več pozornosti posveča razen sami p ro izvodn ji tud i in fra s tru k tu r i m da želijo sov je tsk i geografi svoje m etode o b rav n a v an ja reg ionalne p rob lem atike p reizkusiti tud i v m ednarodnem m erilu , predvsem še ob prim erili drugih socalističnili d ržav in d ržav t. im. » tre tjega sveta«. K n i i g a i m a d v a d e l a , p r v i o b r a v n a v a p r o b le m a t ik o r e g i o n a ln i h r a z i s k a v v ZS S R, d r u g i p a v in o z e m s tv u . V p r v e m d e lu so o b j a v l j e n e te le r a z p r a v e : N . N . N e k r a s o v »Z nanstvene o sn o v e g e n e r a ln e s h e m e r a z m e s t i t v e p r o i z v a j a l n ih sil Z SSR z a p e r io d o d o 1980 l e t a j (av to r jev referat na budimpeštanski konferenci). — V. A . A n u č 1 n , »Obdajajoče okolje kot objekt regiona - nih raziskav (nrav tako avtorjev referat za budimpeštansko konferenco, ki pa vsebuje tudi znane avtorjeve opredelitve pojma »geografsko okolje«). — A. A. M i n e , »Vloga pri rodnih virov v regionalnem ekonomskem razvoju Sovjetske zveze«. — P. A . L e t u n o v - N..N. O s t r o v - 11 a j a , »Prirodni pogoji za razvoj in razmestitev vodnih melioracij v ZSSR«. lJ. 1. S a š k o , »Bonitiranjc in ekonomsko vrednotenje zemlje v regionalnem planiranju«. — M. M. A 1 b e g o v - M . B. G o 1 u 1) i c k a j a - J . 1. S o l o d i l o v , »O shemi povezave panožnih in regionalnih planov razvoja in razmestitve industrije«. — V. F. K o s o v , »Medptinožni proizvodno-tehnološki kompleksi in njihova vloga v regionalnem planiranju«. —- A. G. L i s , »Planiranje in optimiza­ cija razmestitve proizvodnje v ekonomskem rajonu (na primeru Beloruske SSR)«. — C». A. P r i - v a l o v s k a j a - T . T. R u n o v a , »Teritorialne pov«zave virov in regionalne posebnosti ekstraktivne in predelovalne industrije«. — N. A. U t c n k o v , »Infrastruktura in njena vloga v regionalnem razvoju«. — A. D . U 1 j a n o v - S. I. H v a t o v , »Socialna infrastruktura in problem planiranja življenjske ravni v regionalnem prerezu«. — V. A. K e r o v , »Vprašanja izrabe metod omrežja v regionalnem planiranju«. — E. S. S t a r o s t i n , »Kartografska metoda v ekonomskih raziskavah regionalnih problemov«. V d r u g e m d e lu j e n a p r v e m m e s tu r e f e r a t J . M. P a v l o v a , » N e k a te r a v p r a a š n j a m e t o ­ d ik e r e g i o n a ln i h r a z i s k o v a n j , ki j ih v r š e m e d n a r o d n e o rg a n iz a c i je « . S lede p r i s p e v k i : S t. L e s z - c z v k i , » Z n a ns tv en e osno v e p e r s p e k t iv n e g a p l a n a t e r i t o r i a ln e g a r a z v o j a deže le (Polj ske)« . — K. 13. A l a e v , » M etod ična v p r a š a n j a r e g i o n a ln e g a p l a n i r a n j a v d ež e lah v r azv o ju« . — L. N. K a r p o v - O . V. S d a s j u k - G. N . U t k i n , » A n a l i za o sno v n ih sm er i in m e to d o lo g i je r e g i o n a l ­ n ih e k o n o m s k i h r a z i s k a v v s i s te m u OZN«. — G . V. S d a s j u k - G. N. U t k i n » N ek a te r i p r in c ip i r e g i o n a ln e g a r a z v o j a i n d u s t r i a l i z i r a j o č ih deže l . t r e t j e g a ‘«. — I. V. V i š n j a k o v a , »O p o k a ­ za te l j ih r a v n i t e r i t o r i a l n e g a r a z v o j a g o s p o d a r s tv a (na p r i m e r u J u g o s lav i je )« , k j e r g re m a n j za p o d r o b n o k o n k r e t n o o b r a v n a v o raz l ik v r a z v o j n i s t o p n j i p o s a m e z n ih p o d r o č i j J u g o s l a v i j e , te m v eč v g la v n e m h* za m e to d o lo š k o s t r a n , s a j a v t o r i c a o d r e k a v e l ja v n o s t u p o r a b i s am o p o d a t k a o n a ­ r o d n e m d o h o d k u n a p r e b i v a l c a , t e m v eč š te je — po p r a v i c i — z a n u j n o tu d i v k l j u č i t e v d r u g ih n a v e d b in in d e k so v , z la s t i t i s t ih o r a v n i r a z v o j a i n f r a s t r u k t u r e in o m o ž n o s t i t e r s t o p n j i n je n e i z r a b e . O b te m p a a v t o r i c a v e n d a r p r a v i ln o p o u d a r j a , d a v S F R J ne g r e s a m o za r a z l ik e v r a z ­ v i to s t i m e d p o s a m e z n im i r e p u b l ik a m i in p o k r a j i n a m i , te m v e č tu d i v m e ja h sam ih r e p u b l ik . — E . N . N i i k o 1 s k a j a , » K a r te za e k o n o m s k e r a z i s k a v e v LR M ad ža rs k i« . K njiga, k i z lasti g lede ZSSR vsebu je tud i p rece j k o nk re tnega gradiva, je vsekako r dragocen p rispevek k m etodologiji »aplicirane geografije«. Svetozar Ilešič Iz češkoslovaške geografske književnosti J. Demek-M. Strida et al.: The Geography of Czechoslovakia. Academia, P rague 1971. S tran i 330, 16 s tran i b a rv n ih prilog. V zadn jih le tih je m a rs ik a te ra od naših sosednjih držav (M adžarska, R om unija , B olgarija) izdala v tu jih jez ik ih za inozem ske geografe in d ruge u po rabn ike obsežno m onografijo svo je dežele. To nalogo je tud i za CSSR oprav il G eografski in š titu t češkoslovaške A kadem ije pod uredn ištvom J. D e m e k a in M. S t r i d e . V uvodu je sicer rečeno, da je glavni nam en k n jig e da p rik aže kom pleksno sliko geografskega o k o lja Češkoslovaške. D e­ jan sk o p a k n jig a obsežno p o d a ja tud i sliko o tem, k a j je d ružba v tem o ko lju u stv a rila . P o jem »okolja« k i bi b il to re j tu u p o rab ljen v n a jš iršem m o­ gočem smislu. K njiga je raz d e lje n a na tr i dele. U vodni del (avtor K. K u c h a r ) o b rav ­ n av a razvo j ozem lja CSSR in n a v a ja glavne k arto m etričn e podatke o njem . D rug i del, k a te reg a u red n ik je bil J. D e m e k , ob ravnava sistem atično fizično geografijo SSSR in sicer n a jp re j s tru k tu ro in re lief (J. D e m e k , E. M a z i l r in O. Š t e l e l) , n a to klim o (E. Q u i t t ) , h idro log ijo (J. P i š e in V. V I č e k ) , pedogeografijo (K. T a r a b e k ) , b iogeografijo (J. R a u š e r) te r varstvo narav e in p o k ra jin e (J. R u b i n ) . V tre tje m delu, k i o b ra v ­ nava ekonom sko (družbeno) geografijo in k i ga je u red il M. S t r i d a , pa so pog lav ja o gospodarskem razvo ju n a splošno (M. S t r i d a ) , o p reb iva lstvu in nase ljih (C. V o t r u b e č ) , o geog rafiji in d u s trije (M. S t r i d a ) , o geo­ g ra fiji k m e tijs tv a (Z. H o f f m a n n ) in o p rom etu in tu rizm u (O. g l a m p a). P riložen ih je p e t k a r t in sicer geom orfološka (O. S tehlik), k lim atsk a (E. Q uitt), k a r ta k lim atsk ih reg ij (E. Q uitt), k a r ta p rirodn ih biogeocenoz po vege tac ijsk ih stopn jah (J. R aušer), k a r ta h idrogoloških enot (J. Vrba) in p reg led n a topografska k a r ta ČSSR v m erilu 1:1,000.000. K posam eznim po­ g lav jem so uvrščene tu d i navedbe glavne lite ra tu re . K n jiga je vsekako r n e samo rep rezen ta tiv n a in in form ativna, tem več tu d i n a znanstveni višini. Za Jugoslavijo na žalost k a j podobnega še nimamo, saj smo se dokopali, če izvzam em o n ek a j bo lj ali manj posrečenih p riro čn i­ kov učbeniškega znača ja , kom aj do rep rezen ta tivn ih pub likacij tu rističnega ali sta tistično-inform ativnega značaja. Če bi hoteli ob k n jig i ČSA nap isati k ako k ritično pripom bo, bi p oudarili le, da so v k n jig i sicer do neke m ere ana liz irane tud i n o tran je reg ionalne raz like (s poglavjem o geom orfoloških reg ijah , o k lim atsk ih reg ijah , o pedogeografskih reg ijah , o biogeografski reg ionalizaciji, o reg ijah različne stopn je družbenogospodarskega razvo ja itd.). V endar bi si za zares kom pleksno podobo geografskega oko lja in geografske stvarnosti v sekakor želeli tud i p reg leda po k ak o r koli o p red e lje ­ n ih kom pleksn ih reg ijah . Po danem , samo sistem atsko, za celoto, u re jen em razporedu , pa si m ora b ra lec zares kom pleksno geografsko podobo o posa­ m eznih več jih ali m an jših reg ionaln ih enotah ČSSR sproti u s tv a rja ti sam. Z aključene podobe ne dobi n iti o osnovnih ozem eljskih enotah (Češka, Mo­ ravska, Slovaška). V tem, se mi zdi, k n jig a p o n av lja danes na žalost zelo pogoste napake podobnih del, da se -— m orda v strahu p red p reveč encik lo­ pedično in deskrip tivno »klasično« regionalno geografijo — izognejo prav i »regionalni« geografiji sploh. Svetozar Ilešič The A nalysis of Economic Territorial Nuclei of Slovakia. — Analyza ekonomickych lizemnych jedier Slovenska. R edakcija K olom an Ivanička. Acta G eographica U niversitatis C om enianae, Econom ico-geografica N r. 9. S loven­ ske Pedagogicke N ak lad a te l’stvo, B ratislava 1970. S tran i 233, več k a r t v prilogi. V okv iru redne, p rvo tno skupne geografsko-geološke p ub likac ije (Acta Geologica et Geografica) bratislavske univerze so se izdan ja agilne katedre za ekonom sko geografijo pod vodstvom prof. K. I v a n i e k e ja sno oprede­ lila v sam ostojno serijo f»Economico-geographica«). Po treh dosedanjih takih zvezkih, o k a te r ih smo svoj čas posebej poročali in k i so b ili vsak zase posve­ čeni posebni p rob lem atik i (»Teoreticke p roblem y geografie« le ta 1963, »Geo­ g ra fija ra jo n u V ychodoslovenskych železiarni« le ta 196-4 in »A spekty studia reg ionalnej geografickej štru k tu ry « le ta 1966) je zdaj p red nam i nov zvezek, k i skuša obdržati trad ic ijo v tem, da je nap isan v dveh jez ik ih (angleščini in slovaščini) in da enotnost p rob lem atike , k i jo ob ravnavajo različn i p r i­ spevki, podčrta tud i s skupnim naslovom. V zvezku, k i n a j bi — k a k o r podčrtava to skupni naslov — prispeval k »analizi ekonom skih ozem eljskih je d e r Slovaške«, so poleg značilnega uvodnega članka V. A. A n u č i n a z naslovom »Podstata m oderne j geo­ grafie« o b jav ljen e te le razp rave: K. I v a n i č k a , »Priem yselne ja d ra ’Slo­ venska« (»Industrijska je d ra Slovaške«) z barvno k a r to razpored itve in d u ­ strije n a Slovaškem leta 1967 v prilogi. — O. B a š o v s k y , »Prispevok k stud iu cen trälnych m iast Oravy«. — J. Sa b a k a , »Priem yselne spracovanie zem iakov n a Slovensku« (»Industrijska p red e lav a k ro m p irja n a Slovaškem«), — I. K a v e c , »Typy zariad ien i občianskej vybavnosti nadm iestneho vyznam u n a Slovensku« (»Tipi sto ritven ih n ap rav n ad k ra jev n eg a pom ena n a S lova­ škem«), — E. Š i p k a , »G eograficke aspek ty docliädzky do zam estnania v ra jo n e Liptova« (»Geografski spekti po tovan ja na delo v lip tovskem ra ­ jonu«), — A. B e z ä k , »System cen tra lnycli m iest H orneho Pohronia«. — A. B u 11 a , »Prispevok k teo rii a ob lasti cestovneho ruchu« (»Prispevek k te o riji in reg iji cestnega prom eta«). Med drobnim i p rispevk i n a j om enim o spom inski članek ob 75-letniei prof. J. K o r č a k a , p redsedn ika Č eškoslovaškega geografskega d ru štv a in