 1825 in 4. natisa Klementinijevega >Svetega križevega pota» 1826 (gl. J. Marn, Jezičnik, XXIII., 38.) je spisal tudi nemško knjigo: »Gottliche Anstalten zur Beseligung der Menschen und ihre Vol-lendung durch Jesum« 1828. O poslednji piže Cigler v članku «Li-terarische Notiz aus Krain« v celovški «Carinthiji» 1829, štev. 13.: «Der gelehrte Verfasser und eifrige Seelsorger. der auch eine ver-besserte Ausgabe des Thomas v. Kempen in krainischer Sprache veranstaltete, zeigt in seinen Schriften, wie ausnehmend er in der heil. Schrift und in den Schriften den Kirchenvater bewandert ist, und wie sehr er sich bemiiht zur Erhaltung der echt katho-liscben Lehre so viel moglich beizutragen». — Bedenčič je izdal tudi propovedi v nemškem jeziku. narja. Neki Italijan mu je bil posebno udan. Ko so ga bili pomilostili, poslal je Ciglerju z doma nežen etui, v katerem so bile tri velike svetinje: jedna zlata, druga srebrna, tretja bronasta. Zlato so cenili nad 60 gld. Etui je nosil baje na pokrovčku napis: „Joann. Bapt. Canonici parocho Joanni Ziegler". — Malodane devet let je prebil Cigler na ljubljanskem Gradu. Po-strezala mu je tu sestra Jera, dokler se ni I. 1827 omožila v Šmartin pri Litiji. S smrtjo Jakoba Križaja dne 12. rožnika 1832 se je izpraznila župa višnjegorska; 30. kimalca istega leta pa je dobila novega dušnega pastirja — Janeza Ciglerja. Skoro polovico svojega življenja je pasel čedo višnjegorsko. Leta 1865 je daroval na tihem zlato mašo. Namerjali so tedaj trojno slovesnost hkrati: zlato mašo župnikovo, zlato poroko brata Martina in poroko net-jaka Jožefa Jakliča iz Šmartina pri Litiji. Žal, da se krasni ukrep ni izvršil v dejanju. V silno težavni kapelanski službi v Škocijanu na Dolenjskem se je bil Cigler jahaje prehladil v noge. To ga je morilo na stara leta. Leta 1862 je iskal pomoči v morski kopeli v Trstu. Dolgo je hiral. „Fi-ziški in moralno sem zelo onemogel" — piše 15. velikega travna 1867 svojemu nekdanjemu duhovnemu pomočniku. „Prvo nedeljo po veliki noči so se me pri sv. maši lotile tolike slabosti, da so me morali nesti od oltarja". Potrpežljivo je prenašal grozne bolečine, ki so ga večkrat po cele mesece priklepale na posteljo. 11. dan malega travna 1869 je rešil 77letnega starčka zemeljskih težav. Umrl je za prisadom na nogi. Pokopal ga je šmarijski dekan Matija Brolih fajmoiler Višoiagorskl • 7 maja 1792. t II. apr 1869. TUKAJ TRUPLA PRAH POČIVA, DUŠI TAM PLAČILO V2IVA, KLIČEM MILO 7 TEMNE JAME MOLI 0 PRIJATEl, ZA l«E! Grobni spomenik. 12 motna grobišču župne cerkve sv. Tilna v Višnji gori. Gomilo mu kaže preprost kamenit spomenik, visok 2'45 cm, širok spodaj 66 cm, zgoraj pa 54 cm, vzidan na južni strani župne cerkve tik žagrada (glej sliko na str. 11). Napis mu sl6ve: Janez Cigler fajmošter Višnjagorski R. 7. maja 1792 f 11. aprila 1869. Tukaj trupla prali počiva, Duša tam plačilo vživa, Kličem milo 'z temne jame: Moli. o prijatel, za-me! n. Cigler — duhovnik. Ko bi ničesar ne vedeli o Ciglerjevem duhovniškem delovanju, dovolj bi nam jasno pričali spisi njegovi, napojeni s krepkim verskim prepričanjem, da je bil Cigler duhovnik v najblažjem pomenu besede. Svedoki, ki bi nam mogli kaj poročati o prvi dobi njegovega dušnega pastirovanja, legli so že davno v grob. Kar podajem o Ciglerju duhovniku, tiče se je-dino le njegovega župnikovanja v Višnji gori. Svojim župljanom je bil v vsakem oziru dober pastir. Ob nedeljah in praznikih je imel vselej 10. opravilo. Govora njegovega so se veselili Višnjani. „Kakšno zgodbo nam bodo koli jutri povedali gospod fajmošter?" ugibali so radovedno ob sobotah. Cigler je rad vpletal v propovedi kak mičen dogodek, ka- teri je lepo raztegnil ter navezal na-nj primerne nauke. S prižnice ni žalil ljudij. Zabolelo ga je, ko je zvedel nekoč, da je ušla kapelanu pri krščanskem nauku preostra beseda. Ponašanje na leči mu je bilo postavno, živahno, celo mladeniško, beseda bolj mehka, ker ni imel z6b, vender pa prijetna. „Cigler je lepo govoril" — pohvalil mi ga je odličen cerkveni dostojanstvenik. Točno se je držal reda. Pet minut pred določeno uro je bil vselej že v žagradu in ko je odzvo-mlo, pristopil je takoj k oltarju. Ob sobotah in pred prazniki popoldne je rad zahajal v izpovednico. Še kot 641etni starček je presedel včasih po cele tri ure, deleč zakrament sv. pokore. Ni se ganil domov, dokler ni odstopil poslednji izpovedanec. Takisto je ravnal tudi ob nedeljah zjutraj. O pol petih je bil že v izpovednici. Oddahnil se je nekoliko le med rano službo božjo, potem pa zopet nadaljeval svoj vzvišeni posel. Nikdar se ni pritoževal, da ima preveč izpo-vedencev. Vesel je bil in zadovoljen, kadar so v večjem številu pritisnili. — Hudo je bil bolan, kadar je prekršil ustanovljeni si red. Z isto natančnostjo, ki ga je spremljala pri sv. opravilih v cerkvi, izvrševal je tudi župni urad. „Župne matice njegovega časa so v pravem pomenu 1 e p o p i s j e, kakor je izvrstno lepo pisal tudi vse druge reči" — poroča o njem naslednik njegov. Vsako vrstico v omenjenih knjigah je pisal z drugačnimi črkami. Kopije župnim maticam je sam sproti spisaval. Pravi mojster je bil v frakturni pisavi. Čudeč 'se toliki marljivosti, vzkliknil je knezoškof Anton Alojzij Wolf nekoč o vizitaciji: „Kaj takega se ne nahaja v vsi ljubljanski škofiji!" -h»£! 14 Bs 20 I zinja, ko je našla človeka, s katerim se je mogla pogovarjati v svojem jeziku. Svetske omike se je navzel nekaj kot domači učitelj na Jablanici, nekaj na ljubljanskem Gradu od plemenitih ujetnikov, nekaj pa na potovanjih v mlajših letih. Njegov netjak pripoveduje, da je vsako drugo ali vsaj tretje leto krenil na kako daljšo pot. Domača dežela mu je bila popolnoma znana. Posetil je baje Hrvaško, Italijo. Videl je Rim ter poklonil se papežu. Potoval je po Francoskem in po Nemškem. Da bi radi odsotnosti njegove ne trpelo dušno pa-stirstvo, izprosil si je baje o takih prilikah vselej namestnika od škofij stva. Ne znam, kaj je zavedlo Ciglerja, da je proizvajal svojo rodbino iz Bavarcev. Dne 10. kimalca 1. 1838 je bil na Dunaju. Tedaj je izdelaval c. kr. dvorski in nižeavstrijski deželni grbni slikar Jožef Stein tam poleg koroških vrat nasproti Esterhazijevi palači v pritličju hiš. štev. 1009 poleg raznih diplom tudi rodovnike in vsakovrstne grbe za pogrebe na papir in tafet, na platno in les; vrezaval jih je v železno in bakreno pločevino. Pri tem umetalniku je iztaknil naš pisatelj grb nekega Aleksija Zieglerja, ki se je bil porodil 5. listopada 1. 1410 ter se potem vzpel na častno stopinjo bavarskega svetovalca. Ta grb mu je v dveh ali treh izvodih preslikal Stein na papir za 12 gld. konv. veljave. Preko črnega, v dveh kotih srebrnega polja seza pol opečno rdeča pol srebrna prečnica. V obeh črnih poljih sta srebrni školjki. Iznad grbovih okraskov dviga se labudja srebrna glava. Spodaj je napisal Cigler s krasnimi črtami: „Alexius Ziegler Bayerischer Rath, geboren den 5. November 1410. V on diesem stammt die Familie Ziegler in Udmat bei Laibach Haus-Nr. 4 Pfarre St. Peter Bezirk Umgebung Laibach's. Wappenbuch's Fol. 12360. Joan. Ziegler Pfarrer in Weixelburg personlich abgehollt in Wien am 10. September 1838." Jeden izvod tega grba je podaril sestri ter pristavil podenj opomnjo: „Ger-trud Jaklič geboren 28. Februar 1805 in Udmat bei Laibach. Zugeheiratet auf S. Martin bei Litaj 20. Juni 1827. war geborne Ziegler." Drugi izvod je poklonil bratu Martinu, čegar potomci ga še zdaj hranijo. Svojcem je bil jako udan.' Zlasti je cenil netjaka Jožefa Jakliča, posestnika v Šmartinu pri Litiji. Kot osemletnega dečka ga je vzel k sebi. Skrbel je, da je dovršil osnovne šole. Ko je odrastel, kupil mu je zemljišče v Krškem samo zato, da bi ga odtegnil vojaščini. Njega si je izbral za glavnega dediča svojega precej obilnega imetja. Z isto natančnostjo, ki mu je bila tovarišica v življenju, poskrbel je tudi za svoj pogreb. Sosednjim duhovnikom, o katerih je slutil, da ga bodo spremili na poslednji poti, ostavil je zlatnike zavite v papir ter na vsak zavojček napisal obdarovančevo ime. IV. Cigler — slovenski rodoljub. i. Pred 70. leti so bili slovenski rodoljubi jako redki. Kolikor jih je štela naša ožja domovina, izšli so domalega vsi iz V o d n i k o v e šole. Netili so med seboj oni sveti ogenj, ki jim ga je bil vnel v prsih pevec »Ilirije oživljene". Med temi blagimi možmi je bil Janez Cigler. Kako vnet je bil za svoj narod in za slovstvo njegovo, svedoči članek njegov: „Litera-rische Notiz aus Krain" v celovški „Carin-thii" 1829, štev. 13. Ponosno kaže Nemcem napredek slovenski. Oznanivši in kratko ocenivši 16 raznih slovstvenih del, ki so izšla izza 1. 1813, zakliče: „Tako si prizadevajo novi Uirci doseči čedalje višjo znanstveno miko, da se mogo kdaj kosati s svojimi omikanim sosedi *). Široko slovansko obzorje kaže njegova ocena Ravnikarjevih „Zgodb svetiga Pisma" v istem spisu. „To izvrstno delo — piše Cigler — ki je spisano v pravem duhu čistega kranjskega, torej premnogim drugim slovanskim narečjem razumljivega jezika brez primesi tujih izrazov in besedij, ne čitajo samo na Kranjskem marljivo, marveč nahaja se tudi v rokah najoddaljenejših Slovanov, n. pr. Hrvatov, Dalmatincev, Čehov in Rusov, v katerih je našlo mnogo pohvale." Cigler je ljubil slovanske jezike. Govoril je hrvatsko ali srbsko, češko in rusko. Ruščino je jel gojiti kot kapelan pri sv. Petru v Ljubljani 1. 1821. Za kongresa je mnogo občeval s pravoslavnim svečenikom carja Aleksandra. Bila sta si prijatelja. Nekoč pa mu veli Cigler: „Vi ste raz-kolniki!" Ta opomnja je hipoma raztrgala njijino zvezo. Pop ga niti pogledal ni od tistega dne. Izvrstno je govoril srbski. Leta 1850 so potovali graničarski polki preko Višnje gore v Italijo. Vsak polk je imel svojega vojaškega duhovnika. Teh je došlo v kratkih presledkih jednajst. Bili so večinoma *) «So bestreben sich die neuen Illyrier in der wissenschaft-lichen Bildung immer hoher zu steigen, um einstens mit ihren cul-tivirten Nachbaren ins Gleichgewicht treten zu konnejn, -k>h 23 B5S 24 jez — pravi — Slovan sem, kakor vi; prisiljen sem bil francoski soldat biti, doma sem iz Kranjskega na Ilirskem, kjer se govori le slovensko. V a š p o 1 j s k i jezik se z našim kranjskim močno vjema, zato se lahko razumemo." (str. 51 in 52.) 2. „Ne živi samo za se, temuč živi tudi za druge" — ta rek je zapisal Cigler 1. 1860 med „P o d učljivi mi pregovori" v „Novicah" str. 195., mnogo prej pa že v svoje srce. Dela njegova svedočijo, da ni živel samo za-se, ampak za svoj narod. Pospeševal je napredek našega kmeta, te korenine slovenstva. Bolelo ga je, videčega, kako trdovratno se drži naš rod zastarelih tradicij, sosednji narodi pa napredujejo v vseh strokah. Resno opominja torej Slovence: „Novih navad ne zaničovati." (Novice 1844 str. 135). Kara namreč tiste, ki se po-smehujejo novim izumom ter pravijo: „Več ko se novega znajde, hujši je na svetu." „Vse novo znajdene reči niso za nič. Bolj umetalno ko ljudje ravnajo, manj imajo. Staro je nar bolji, staro vino in stara petica sta še nar bolji." Čujmo, kako pobija starokopitnežem ugovore! „Res je to, de staro vino in stara petica oba sta dobra. Tode staro vino, če le veliko let leži, sča-sama vso moč zgubi; ne da se pred piti, z novim se mora zaliti. Tudi stara petica, če veliko let gre iz rok v roke, se sčasama tako odergne, de zgubi svojo ceno in vrednost. Ravno tako vsako delo po starih navadah opravljeno zgubi svojo ceno, če se po novih znajdbah boljši, z manjši težo in z večjim dobičkam opraviti zamore." Potem zavrača trditev, češ, da so se naši -HHS 25 predniki držali vedno le starega ter kljubovali novim izumom. Oni so sprejemali vse, kar so spoznali, da je koristno. Drug od drugega so se učili. Tako se še zdaj godi. •Človeška umetalnost se vedno izdeluje, Visoko um se v naših dnevih povzdiguje.« Bedasto je tedaj vse nove znajdbe brez razločka zametovati. Moder človek vsako novo reč dobro pre-vdari, poskusi in se prepriča. Če vidi, da je nova iznajdba dobra in koristna, jo obdrži in drugim per-poroči; če se mu dobra ne zdi, jo v nemar pusti." Pravi napredek širi se samo tam, kjer je doma treznost, varičnost, vstrajno delo, umno gospodarstvo. K tem čednostim izpodbuja Cigler naše prosto ljudstvo v zlata vrednem članku: „Prid-nost potrebna" („Novice" 1846, str. 155, 159). „De bo kmet zamogel shajati, naj vživa le domače pridelke, ne pa takih, ki jih mora drago kupovati in veliko denarjev za-nje potrositi. Per malih kmetijah se ne dobi toliko, de bi kmetovavec zamogel vsaki dan kofe piti, meso jesti, in z dobrim vinam se gostiti. Mali kmetovavec tudi ne more drazih oblačil nositi, ali pa po shodiših pogostim hoditi, tam popi-jati'in zapravljati. Vživa naj kmet pridelke svojih rok, oblači naj se po svojim stanu, brez potrebe naj nikamor ne hodi, po nepridnim naj nikoli nobeniga groša ne zapravi, gotovo bo shajal." Razvade našega ljudstva so skelele Cig-lerja. Zla rana na telesu prostega slovenskega naroda je voglarjenje pri svatbah. V vasi Šk. na Dolenjskem so prišli 9. svečana 1846 fantje iz dveh sosednjih vasij na prežo.' Oborožili so se s koli. Prežalci iz manjše vasi, videč, da jih je premalo, pobegnejo. Nekaj se jih poskrije v sosednjo hišo. Premagovalci prihite za njimi ter pobijejo popolnoma nedolžnega človeka, „ki je le na večer prišel sem vas, ker so per tisti hiši šivce (žnidarje) imeli." Dragi dan je revež umrl. „De bi to grdo voglarjenje ali prezanje per že-nitninah skorej vstavili in tolikim nesrečam konec storili!" dodaje Cigler ti »Žalostni pustni zgodbi", ki jo je priobčil v „Novicah" 1846 str. 36. Ostrino svojega peresa zasaja blagi rodoljub v pogubne vraže, ki begajo našega prostaka. V K. blizu V. je šla 9. malega travna 1845 neka mati v hosto pogledat, kako se pase živina. Seboj je vzela obe hčerki, jedno šest-, drugo štiriletno. Ostavivši ji na zeleni ravnici, oddalji se. Kar zakriči otrok. Mati prihiti ter vidi, da je deklico pičil gad. V šestih urah je bila mrtva. Žalujočim starišem so množili bridkost neumneži, govoreč, da se ne more zveličati človek, katerega je pičil gad, če umre v 24. urah. „Čuditi se je — piše Cigler v »Novicah" 1845 — de se v današnjih časih tako grda vraža med ljudmi najde! To pride od tod, ker ljudje rajši in bolj terdno verjamejo jezičnim sleparjem in beraškim ciganom, kakor uče-nikam keršanske resnice. Vsaka neumna vraža je strupen gad v keršanski veri." Zatira jih, kjer koli jih nahaja. Pogostoma biča v svojih spisih lahkovernost našega kmeta, vero v čarovnice, ki narejajo živini ter prouzročajo točo in viharje. Ljubo opominja roditelje. „Staršam v poduk" je naslov poročilu njegovemu o dveh nesrečah, ki sta se zgodili zbok nepaznosti roditeljev blizu V. 1. 1846. Vtonil je v neki jami 2'/2 leten zal fantič, 16 dni pozneje pa v sosednji vasi B. ravno leto stara punčika. „ Starši! ne pušajte otrok v nevarne kraje — svari Cigler. Otroci so od Boga vaši skerbi izročeni. Če pa vaši zanikar-nosti ob življenje pridejo, ste vi tega krivi, ste vi njih ubijavci!" (»Novice" 1846 str. 123.) Cigler je ljubil učečo se mladino. Kako lepo je opisal izlet višnjanskih šolarjev o Alojzijevem 1. 1860 v Dedin dol (»Novice" 1860, str. 223)! Konec leta je odlične učence najrajši sam vpisaval v „zlate bukve." Gostoljubnosti njegove do dijakov sem že omenil. Lepo je osvedočil svoje rodoljubje tedaj, ko je slovenski mecena nesmrtni škof Anton Alojzij polagal temelj onemu zavodu, ki je dal slovenstvu že toliko vrlih mož. Alojzijevišču je podaril Cigler 1. 1847 znamenito svoto 215 gld. st. d. Na tihem je delal rodoljub Janez Cigler. Nikdar se ni oblastno ril v prve vrste. Kako iskreno je ljubil svoj narod, pokazal je najsijajneje s toli mnogovrstnim in plodovitim delovanjem na slovstvenem polju. V. Cigler — slovenski pisatelj. »Veselo letala Čebelica v log, Medu nabirala Po cvetji okrog. Janez Cigler. Marljivi bučelici je podoben naš pisatelj. Neumorno je nabiral medu ter ga ponujal rojakom v svojih spisih. Celih 38 let — od 1. 1»28, ko so izšle njegove „Molitve za bolnike" pa do 1. 1866, ko je družba sv. Mohorja izdala poslednjo povest Ciglerjevo: „Kortonica" — deloval je v slovenskem slovstvenem H 28 Br- loga. Zanimiva je ta doba v duševnem življenju našega naroda. „Kr ajnska Čb elica", ..Novice", „Drobtince", „družba sv. Mohorja" — to so one točke, okoli katerih se je več ali manj sukalo ondaj naše slovstveno gibanje. Vsem tem podjetjem je bil sotrudnik Janez Cigler. Oglejmo si najprej Ciglerjeve pesmi. Ni jih mnogo. Izšle so v „Krajnski Čbelici" in v „Novicah". Prva je prinesla v 2 zvezku 1. 1831 tri basni: „Mravlja s kobilico", »Šinkovec všel" in „Pajk z muho", in dve pripovedni pesmi Cig-lerjevi: „Plahta na dvoje" in .Dozdevna smrt". V 3. bukvicah „Krajnske Čbelice" sta basni: „Lesi'ca z kužetam" in „Povračilo". „Čbeličarju" Ciglerju je bil znak: *** in Z. V „Novicah" je objavil: „Ljub-ljanske kovače" (1844 str. 37) in »Zmoto" (1849 str. 131). . Iz nekdanjih slovenskih beril je znana »Mravlja s kobilico". To je prva natisnjena pesem Cigler-jeva. Ona je italijanskega porekla, česar pa pesnik ni priznal. Basen „Šinkovec všel" izraža veselje radi dobljene svobode : ♦Zdaj ječe kon'c ubog'mu tiču; Zadosti tičar! sem je vžfl: Frk, frk! zelen'mu pojem griču, Nič, nič me več ne boš učil.» *) „Pajk z muho" — ta basen „da pečicam uk: Bežite nastavi! Nevaren klobuk!" *) Pesmi iz *Kr. Čbelice» navajam poleg drugega natisa. Druge bukvice so izšle drugič 1. 1847, tretje pa I. 1849. -kS§ 29 V „Lesici z kužetam" opisuje lisičjo nehva-ležnost. Nesramnica je izrinila kužeta — zobaka — iz gorke hišice, kamor jo je bil gostoljubno sprejel. »Povračilo" opeva hvaležnost bučelično. Zdi se mi, da je to najlepša pesem Ciglerjeva. Evo je! Povračilo. Veselo letala Čebelica v log, Medu nabirala, Po cvetji okrog. Vihar jo zavije, Ne more letet', V vodnjak jo pobije: Kako se otet'! Golobčik kar šine Šibin'co vlomit, Jo v vodo porine Čebelco rešit'. — Nevarnost otveze Goloba strašnži. Ga strelec zaleze, Pomeri v njeg&. To vidi čebel'ca, Vrniti hiti, U roko pič' strelca, Golob odleti. Srce pozabilo Ljubezni ne bo, Dobrote vračilo Da milo nebo.» »Dozdevno smrt" in »Ljubljanske kovače" je zajel iz povestnice svoje rojstvene župe. ^»a 30 gH*- Pred 300 leti je umrla Marjeta Ziderka. Prineso jo v mrtvašnico k sv. Petru. Krsta je odkrita. Na desnici blesti rajnici zlat prstan. Po noči se prikrade tat. Mudi se mu, Nagloma ji hoče potegniti dragotino s prsta, toda ne more je sneti — prst je otekel. Pošast zasadi zobe vanj. Grozna bolečina prebudi omedlelo Marjeto, vzpne se ter mahne tatu tako silno, da se zgrudi na tla. Ziderka pa hiti domov, trka ter kliče moža, proseč: „Naj te ne obide groza, tvoja raj -niča trka." Mnogo let je še živela potem v srečnem zakonu. — Taka je vsebina „Dozdevni smrti." Posnel jo je Cigler po anekdoti, priobčeni v „Illyrisches Blatt" 1823 str. 80. Tam stoji, da je spomladi 1. 1545 po dolgi bolezni preminila Margareta „Siederinn", pa zbok roparskega napada zopet oživela v mrtvašnici. Pri sv. Petru v Ljubljani so prejšnje čase svetili kovači pri procesiji na sv. R. Telesa dan. Bandero s sliko svojega pomočnika sv. Eligija pa nosijo še dandanes o Telovem. Ta starodavni običaj opeva Cigler v pesmi: »Ljubljanski kovači." «V Ilirjo pridere Nevsmiljen tiran, Ljubljano razdere Neverni Osman. Zdaj cerkve se loti Sempeterske žgat', Kovači na poti Ne dajo končat. Z gorečim železarn Nad Turka dero, Z velikim trpežam Serčno odženo. V Šempetru z procesjo Kovači gredo. H spominu tam svet'jo, Bandero neso».*) Dodal ji je to-le opomnjo: „3. dan Rožnicveta 1472 je Turk cerkev sv. Petra v Ljubljani požgal; v spomin tega beremo tukaj**) leta napis: „Anno 1472 den . 3 . j ivnii ist dieses Got | ts havs . s. petri als | pfarkirchen der stat [ labacn von dem erb | feindt christliches | namens den tvrcke | abgebrent vnd ve | rhert worden 1618." *) Druga pripoved izvaja ta običaj izza časa ljubljanskega škofa Tomaža Chrona, ki je po dolgem premolku zopet uvel procesijo sv. R. Telesa. Sam je nesel Najsvetejše preko brvi, ki je držala čez Ljubljanico ondukaj, kjer se vzpenja zdaj šentpeterski most. Oboroživši se s kladivi spremljali so škofa ljubljanski kovači, ki so bili zvesti ostali sv. katoliški veri. Procesija dospe preko brvi. Zdajci planejo nanjo protestantje. Kovači pa se jim postavijo po robu ter jih zapode v beg. V spomin na to katoliško zmago so postavili ondu znamenje, katero pa so odstranili tedaj, ko so odpravili brv ter jo nadomestili z mostom. Ostanke znamenja so hranili dolgo kot zgodovinsko dragocenost v sosednji hiši pri Korenu na Poljanski cesti št. 26. L. 1843 pa sta se šentpeterski župnik Matevž Svetličič in ljubljanski župan Hradeckj' pobrinila, da da se je spomenik — kamenit križ — popravil ter postavil na sedanje mesto na Žitnem trgu. Troške so pokrili z radovoljnimi darovi. Največ je pripomogel mecena knezoškof Anton Alozij Wolf. Spomenik je blagoslovil imenovani župnik na velikonočni ponedeljek istega leta. — Izza časa Chronovega so se vdeleževali ljubljanski kovači vsako leto procesije sv. R. Telesa pri sv. Petru. Mojstri so prišli s svojimi pomočniki k 1. duhovnem opravilu. Spremili so duhovnika s plamenicami in z navadnimi svečami k oltarju; po povzdigovanju pa so šli k darovanju. Pri procesiji so nosili pomočniki nebo in kovaško bandero; mojstri pa so svetili s plamenicami. **) v cerkvi sv. Petra v Ljubljani na kameniti plošči vzidani v steno blizu vhoda na desni strani. Prepisal sem napis razen majuskul natanko. >51 32 V „Plahti na dvoje" izganja hudobna nevesta tasta Nemaniča. Težko se loči starček od ljubljenega doma. Jokaje prosi na pragu, če sme, „le plahto uzet', de bi mogel se v mrazi odet." Odurno ga zavrne nevesta: „Kar kol' je pri hiši, pri hiši naj bo!" Sina zaboli ta surovost. On ukaže svojemu sinčku, naj stopi po odejo ter naj jo da dedu. Fant razpolovi plahto; polovico da starčku, polovico pa materi rekoč: Koristila vam bode, kadar vas izžene moja nevesta. „Mat' grozo čutila opombe sinu, ostati prosila pri sebi tastu." Pikra je „Zmota" : Satan z babo se prepira, Peter ju zmirit' ne ve, Naglo sablico izdira — Prež obema ste glave. Razserden Gospod mu pravi: ♦ Peter! tega ne terpim, Berž nazaj glave postavi! Primete se, jez skerbim.» Peter zmoten kar popravi, Žensko glavo vragu da. Ženi vragovo postavi, — Marsikdo še to pozna. Neki odličen prijatelj njegov mi piše: „Cigler je rad zložil kako šaljivo ali satirično pesem. Spominjam se, da mi je bral nekoč dobro osoljeno satiro o Višnjanih, v kateri hudo biča napake posamičnih vasij. Ali sva se smijala!" Pesnikujoč je posnemal Cigler Vodnika, čegar pesmi je znal tako naglo recitovati, „kot bi žeblje koval." Oblika pri Ciglerju je vsa Vodnikova. O notranji vrednosti Ciglerjevih pesmij sodi izdatelj najno- m 33 ikh- vejše izdaje „Krajnske Čbelice" R. Perusek: »Njegove pesni, ponajveč pripovedne, so brez pesniškega poleta." (Uvod 1. bukv. str. 10.) Prešeren mu je baje posvetil sršena: „Kam je prešel polž iz Višnje gore." — „Višnjani kam ste svoj'ga polža djali?" — „Za Pegaza smo pevcam ga prodali." Ciglerjeve povesti. V slovenskem slovstvu je 1. 1836 preznamenito. Tedaj je izdal Prešeren svoj nesmrtni „Kerst per Savici", Kopitar svoje največje delo „Glagolita Clozianus", Cigler pa prvo slovensko povest: 1. «Sreča v' Nesreči, ali popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčikov. Podučenje starim in mladim, revnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal Janez Cigler, Faj-mašter per s. Tilni v' Višnjigori. V' Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1836. Na prodaj per Janezu Klemenzu, bukvovezu." 8. 139. Ta povest je prva posvetna knjiga, katere se je oklenil naš narod z vso ljubeznijo. Uzroke, zakaj se mu je tako prikupila, na vel je Levstik v „ Glasniku" 1858 1. zv. str. 83 in 2. zv. str. 35. „Ta povest je take snovi, da se mora slovenskemu ljudstvu uže samo zavoljo tega prikupiti. Poglavitne osebe so naše, imena imajo slovenska, njih dom je krajnska zemlja blizo Ljubljane, in čas, v kterem se to godi, ni starodavni, ampak bližnji. Začetek je v domači deželi, od koder se možje potem razidejo križem svet. — Pisatelj je dobro znal, da je ljudstvo med nami radovedno; da v slast izvprašuje, kako je drugod po zemlji; kako tam živijo ljudje; kaj delajo; s čim se ptujci hranijo; vedil je, da se rado bere od vožnje po morji, od hudih viharjev in potopov, ker nekoliko 3 -n»a 34 naše dežele sega notri do jadranskih valov, od koder časi celo prosti narod pripovedovati čuje, kaka nevarnost ladijam pertf, kako se udarijo vetrovi. Tudi vojske ni pozabil. Kdo rad ne posluša, kako se v krvavi bitvi trume zgrabijo, ko topovi grme? Dosluženi vojščaki radi razlagajo, kar se je njim pripetilo; toda njih besede so večidel tako poverhu, tako lažnjive, da se ljudem o tej reči misli ne razvedrš, ampak še bolj zamotajo; radovednost pak se vender budi." Z vneto besedo našteva prvi kritik slovenski vrline Ciglerjeve povesti. On meni, da je čisto izvirna; „pa bodi-si, da nI — česar pa ne vemo — ta hvala gotovo gre Cieglerju, da je iz njegovih rok prišla tako preslo-venjena. —- Dasiravno ta knjižica v lepoznanskem oziru ni brez hib — tudi te je navel Levstik — vender ji še zdaj (1858) nimamo verstnice; vender bi se naši povestničarji marsikaj lahko učili iž nje." Drugi popravljeni natis je 1. 1882 založil in izdal Ivan Tomšič kot III. knjigo »Knjižnice slo-venskej mladini": »Sreča v Nesreči, ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. Poučenje starim in mladim, ubožnim in bogatim". 8. 145. 2. »Živlenje S. Heme, brumne koroške grafine. Spisal in na svitlobo dal Janez Ciegler, Višnagorski fajmašter. Natiščene ino založene per Janezu Leon. 1839. 8. 70." Kraj, kjer je izšla knjiga, ni izrecno omenjen, po tvrdki Leonovi sodimo, da je zagledala beli dan v Celovcu. Poleg naslovnega lista je v les urezana podoba sv. Heme, na 12. str. slika grofa Viljelma III., na str. 60 pa krške cerkve in tik nje ležečega samostana na Koroškem (Wahl sculp.). Vsebina knjigi je tale: 1. Rojstvo s. Heme. 2. Hema se omoži. 3. Wil-helm in Hema dobita dva sina. 4. Wilhelm in Hartvik, -h»s 35 sinova s. Heme oba umorjena. 5. Kako sta mlada grofa umorjena, pride na dan. 6. Knapje štrafani. 7. Puntarski knapje se združijo, in se celi vojski v' bran postavijo. 8. Grof Wilhelm gre v' Rim na božji pot. 9. S. Hema udova. 10. S. Hema vmerje. »Precej po smerti se je pokazalo, de so ljudje Hemo že v' živ-lenji za svetnico imeli" — piše Cigler, završujoč knjigo. Od vsih strani od dalnih in bližnih so ljudje začeli njeni grob obiskovati in se njenim prošnjam perpo-ročati. Njeno ime in njene dela so se daleč razozna-nile, vsi so jo povišovali in častili, ne le revni kmetji, ampak tudi imenitni žlahni gospodje iz Koroškiga, Krajnskiga in Štajarskiga so hodili na njeni grob jo častit. Henrik I. četerti kerški škof, kar se zdaj celovški škof imenuje, je v' leti 1174 vkazal telo sv. Heme iz groba izkopati, in z veliko častjo je bilo od duhovnov neseno v' veliko kerško cerkvo, ktero je ona izzidat dala, grozno veliko ljudi je bilo zraven iz vsih krajov. Položeno je bilo v' zidano jamo pod velkim altarjem sv. Heme, kjer še zdaj počiva. Še zdaj hodijo ljudje iz dalnih krajov na božji pot k' sv. Hemi, ker jo z andohtjo častijo in se njenim prošnjam perporočajo. Njeni praznik se na Koroškim vsako leto obhaja 27. rožencveta, vsi duhovni Kerške škofije morejo tisti dan sv. Hemi na čast posebno molitev opravlati". 3. »Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Izdala družba sv. Mohora. Z dovoljenjem visokočast. Ljubljanskega in Kerškega knezoškofijstva. V Celovcu 1863. Natisnil Janez Leon." 8. 115. 36 » Pohvala Levstikova v »Glasniku" je privabila 701etnega starčka zopet na leposlovno polje. Ozrl se je nazaj v viharno dobo svoje mladosti ter iz časa francoskega gospodstva v Iliriji podal Slovencem tri-peresno »Deteljico" — povest v treh delih. Izdala jo je družba sv. Mohorja o prvi tisočletnici slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Pisatelju je poklonila nagrado 100 gld. »Deteljična" snov v marsikaterem oziru spominja na »Srečo v Nesreči". Čujmo, kako opisuje Cigler nesrečno vojno na Ruskem! »Nekdanji francoski cesar Napoleon je s svojo neskončno veliko armado v oblast dobil Mo-škovo, staro poglavitno mesto ruskega cesarstva, 14. dan kimovca 1812. Ker so pa Rusi iz mesta pobrali, kolikor so mogli in mesto popolnoma požgali in pokončali, so mogli Francozi Moškovo popustiti in se nazaj vrniti, ker niso mogli nikjer živeža dobiti. Napoleon je zapustil Moškovo 19. dan vinotoka, to je oktobra 1812. Le 34 dni je notri prebival. Pomikala se je počasi vojska za njim ravno po tistem potu, po kterem je prišla. Ko so pa Francozi požgano mesto popustili, jelo se jim je hudo goditi Rusi so Francoze od vseh strani zalezovali, jih streljali, pobijali in neusmiljeno morili. Grozno veliko so jih vjeli in v suž-nost odpeljali. Ko pridejo Francozi konec mesca listopada 1812 do reke, ki se jej pravi Berezina, pokončali so Rusi tam francoske vojske grozno veliko. Strah je brati, koliko so Francozi tam terpeli. Rusi hitijo za njim z močno vojsko, Francozi, vsi trudni, sestradani in zmerznjeni, pribežijo do Berezine. Res da so dva mosta čez vodo naredili, toda ker je bilo ljudstva silo veliko, vsak hiti na most, da bi ušel Rusom, ki so jim na pete bili. Mostovi so se jeli podirati, Rusi na nje streljati. Zima strašna, francoski soldatje pa niso imeli nič zimskega oblačila. Kdor je v vodo padel, je zmerznil. Tak strah je bil takrat, da tisti, kteri so srečno odšli, nikdar niso mogli tiste nesreče pozabiti. Kakor so Rusi v svojih vojskinih naznanilih pisali, je bilo v reki Berezini 36 tavžent utopljencev najdenih. Pa tudi tistih, kteri so čez Berezino srečno prišli, je potem veliko zmerznilo, ker zima je bila posebno huda, beguni pa niso imeli ne živeža ne oblačila, in noč in dan ne pokoja pred Rusi. Ostanki velike francoske vojske pribežijo v poljsko mesto Kovno po imenu. Tukaj jih Rusi več ne preganjajo in ne morijo". Str. 47 in 48. 4. „Kortonica, koroška deklica. Spisal Janez Cigler, fajmošter v Višnjigori na Kranjskem. Na svitlo dala družba sv Mohora. Z dovoljenjem visokočast. Kerškega knezoškofijstva. V Celovcu 1866. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani". 8. 80. S tim delom se je poslovil Cigler od Slovencev. „Kortonica" ni izvirna. Pisatelj jo je posnel po neki daljši povesti, ki jo je bil objavil časnik „Pusterthaler Bote". Presadil jo je na domača tla tja v Borovlje na Koroškem. Razen prve (v 2. natisu) ni najti nobene povesti Ciglerjeve v knjigotrštvu. Jako bi vstregla slavna družba sv. Mohorja Slovencem, ko bi jim v proslavo stoletnice svojega pisatelja hotela podati zbrane povesti Janeza Ciglerja. Cigler — nabožni pisatelj. 1. „ Molitve za bolnike. V' Ljublani Natisnila Frančiška Retzer 1828. 12. 247. — Na čelu knjigi je krasna jeklorezna podoba (Labaci sc. M. Chael), pred- stavljajoča Kristusa na križu sredi med dvema razbojnikoma. Spodaj.je napis: „Tako umerje spokorjeni, Nedolžni, hudobni". V predgovoru piše: »Potrebne so tedaj te bu-kvice duhovnim pastirjem in drugim ljudem, zato ker do zdaj nismo nobenih kranjskih bukvic imeli, iz kterih bi se bile mogle moliti bolnikam perpravne molitve, in jim upanje v' neskončno usmiljenje božje dajati. Dobro in prav bi bilo, de bi te bukvice per vsaki hiši bile, kjerkoli kdo brati zna; duhovni pastir velikrat bolnika zavoljo dalje in druzih opravil ne more po gostim obiskati, takrat mu kdo drugi lahko kaj bere, ali moli, ga potrošta in dobro delo stori, ker mu, kakor usmiljeni Samaritan, vino in olje v' dušne rane vliva. Kdor se ljudem usmiljeniga skaže, bo tudi per Bogu usmiljenje dosegel". — Pisatelj — Janez Ciegler Duhoven v' Ljublanski jetnišnici — se je podpisal konec predgovora. „V to prekoristno knjižico, lijočo tolažbo bolnim in umirajočim kristijanom — piše sam iz Ljubljane 25. svečana 1829 „Carin-thii" — sprejelo se je mnogo iz slavno znane nemške knjige za bolnike, katero je spisal rajni knez in škof krški Jakob Peregrin Pavlič, zato bode skoro pošlo teh 2000 izvodov, ki so se natisnili". In res — že prihodnje leto (1830) je izšel 2. natis v Ljubljani pri Sassenbergu (12. str. 282). 2. „ Štiri posledne reči ali premišljevanje Smerti, Sodbe, Pekla in Nebes. Spisal Janez Ciegler, Duhoven iblanske jetnišnice. V' natis tih bukvic so milostlivi Firšt Gospod Gospod Anton Alojz, Iblanski škof 17. maliga serpana 1830 dovolili. V' Iblani, *) na prodaj *) Navajajoč to delo Ciglerjevo opaža Metelko k nenavadni obliki: «V' Iblani» to-le: »Namesti v Ljubljani marsikteri okraj- per Janezu Klemenzu, bukvovezu. 1831. 12. 192. Natisnil ? Spredaj je alegoriška podoba spominjajoča nas štirih poslednjih rečij. Pridejana ji je vrstica iz knjige Sir. 7. p.: „Per vsih svojih delih spomni se poslednih reči." Ta jedro vita ascetiška knjiga obsega: Predgovor. Pervi del. Od smerti. I. Smert grešnika. II. Smert pravičniga. Opominvanje. — Drugi del. Od Sodbe. I. Posebna Sodba. II. Velika ali posledna Sodba. — Tretji del. Od Pekla. — Četerti del. Od nebes. Opominvanje. 3. „Masne bukvice, to je: molitve per sv. maši, tudi druge vsakimu kristjanu potrebne molitvice. Zraven tudi kratko premišljevanje terplenja Jezusa Kristusa ali sveti križovi pot. J. C. V Ljubljani. Na prodaj per Janezu Klemenzu, bukvovezu." 12. 328. — Škofijstvo je odobrilo to knjigo 9. sušca 1832. Na poslednji strani konec kazala stoji opomnja: „Natisnil Jožef Blaznik, 1832". Knjigi načeluje preprost lesorez: Kristus na križu; tudi sv. mašo pojasnjujejo isto take sličice. Molitve v „Mašnih bukvicah" je povzel Cigler večinoma iz drugih slovenskih molitvenikov (Šafarik). Leta 1852 je izšla ta knjiga v gajici. 4. „Dober nauk ali kratko podučenje se časne in večne nesreče obvarvati Spisal in na svitlobo dal Janez Ciegler, duhoven ljublanske jetnišnice. V' Ljub-lani, natisnil Jožef Blaznik, 1832. Na prodaj per Janezu Klemenzu, bukvovezu". 12. 132. Napisi posamičnih poglavij nam predočujejo nauke, ki jih daje Cigler v ti knjigi pobožnim Slovencem: I. Skerb za zveličanje. II. Koliko škodo nam greh naredi. III. šajo v govorjenji pervi zlog in pravijo Iblana; bral sem pa vender tukaj vpervič tako. Ali ni tudi Ipava namesti Lipava?» J. Marn, Jezičnik ali Metelko v slov. slovstvu str. 131. Storjena krivica se more popraviti. IV. Od čistosti. V. Nekteri zgledi prave čistosti. VI. Od nečistosti. VII. Perpomočki nečistosti se obvarvati. VIII. Od pohujšanja. IX. Od poterpežlivosti. X. Od hudobnih navad. — O njih piše Cigler: „Vsak človek ve, kako mehka reč je sneg, in kako kmalo se staja. Če le pride čeznj gorak veter, ali pa toplo sonce, hitro zgine; vender če dolgo leži, in ne pride toplota do njega, se tako uterdi, da ga tudi sonce berž ne ras-topi. Hrast se rad da sekati, če pa le dolgo časa v' vodi leži, postane terd kamnu enak. Če železo malo zarijovi, se v' začetku kmalo pomaga, kir se lahko očisti, če pa se pusti dolgo časa v1 riji ležati, ga rija tako sne, de ga ni mogoče več svetlo polikati. Ravno tako se godi s človekam, kteri dolgo časa v' grehih naprej živi, kir grehi se per njemu tako ukoreninijo, de jih ne more več zapustiti, zato kir so mu v' navadi". 5. «Duhovni studenc, to je, lepe molitvice, s kte-rimi zamorejo keršanske duše veliko dobrot od Boga sprositi. Na svitlobo dal Janez Ciegler, fajmošter v' Višnjigori. V' Ljubljani, Natisnil Jožef Blaznik. 1835. Na prodaj per Janezu Klemenzu, bukvovezu." 12.209. »Duhovni studenc" zalšajo štirje lesorezi: Jezus — luč sveta, zadnja večerja, Zveličar na oljski gori in Mati Božja. Škofijsko potrjenje je došlo knjigi 7. velikega srpana 1835. Ta molitvenik se je jako razširil med ljudstvom. Doživel je sedem natisov (5. pomnož. nat. 1850. — 6. nat. 1853. — 7. nat. 1858. 12. 234). 6. «Kratki Nauki za vsaciga človeka. Na svitlobo dal Janez Ciegler, Fajmošter v' Višnji gori. V Ljubljani, Natisnil Jožef Blaznik, 1835. Na prodaj per Janezu Klemenzu, bukvovezu." 12. 60. — Škofijsko privo- —h>H 41 m> ljenje v natis 7. velikega srpana 1855. V ti knjižici je nanizal pisatelj 33 tehtovitih naukov, pospešujočih časno in večno blaginjo kristijanovo. Za vzgled navajam XIII. nauk: „Igre se varuj. Igra je že mars-kteriga v' nesrečo spravila. Kdor igra za kratek čas, po nemarnim in po neumnim lep, žlahten čas zapravlja, kteriga bi lahko v' boljši reči obernil. Vidil bo, kako mu bo enkrat časa zmankovalo, pa več ga ne bo mogel nazaj perklicati, ker ga je po nerodnim zgubil. Kdor igra za dobiček, bo še ob to prišel, kar ima. Le to misli, da per igri še ni nikol nobeden obogatel. I. Kor. 10, 7. „Ne bodite kakor malikvavci, od kterih je pisano: „ Ljudje so sedli, de bi jedli ino pili, ino so vstali, de bi igrali." Kadar boš k' igram vabljen in klican, beži, zapusti hitro tovaršijo, ali če jo zapustiti ne moreš, kaj drujiga v' roke vzami." XXVIII.: „Brez prave potrebe nikoli nikogar ne tožuj. Če boš ti druge tožil, bodo tudi drugi tebe tož-vali, ino nikoli ne boš pokojniga serca imel. Če ti je tudi kaka majhna škoda, rajši jo terpi, kakor de bi se prepiral in pravdal. Ako bi se imel za petdeset goldinarjev pravdati, raji jih še petdeset zraven daj, ino pravdo pusti, de boš v' miru živel. Tako pravi nekdajni stari pregovor. Ogibaj se tedaj zabavljačov". 7. Sveti križev pot s podobami. Spisal J. Cigler. Te knjižice se mi ni posrečilo dobiti v roke. Naslov sem ji prepisal iz „Zgodnje Danice" 1854, list 13., kjer se ne omenja, ni kdaj ni kje je prišla na svetlo. 8. Poleg navedenih nabožnih knjig je izdal Cigler: Eksercicije, to je Nauki in premišljevanja od nar ime-nitniših resnic svete vere. Spisal ranjki č. g. Mihael Hofman, nekdajni korar v Novim Mestu. Natisnil J. Blaznik 1839. 8. XV. 277. V predgovoru opisuje iz- ->*+m .42 datelj življenje Hofmanovo. (J. Marn, Jezičnik XXIII. 56.) Pred tremi leti je znova izšla ta knjiga vsa predelana pod naslovom: „Eksercicije ali tridnevne duhovne vaje za pobožno kmečko ljudstvo po načrtu sv. Vincencija Pavljanskega V Ljubljani 1889. Natisnili in založili J. Blasnik-ovi nasledniki." Poleg cerkvenega odobrenja tiči opomnja, veleča, da so te eksercicije osnovane po Mih. Hofmanu in Fr. Veritiju. Dne 12. listopada 1830 je šel pobožni duhovnik ljubljanske škofije Friderik Baraga*) v Ameriko. Slovenci niso imeli tedaj časnikov, ki bi jim bili kaj poročali o njih slavnem rojaku, zato jim Cigler posloveni prezanimiva Baragova pisma opisujoča njegovo misijonarsko delovanje v Ameriki, ter jih da v dežel pod naslovom: *) L. 1854 se je Baraga kot škof vrnil v domovino. Obiskal je tudi Dolenjsko. Cigler nam je ohranil v dopisu iz Višnje gore v »Novicah« 1854 št. 12. z 11. svečana zanimiv prizor s tega potovanja: «V ponedeljek 30. dan preteklega mesca ob 10. uri pred poldne so se pripeljali v Višnjo goro milostljivi gospod Friderik Baraga, škof mišiganski v severni Ameriki, s svojo sestro gospo Greselnovo, popotvaje na svoj rojstni dom v Trebnje na Dolensko. Ustavijo se v gostivnici pri Sp. in ukažejo napraviti hitro kosilice, in povabijo k sebi domačo duhovšino. Pogovarjajo se neizrečeno prijazno z vsimi in povedali so veliko važnega ob kratkem. Bila je pa ravno tisti dan in tisto uro v višnjegorski farni cerkvi poroka. Ženin A. M. je bil iz Novega mesta, nevesta M. S. iz Višnje gore, oba premožna. Po tukajšnji navadi se podajo ženitvavci ravno v tisto gostivnico, spraznit ga kak poliček pred kosilom; vedili niso, kdo je v zgornji izbi. Bilo je ženitvavcov šest parov ž ženinom in nevesto vred. Godcov niso imeli. Tiho, mirno in spodobno se obnašajo. Preden se škof odpeljejo, pošljejo ženitvavci, ki so pozneje zvedili, da so prečastiti škof gori, enega izmed svojih prosit da bi blagovolili ženitvavcem podeliti sveti blagoslov, kar so škof precej z veseljem dovolili. Na to pokleknejo vsi ženitvavci po veži, možki na eno, ženske na drugo stran, ženin in nevesta v sredi. Škof pri- 9. «Bratovšina s. Leopolda, k' pomoči misijo-narjam, to je poslanim oznanvavcam keršanske ka-tolške vere v' Ameriki; ali popis, kako se karšanska katolška vera v' Ameriki razširja. Iz nemškiga spisal Janez Ciegler, fajmašter per s. Tilnu v' Višnji gori. V' Ljubljani 1833, Natisnila Rozalja Eger. Na prodaj per Janezu Klemenzu, bukvovezu." 8. 72. Cigler — sotrudnik „Novicam" in „Drobtincam". Dvajset let je sodeloval pri Bleiweisovih ..Novicah". Takoj prvo leto jih je podprl s prirodoznan-skim člankom: »Luna" (»Nov." 1843, str. 97—99.) Tu omenja tudi vraž, ki se nahajajo med našim ljudstvom o luni. »Tudi pri nas na Kranjskem se je še-ohranila vraža ali prazna vera, ktera pravi, de mož, kteri se v luni vidi in kladvo v rokah derži, je kovač, kteri je s kladvom svojo mater po glavi vdaril in vbil. Drugi pravijo v luni je Kajn za kazen ali štra-fingo, ki je svojega brata Abelna umeril. Še več drugih vraž in praznih ver se najde med ljudmi, kar lise v luni zadeva; ker ljudje ne vedo, de to stori le senca visocih gora v luni, kolikoršne velikosti ni najti na naši zemlji." Podpisal se je: Višnjagorc. Ta psevdonim je poleg pridevnika: Višnjagorski ali J. V—i rabil tudi pozneje. dejo z zgornje izbe, spremljani od domače duhovšine, se vstopijo med klečejoče, povzdignejo svoje roke, in ju blagoslove. Prec po tem se vsedejo v kočijo in se odpeljejo v Trebnje. — To je bilo ženitvavcem in drugim pričijočim veči veselje, ko nar prijetniši godba. Konca ne kraja ni bilo pogovora, kolika sreča je zadela ženina in nevesto, precej po poroki doseči škofov žegen od tacega daleč po svetu slavnega škofa — našega rojaka. Gotovo bosta pomnila ta srečni dan vse svoje žive dni.» — Višnjagorski. Uredniku je nedostajalo sodelavcev. Ni čuda torej, da kliče v »pogovorih vredništva" („Nov." 1844 str. 28.) „Gosp. Višnjagorcu: Jih prosimo nas večkrat s svojimi dopisi razveseliti!" Na ta poziv mu je poslal Cigler poleg že navedenih »Ljubljanskih kovačev" in korenite razprave »Novih navad ne zaničovati" — »Besedne vganjke" (str. 132.), kmetijski članek: »Ječmenova rodovitnost" („Nov." 1844, str. 170in 171)inkratkočasnico: »Dokončana pravda" (str. 176). L 1845 so prinesle »Novice" iz Ciglerjevega peresa: »Zobačnik" (kratkočasnica) (str. 12.) in »Per-sego." Poslednjo prigodbo navaja kot svarilo zoper krivo prisego in zoper napačno misel, češ, da je prisega v pisarni pred gosposko brez pomena. Razen »Žalostne pustne zgodbe" in člankov »Staršam v poduk" in »Pridnost potre b na", katerih smo že vzeli v misel na str. 25. in 26., objavil je 1. 1846 v »Novicah" poleg anekdote »Pohuj-šljiva ženskfc, noša" (str. 188.) spis »Korist čebelic" (str. 122.) S prijetno besedo opisuje bučelar Cigler svojo medonosno ljubljenko. Zlasti povdarja, kako pospešuje bučela rodovitnost dreves in drugih rastlin. »Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in več špogali čebelic, ktere so nam toliko koristne, in nam mnogo dobička prinesejo." Leta 1848 je posijalo solnce svobode tudi pred slovenska vrata, tedaj je napočil 2. malega travna »Veseli dan v Višnjigori." Pod tem naslovom je opisal Cigler v »Novicah" 1848 str. 61 ustanovitev narodne straže v Višnji gori. »Zvečer je bilo vse mesto v svitlobi. Po vsih oknih so sveče gorele, ne le samo po mestu, ampak tudi zunaj mesta v kan- 45 IHH- tonski grajšini, v farovži, v kaplanii in v šolmojštrii je vse migljalo po oknih. Tako so Višnjani 2. dan malitravna 1848 z velikim veseljem obhajali in pre-svitliga cesarja za dovoljeno konstitucijo hvalili, in celi večer očitno na trgu lepe pesmi prepevali cesarju v hvalo. Mir, edinost in ljubezen do cesarja in do naše drage domovine si bodo Višnjani tudi prihodnjič z vso močjo ohraniti prizadevali." Prerokovanje Cigler-jevo je skalil 5. dan grudna 1850. 1., ko se je 80 nekdanjih podložnikov Pogensperških šiloma uprlo zoper komisijo za uravnavo zemljiške odveze. Tedaj je bil žalosten dan v Višnji gori, toda te sramote ni mogel razglasiti po časnikih preblagi župnik Cigler, preveč je ljubil svoje Višnjane. Jako zanimiv članek je priobčil „Višnjagorski" v „Novicah" 1848 str. 197: „Ozir na pretečene čase na Krajnskim". To so spomini svedoka francoskega gospodstva 1. 1809. Omenivši ustanovitev Ilirije, poroča o merijah in o civilni poroki. Naše dede hvali, da so se trdno držali sv. katoliške Cerkve, njenega zakona, njenih praznikov: „Krajncam na čast vender moramo reči, de ga skorej ni bilo na Krajnskim nobeniga ženina in nobene neveste, ki bi bil samo z merovo poroko zadovoljin, ampak vsi zakonoželjni, so se dali tudi v cerkvi oklicati in poročiti. — Zo-perno je bilo Krajncam, kar je francozko vladarstvo ojstro zapovedovalo, de so mogli vsako novorojeno dete nar-pervo nesti k meru, ki je otroka ogledal in ga v rodne bukve zapisal. Po tem še le so smeli otroka v cerkev h kerstu nesti. Še hujši je žalilo Krajnce, ker so bili od nekdaj radi bogoslužni, de so Francozje skorej vse zapovedane praznike overgli in jih v delavnik spre-minili. Samo Sveti dan, vnebohod J. K. in Velki -K3 46 B (istotam str. 51). 3) «26. dan maliserpana» (str. 53), potem pa: «26. dan maliga serpana«; «mesca prosimca«, malo pozneje pa: «mesica prosimca* (str. 53.); «v letu» (»Živi. s. Heme« str. 68.) na dragi strani pa: »v leti» itd. Orodnik na «oj» je zasejala najbrže poprav-ljalčeva roka v »Živi. s. Heme» — knjiga je izšla v Celovcu; na str. 17.: «z zaloj hčerjoj Marjeto«; str. 24.: »pod čijnoj zemloj«. 4) O Metelkovem »Lehrgebaude der si. Spr.» piše: »In dieser Grammatik, welche mit einer ausserst interessanten Vorrede ver- -±*m 51 r KAZALO. Stran Ciglerjevo življenje ...............5 Rojstveni dom Ciglerjev..............6 Grobni spominek................11 Cigler — duhovnik ...............12 Ciglerjev značaj.................15 Cigler — slovenski rodoljub............21 Cigler — slovenski pisatelj.............27 Ciglerjeve pesmi ................28 Povračilo...................29 »Ljubljanski kovači.................. Ciglerjeve povesti.................. Ciigler — nabožni pisatelj.............37 Cigler — sotrudnik »Novicam« in »Drobtinicam«.....43 Ciglerjeva slovstvena ostalina ...........48 Pripomnja..................... Knjižnica dražbe sv. Cirila in Metoda. I. zvezek: „Franc Jožef I., cesar avstrijski", strani 64, stane.....— gld. 15 kr. II. zvezek: „Rudolf Habsburški, oče avstrijske cesarske rodovine"' strani 77, stane.....— „ 20 „ 100 izvodov vkup . , . . . 15 „ — „ III. zvezek: „Valentin Vodnik, prvi slo- venski pesnik", strani 58, stane — „ 15 „ IV. zvezek: „Junaki", I. snopič, strani 88, stane........— „ 25 „ 100 izvodov vkup .... 20 „ — „ V. zvezek „Matej Ravnikar, tržaško- koprski škof", strani 36, stane — „ 10 „ VI. zvezek: „Pesni Valentina Vodnika", strani 64, stane nevezan . . — „ 15 „ vezan........■ . — „ 20 „ 100 izvodov vkup | nevezanih 10 „ - „ 1 j vezanih . 15 „ — „ VII. zvezek: , Junaki, II. snopič, strani 102, stane nevezan .... — „ 30 „ vezan............— „ 35 „ 100 izvodov vkup j nevezanih 25 „ - „ r j vezanih . 30 „ — „ VIII. zvezek; „Janez Cigler, slovenski pisatelj,, strani 56, stane vezan — „ 20 „ 100 izvodov vkup, vezanih . 15 ' „ — „