^lishecf and distfibuted under permit (No. 732) authorized by the Act of October 6, 1917, on fife at the Post office of CalumetMich, By order of the President, A.S.Burleson,Postmaste Q. SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising- medium. I^ISl ZA SLOVENCE V S EVE ROZA P A DÜ ’ ŽE PILJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. CALUMET, MICHIGAN, FEBRUARY 27, 1920 Vinska revoluta na Gorenjem polotoku. Belega Štei. 49 inorja v severni Unsiji, ‘ ki» ...gosiovanska vlada je padla ]e hil že lani oporišče fznvezniškili j ’ ,'irradi denarnega spora-čet. Ostanki belili čet v Ai-liangel se pridružili sovjetski Prohibicijska postava je zadela ob prvo preizkušnjo v Iron Riverju, ki se je pa jako žalostno iztekla za državo. Vsi od Palmerja pa do zadnjega agenta so dobili dolge nosove. Iron Ki ver, Mich 25, febr. petintrideset zvezinih prohibicij-äiii agentov in članov deželne ieije,ki so sinoči prišli sem pod •eljstvoiii majorja A. v. Dar aiple, prohi bici jskega komisarja srednje države, z namenom, da ijsčistijo” železni okraj, je nocoj ,pet na potu domov,dočitn major y.\ jsrìymple potuje v Washington, ;fj ase posvetuje z zvezinim probi-'Jj, lijskiiii komisarjem Kramer. pot proti okrajnim oblastem, ces |j pki»‘ >■ •J Major I ^ Major Darlymple, kije vodil ji »roženo ekspedicijo v iron Kiv. j s trdnim sklepom, da aretuje B dra]ne in mestne uradnike pod J oDtožbo, da so se zoperstavili iz-4 jtedbi “suhe’’ postave, je bil danes 4' «1 Kramerja odpoklican. Svetova- i ^ lose um je tudi obenem, da naj »mirnim potom poravna z nas* lotno stranko. Predno je Darlymple odpotoval Washington, je izjavil, da le »oklic zvezinih agentov veli\ àree za uveljavljenje prohibicijah postave. Martin S. Mc Domigli, okrajni pravni zastopnik in 'olja ekrajinih oolasti, katere so % po Darlymplovem izreku “ v javni revolti” proti združenim država m, je dobil od distriktnega pravnika v Grand JKapids navodi-M» naj se mirno zadrži in naj no nastopi nobenega koraka, Mr. McDonough je nameraval namreč àjorja Darlymple in njegovo 'promstvo aretirati, kobi izstopili I2 vlaka v Iron River. Ko je pa fcl, da so prohibicijski agenti ’koroženi od nog do glave, je pa i'ojo namero opustil in nasvetoval toliki množici naroda, ki se je hrala na kolodvoru, da naj se "iruo razide domov. In tako je Prišlo, da je Darlymple a svojo Wo našel namesto revolucijonar-"»ga gnezda eno najbolj mirnih Cestic v Zdr. D.ržavah. JNjegova l?-iava “I will raise hell up in lir® Iron country” se ?e razblinila ^kor pena. Kako je prišlo do tega, da je Rezini prohibicijski stroj začel "aenkrat delovati* sStvar je čisto Priprosta. V Iron Ki ver žive trije bratje Italijani, Staleuzzi po, ""anu. Imajo trgovino. Stanujejo istem poslopju nad prodajal-l!o-Obtoženi so bili, da prodajajo v"‘o. V njihovem stanovanju so “»äli 11 sodov vina. Sodnija pa llni ni mogla dokazati, da vino |es razpečavajo-in so bili oproš-Nato pa je stopil v akciio ahiktni prohibicijslp komisar iz uarc[uetta. S svojimi agenti je "tomi 1 v stanovanje Italijanov ’"‘o koufiseiral in ga odpeljal. 4ii ti lož potu pa ga je ustavil okrajni telj Mc jJonough in mu od >ììt;l vino, češ da komisar ni imel kavice zapleniti sina potem ko 0 bili obtoženi Italijani oproščeni kršitve suhe postave. ol>tožb© fi- da ovirajo strogo izvrševanje pro-hibicijske postave. Kak da je bi1 izid, smo že povedali. Preveč vneti prohibicijski agenti so za eno blamažo bogatoj i. Celo generalni pravdnih Palmer se Je opravičil in izjavil, da so delali preveč v naglici. Eno stvar je pa Darlymple vendar posegel. Našei je namreč onih slovitih II sodov vina tee ga uničil. Našel ga je v kl«ti Father Lenii a rta z, kat. župnika v Iron iiiver, kamor ga je dal Mr. McDonough Spraviti, češ da je ta klet edina v mestu, ki ima ključavnico, ki je varna pred tatovi. Wilsoji je odgovoril na zavezniško noto glede jadranskega vprašanja. London, 25, fahr. -— Wilsonov odgovor glede jadranskega vpra. šanja je dospel danes v London in je bil izročen vrhovnemu zavezniškemu svetu. V dobro poučenih krogih v Washington se trdi, da Wilson odločno zametuje ultimatum, kterega so zavezniki poslali Jugoslaviji brez vednosti Zdr. Držav, da pa je pri volji nekoliko popustiti v sporazumu, k te ri je bil sklenjen 9. dec. m kterega so tudi Zdr. Države odobrile. Predsednik imenuje novega državnega tajnika. Washington, 26. febr. — Iz Bele iiiše je bilo danes objavljeno da je predsednik Wilson imenoval Bainbridge Colby-ja iz New Yor-ka za državnega tajnika na mesto Laii8inga,ki je pred kratkim odsto pil. Colby je bil pristaš republikanske stranske da one slovite chičaške konvencije, na kateri se je republikanska stranska razdvojila in je pokojni Theodor Roosevelt ustanovil novo stranko Buli Moose. Colby je bil eden Lined vodij nove progresivno stranke. Se le .leta 1916 je pristopil k demokratski stranki. Zopet en Amerik anec ugrabljen. Washington, 25, febr. — Dr žavni.department je danes prejel poročilo, da so v Mattimi,- Durango, MeKsikanski banditi ugrabili Barry Hoggarty - ja, ameriškega državljana ter zahtevajo za njega visoko odkupnino. Hogarty je bil superintendant topilnice American Metal družbe. Državni department je prejel to poročilo iz glavnega rjrnžbiiiega urada v New Yorku^ Sovietske čete so vzele Arhangelsk. 'totriktni komisar je zadevo naz- «t 'hnil v Washington in prohibicij- »ki »troj je začel delovati in to London, 20 febr. — Današnje brezžično uradno poročilo iz Moskve se glasi, da so sovjetske čete okupirale Arhangelsk na obalj ; sku so armadi. Poročilo nadaljuje, da so sovjetske čete pred nekaj dnevi izvršile generalni napad na 15 milj dolgi črti od Azpvskega morja do Jezera Manif. Na vzhodnem konfiu črte ob železnici, ki vodi iz Ca-riema v Jekaterinodar, se boji nadal jujejo, toda na zapadni strani je bil sovražnik temeljito pregnan. Na kavkaški fronti so rdeče čete okupirale Bešpagir in prodirajo da!je proti Stavropolu. Iz proti boljševičkih virov jav-Ijajo, da so kubanski kozaki pred nekaj dnevi izvršili uspešno lokalno ofenzivo na južnem bregu Dona in ujeli 10GC boljševikov. Varšava, 20. febr, —- Mirovni program Poljske je že dovršen in vlada ga prej predloži Franciji in Angliji prodno ga odpošlje v Moskvo. Mirovni pogoji bodo izročeni sovjetski Rusiji okoli 1. marca. Poljske oblasti so ukazale are-, Prati člane bivše ukrajinske vlade, ki so jih Poljaki obtoMli, da so v zvezi z ruskimi boljševiki. London. — Z Dunaja jay vfWiz. — Z Dunatja javljajo, !e Davidovičeva v’,.da v Bel. gredi; padla predvsem . vsled p re pira > opozicijo zaradi urejevanja denarne valine. Sklep vlade, da se štiri krone zamenjajo za eden oiaar. je pomogel opozu-i jonulcem da so iožje izpodbili ministrstvu Za app, n je pri ljudstvu. i aary, odkritelj severnega tečaja, umrl. Washington, D. C. —Bodad. •u i ml Robert E. Peary, ki ima p ria nanj e, daje prvi dospel na severni tečaj 6. septembia 1909, je umrl. Bolan je bil dve leti. Peary je znan po njegovi kontroverzi z dr. Cookom, ko si je zadnji lastil čast, da je “odkril” tečaj. toda končno je bil Cook dis— kreditiran kot slepar in dokazi Peary |a so bili sprejeti. :ugoji, pod kterimi Nemčija sama lahko kaznuje vojne krivce. ' Berlin, 23. febr. —- Zavezniška ota, ki dovoljuje Nemčiji, da da so prve sovjetske čete, k; so prekoračile reko Dnjester, prišle v dotiko z Rum unci in boji se vrše na vsej črti. Kot se poroča, imajo Ilumunci sedem divizij (81. lahko sama zasliši in kaznuje ob- 000 mož j ob Dnjestru za obrambo Besarabije, dočini ima boljševi Ški general Znosjev 180,000 mož. Na južni sovjetski fronti povelj«; je general Parski j s 146,OOt) možmi. Ruminici so premestili večje število čet z črte na Ogrskem v Besarabijo v strahu pred navalom rdeče armade. Iz poročevalnega urada kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Washingtons Beograd, 14. febr. — Ker Njegovo kraljevsko Veličanstvo Prestolonaslednik ni bolel sprejeti predioga kraljevske vlade, da se razpusti sedanje začasno Narodno Predstavništvo in da se razpišejo volitve za Veliko Narodno Skupščino •— ustavotvorno skupščino — je vlada g. Ljubomira M. Davidoviča podala ostavko. Vest o vojni alijanci se zanikuje. Rimski list “Idea Nazionale” je prinesla vest, da je bil sklenjen vojni savez med Francosko in kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz verodostojnega mesta smo pooblaščeni, da izjavimo, da je ta vest’ popolnoma netočna. Ostavka sprejeta- Beograd, 15 febr. —Prestolonaslednik je sprejel ostavko kabineta, katero mu je sinoči podal ministrski predsednik Davidovič. Dosedanji ministri bodo vodili državne uradne posl« do sestave novega kabineta. Kabinetna kriza še traja. Beograd, 19, febr. — Sestava novega kabineta je bila poverjena g. Milenku Vesniču in ker se njemu ni posreči o da sestavi po želji krone koncentracijski kabinet, je prestolonaslednik poveril g. Stojanu Protičn mandat, da sestavi koalicijski kabinet, ki bo mogel delovati s sedanjim začasnim Narodnim Predstavništvom tožene vojne zločince, vsebuje tudi določbo, da morajo biti razveljav. I jene vse prejšnje obsodbe nad ate rimi vojnimi krivci in postaviti be morajo znova predi sodišče. .J«stični minister Evgen Schiffer je dejal včeraj, da bo nemška vlada prijela vse obtožence, proti katerim so naperjene specifične obtožbe, teda ne more pa prijeti takih, kot je Hindenburg, ki niso obtoženi, da so dejanski izvršili kak zločin. Odločitev glede Carigrada vzbudila nezadovoljnost v zavezniških krogih. Kongres je sprejel železniško predlogo. Delavstvo nima dosti upanja, da 1 bi predsednik vetiral postavo. Washington, D. O. — Železniška predloga je bila sprejeta v kongresni zbornici. Za predlogo je glasovalo 250 kongresnikov, proti pa 150. Senat je sprejel predlogo v pon-deljek z 47 proti 17. glasovi. Strokovno organizirano delavstvo se najbrž obrne na predsednika, da predlogo vetira. Seveda ni s tem rečeno, da bo predloga res vetirana, čeprav je lepo število demokratov glasovaio proti predlogi. Oä republikanskih kongresnikov je le dvanajst glasovalo proti predlogi, dva in trideset demokratov je pa glasovalo zanjo, tako da se lahkq^Feče, da so bili republikanci v večini med kom grešniki, ki so glasovali za pred-logo. Glasovanje se je vršilo po imenih in pogodili so glasovanje tistj politicarji, ki so dejali, da bo sedanji kongres sprejel železniško predlogo, čeprav se bo vršilo glasovanje po imenih. Opozicija proti prödlogi je nastopila zelo taktno, toda vsi zagovori in argumenti niso izdali nič, kajti jasno je bilo, da je večina za predloga. Prav zanesljivo ne bo marsikate-ri kongresnik, ki je glasoval za predlogo, izvoljen v jeseni zopet kongresnikom, ker ljudstvo ni zadovoljno s predlogo. Opozicija je radi tega zahtevala tudi glasovanje po imenih, da volile! vidijo, kako so glasovali kongresniki o tem važnem vprašanju. Revolta v Italiji. London, 25. febr. — Iz Rima se brzojavno poroča, da so delavci v Piove di Soligo, Italija. zaeeli vsa državna poslopja in proglasili sovjetsko vlado. V bojih, ki so se vi šili med delavci in karabinerji je bilo mnogo oseb ranjenih. Nemiri so se pojavili tudi v mestih Vittorio, Monte Bellona in dru. Sod- i i evoltici j Napad na srbskega prestolonaslednika in ministrskega Predsednika Protiča. London, 25. febr. — Iz Trsta je prišla brzojavka na Central News, da je bil napravljen poskus umoriti srbskega prestolonaslednika Aleksandra in novega nfiu4tr- skega predsednika sta bila ranjena, brzojavka ne poroča Protiča. - Podrojbnsbtf .»V Kam bo pregnan “kajzer Haag, Holandi ja, 20. febr.— Sugestija, da se Viljem Hohen-zollern, bivši nemški kajzer, pošlje na otok Curacao, je v splošnem simpatična. Holandci bi raj-ši videli, da gre Viljem na omenjeni otok, kakor pa na katerega v Vzhodnem Indi jskem otočju. (Otok Curacao, ki Je holandska posest, se nahaja blizo obrežja Venezuele v južni Ameriki.) London, 21. febr. — Zaključek vrhovnega sveta, da Turčija obdrži Carigrad, je zelo ozlovoljil gotove poslance v nižji zbornici. Poslanci zahtevajo, da se turško vprašanje ne sme rešiti brez sporazuma s parlamentom in zahtevajo debato. Lloyd George je rčeraj izjavil, da zadnja beseda v zadevi Turčije še ni bila izrečena in da parlament lahko debatira kolikor hoče; priporočal je, da se debata vrši v tednu, ki prične s 1. marcem. Govori se tudi, da tudi angleški ministri niso vsi edini m nekateri nasprotujejo Georgu vsled odstopa Carigrada. -Vrhovni svet je včeraj raz. pravljal nekoliko o Rusiji, toda kaj se je govorilo, oziroma sklenilo, ni nič znanega. Na vprašanje v parlamentu, če Anglija še podpira protiboljševiške armade, je odgovoril Lloyd George, da ni več nobene podpore, razu n JJeni-kin še prejme vse tisto, kar mu je Anglija obljubila dati. Pariz, 20. febr.— V francoski« političnih krogih je velika nezado-volpost zaradi sklepa, da Turčija obdrži Carigrad. V listih so se pojavili napadi na Milleranda. Nekateri nasprotniki sedanje vlade, ki so vneto podpirali Clemen-ceaujevo politiko, da se iz Nem. cije iztisne zadnja kaplja krvi, so pričeli kampanjo za prekucnitev MilleranJovega ministrstva. Zlasti jih je ujezil sklep velike trojice, da se Nemčiji podal jša čas za znižame armade. Gibanje za mir s sovjetsko Rusijo jo vsestransko. Bol-ševiki so zasedli Murman-sko ozemlje. London, 23. febr. —Iz Varda. Norveška, je danes prišlo poročilo, da je v Murmansku (severna Rusija) izbruhnila boljševika «ja in boljševi ki so okupim, ■rali mesto in pristanišče z vsemi ladjami vred. Ušla je ena sama ladjica z dvema angleškima ia štirimi belgi jskimi častniki, ki so pribežali v Vardo in prinesli no-vico o padcu Murmanska. London, 23. febr—Mirovni pogoji sovjetske Rusije v vseh podrobnostih, ki jih je> prinesel iz, Kopenliagna O’Grady, zastopnik, Anglije, so bili danes predloženi vrhovnemu svetu zaveziiiirov, ki nadaljuje konferenco v .Londonu. London, 23. febr.—Iz Moskve,, javljajo, da je Denikinova mornarica na Kaspiškem jezeru odpovedala pokorščino prejšnjemu^ poveljniku ia se pridružila sovjetom . London, 23. febr.—Več vojaških poveljnikov, ki so v zadnjih dveh letih vodili angleške čete v boju z boljševiki, je apeliralo w spomenici na Lloyda Georga, da naj zavezniki priznajo sovjetsko vlado in sklenejo mir z njo. Za trdno se pričakuje, da pride, še ta teden do formalne razprave za mir med zavezniki in sovjetsko Rusijo. Kopenhagen, 22. febr.—Maksim Litvinov, zastopnik sovjetske Rusije, je izjavil, da izmenjavanje blaga se bo vršilo v direktni zvezi . s sovjetsko vlado, ki ima vse kooperativne zadruge v Rusiji pod svojo kontrolo. Ustno izročilo se je baje izpo Inito. Jeruzalem, 25, febr.— V svetopisemskem vrtu Getzemani je.stalo starodavuo oljkino drevo hue. novano “El Bitinns”. Bilo jo na dveh mestih obdano z železnima, obroči, da se je moglo vzdrževat», pokonci. Staro judovsko ustni poročilo je pravilo o tem drevesu^ da se ho porušilo tedaj, kedkr bo konec turškemu gospodstvu v Pa lesti ni. je odklenkalo pred d vem; Turškemu gos podstvu v Fa leali ni leti in drevo El Bitinus ae je ttaed kratkim v hudem sneženem vihar, j u porušilo. Ta dogodek je napravil na ondotne prebivalce globok vtis. — V vrtu Getzemani stoji osem oljkinili dreves, o kterih trdi ljudski glas.da so še izza Kristnao_ voga časa. Olje iz 3ada teh drove»: se je prodajalo za jako drag denar* in rožni venci, sestavljeni iz jagorl narejenih iz teh oi (kinih zoŠcie so bile dragocenosti, ki si jih mi mogel vsakdo privoščiti. Bilo je baje eno izmed teh dreves, ki «oje porušilo v viharju. Za vsacega. Neki ugledni zdravnik je v nekem članku pred kratkim dejal, da ga ni človeka, kateri ne bi od časa do časa potreboval dobro izčiačenje drobovja, akoravno je> delovanje redno. Radi tega je Trillerjev. Amerikanski Elixir od Grenkega V ina Zdravilo za vaace-ga. Uno izčisti drobovje popolnoma. Njega posebna lastnost je, dft"premaga zabasanost braz sil«, torej brez oslabljenja. — Drogo zdravilo, katero bi morali imeti sedaj doma je Trinerjev Sedativa za kašelj. Ko pridete v gledišče ali na koncert, boste takoj našli, da sta kašelj in prelila jen je sedaj razši rjena. Večno kašljanje vam kazi zabavo. Ako bi vsi ti znali z* Trinerjev Sedative za kašelj, ue bi bili v nadlego sebi in drugim. Vaš lekarnar in vsak prodajalec zdravil ima Trinerjeve leke v zalogi.— Joseph Triner Co., 1333.— 43 S. Ashland Ave, Chicago, ML», SLOVENSKE NOVICE ist n Slovence v severozapadu Zjedinjenih Drža«. Izhaja vsaki petek. Udaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUSTOV na Calumetu, Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: t« celo leto ........................ 8 2,,; ta pol leta........*..... ........... $ l.C Za bvropo in drugo inozemstvo: Za celo leto ........... $ 3.OC ali Ca pol leti ..............*•••• 8'1*50 Posamezni iztlei po 5 cl. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. HO K O Pl Sl se ne vraćalo. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo.; V slučaju preselitve iz jedpega v drugi kr» m ft) se nam blagovoli naznaniti staro bivali t satinar in naročila naj se doposiljajo pod ’»as lovom : Slovenian Publishing Co. 211-7th Street. Calumet. Mich. ‘SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Midi, b tbe“Slovenian" Publishing Co., 211 7th S SGilumet, Mich. The only Slovenic paper in the Nortbweeteri put of the 3. S. of America. SUBSCRIi: "‘ON S2.00 per year. l'he best advertieint medtum for Micbigai xMtnneeota and other WeBtecn States. Advertising rates sent on application. Entered at tho Post Office at Calumet, Mici « encomi class matter. Telefon ft «arafiwMMiiMiwiiMW'iWii'M'gii ! CALUMET IN OKOLICA. 1 »—iwp —tuona — Koščeni so bili v slovenski »Cerkvi sledeči novorojenčki: Kristina Margareta, hči Franka in Helene Lenarčič, Tamarack; Mary Agnes, hči Georgea in Manje jesiiel, Yellow Jacket in John. A«tn Johna in Katarine Agmch iz Albion. — Mr. Jos. l'lautz, upravitelj našega lista je bil pozvan v Grand Rapida, Mich, kot priča v senza cijonelni volilni tožbi proti sena to rj u ,JN 6W berryj u. — Poroča se nam, da sta bila zadnji teden v Detroitu poročena bivša Oalumetčana, Mr. h rank Uavlič in Mrs. Amalija [Ovniček. Rilo srečno! — Upali smo, da se bo letos morilka influenca, ki je zahtevala toliko žrtev po drugih krajih, izognila bakrenemu okrožju, a smo se varali. Po Galu metu in okolici je vse polno bolnikov, vendar pa *.u dosedaj še ni zahtevala mnogo žrtev. Tem hu|6 pa razsaja po Lake Liudenu in Bubbolili, kjer je pobrala že več niožkih in žensk v najlepši dobi. Zdravstvene obla-*ti so zaprle vse šole in gledališča v tem okolišju za dobo 11 dni. Rojake opozarjamo, da naj skrb no prečitajo navodila, ktere je dal državni zdravstveni urad kako se ravnati v slučajih napada influence. Dotična navodila najdete n« naši današnji Fri logi. — Zadnjo soboto se je vršila na peti cesti pasja dirka. 30 psov se je udeležilo dirke. Ta špoit je privabil n./ogo radovednežev \ mesto in vsi so imeli skoro dve ut fino prosto zabavo. Lastniki peov, ki so zmagali v dirki, fantički, st dobili razne nagrade v gotovini L v robi. Govori se, da bo to sobote morda prirejena dirka na smučali, “ski race.” — Mestne volitve na Red Jack etn in Laurium ne 1 odo tako mirne, kotse je pričali- ovato. i\a Red Jacketu bo kandidiral na neodvisnem tiketu za mestnega . klerka dosedanji uradnik John ,J. Ellis nasproti Frank bhoemaker-ju, ki je dobil nominacijo pri lcaukusu. Ra Lau. riumu pa bo proti dosedanjemu županu Cloutier kandidiral na ueščanslfem tiketu Herbert Sobey William T.Lobb za odbornika nas-: > i o ti nominirancu Joseph Chatel n John Lanyoii za blagajnika nasproti Mrs. Math Hirsch.. Roy Nagel bo imel V Ellsworth BroW-iti tekmeca za assessor ja na ljudskem tiketu. Volitve v obeh mestih se bodo vršile 8. marca. — Edmond Demarois, sin lastnika Crystal Ice kompanije, je delal na mostičku, ki vodi v ledenico na severni četrti cesli. Kat se nioa tiček zruši iu mladenič je padel 30 nog globoko na zemljo. Zadel je z glavo ob zmrzla tla. Frebil si je lobanjo. Odpeljali so ga v -;Laurium bolnišnico, kjer je bile njegovo stanje zelo kritično. Obrnilo pa se lini je na bolje in zdravniki upajo, da ga bodo obrnili pri življenju. —Umrli so ta teden na Calli-netu sledeči: Herman Norbaek, tar 72 lec na svojem domu na O secoli. Tu je bival 50 let.— Charles Bushell, istotako iz )sceole. Star je bil 54 let.—iSa .aurinmu je umrla po kratki bole 7 ! domu svojih starišev devet Dorothy, hčerka Mr. m Mrs, 2# xy King. Devetletni lrving, a .X Mr. in Mrs. Emil Mustoneu z Centennial Heights je pod. egei operaciji slepiča.— Fo .krat-sirn url v cerkveni dvorani, ter vsaki naj prinese seboj regalijo, la se potem skupno udeležimo sv. maše, ob pol deveti uri j pri kateri * J m Hi O V 1..I ÉX A LETA ]§?3. i Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GIMVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. THE STATE BANK - Clan New Yoräke Clearing House -Preostala Glavnica $70,000,000-00. ’Mi sprejemamo denar na uloge in plačujemo obresti. (Denar nam lahko pošljete po pošti.) Mi pošiljamo denar v Stari kraj. in vse dele zemlje Fo Money Order, po čeku ali brzojavu, po najnižjih dnevnih cenah. Mi imamo trgovske zveze z največjimi bankami v Starem kraju in zato lahko pošiljamo denar Bolje Ceneje Hitreje Vašim sorodnikom v kterikoli kraj Europe. Mi prodajamo čeho-SIovaške krone in ves drugi tujezentski denar po naj nižjih dnevnih cenah. Šifkarte za vse parnike po družbinih cenah-Ako hočete poslovati z dobro, solidno, zanesljivo in dobrozna no banko, pridite osebno ali pišite na THE STATE BANK 37R GRAND STR. m, N. Y. Dovoli je, da pošljete polni naslov osebe na katero pošiljal denar in priložite Postal ali Express Money Order. Mi vam [bomo pos Sali pobotnico, denar pa bo poslan naslovljenc-u Prvi dolar ki ga uložite u štedilni oddelek, deluje kakor magnet v privleki druzih dolarjev. Ko svota narašča, narašča tudi želja pomnožitvi Navada štedenja se kmalu kmalu izcimi iz dolžn V pravo zabavo. CALUMET STATE BANK- _________ Gohimet Mich. FOR SIXTY YEARS THE WORLD’S MOST PERFECT LIVER and BOWEL REGULATOR. DEMAND THE GENUINE » P®Ma^jX^^®^rinESiKnatur Podiranje katerekali stvar, -e lahko. Grajenje iste, to je, kar je težavno. Naloga, katero ima boljševizem pred seboj. Znano vam je, da je tr^ba umetnika, da izdela sliko. Znano vam je, da je treba spretnega mehanika da naredi uro. Jn znano vam je, da lahko vsak uniči sliko, ali uro z brco. Podiranje katerekoli stvari - bodisi ure, hiše ali vlade - jeHhko. Grajenje iste ie kar je težavno. To je nalog«, katero Rusija pod holševizmom danes zre pred seboj. Čitajte kaj pravi Lenin glade tega v sledečemu odlomku njegove zadnje izjave: “Sovjeti pri delu”. Boljševiki so uničili kapitalizem, nacionalizirali industrijo in ustanovili delavske sovjete. Toda Rusija je še vedno daleč strani od komunizma in socijalistične sovjetske republike. Kar so boljševiki do sedaj izvršili je bil najlažji del. To je bil uničevalni del. Potrebovalo se je samo sile in ukazov. Boljševizem bo propadel, če ne more zopet zgraditi ruskih industrij in dobiti maksimalno produkcijo. To ne more biti izvršeno pod originalnim načrtom boljševizma. Delavski sovjeti ne vedo kako voditi tovarne in vzdržati red. In delavci niso še pri volji, da bi delali različna dela pod enako visokimi plačami. Strojni delavec še vedno hoče imeti več plače kot delavec s krampom; in duševni delavec zopet zahteva več kot strojni delavec. Rusija ne bo imela komunizma dokler se ne izpremeni človeška nrav in bo vsak mož pri volji delati za dobrobit mesto za osebne koristi. Vzelo bo leta, da se izpremeni človeško nrav potom izobrazbe in z učenjem delavstva, da obratuje tovarne potom sbv-jetskih metod. Toda medtem časom mora biti industrija reorganizirana in doseči je treba najvišjo produkcijo od obeh, od tovarne in od individualnega delavca. Edina pot, ki leži pred bolševiškimi voditelji je, da stopi od sovjetsKe države korak nazaj ter se povrne k staremu redu. Oni morajo pozvati buržoazijske strokovnjake z velikimi plačami, da vodijo tovarne. Oni morajo sprejeti tovarniške metode “kapitalistične" Amerike. In boljševiški voditelji morajo iti še dalje nazaj. Oni morajo postaviti delavstvo pod želemo disciplino. Oni morajo napraviti, da so stoteri in tisočeri delavci v vsaki tovarni podaniki volje enega moža buržuvaznega ravnatelja. Delavci morajo biti prisiljeni, da delajo z največjim naporom. Lenin DELA vse to. On ima neomejeno oblast. On je odvzel strani moči tovarniških sovjetov in je zaposlil svoje buržuvazne strokovnjake. On je dal tem novim delovodjem, kar niso še nikdar poprej imeli - absolutno moč nad delavci. Lenin jih prisili k pokorščini s tem, da jim ne dovoli krušnih kart ali pa da pokliče Stražo. Njegove posleduje besede ruskim delavcem se glase: "Ubogajte in ne poslušajte onih, ki pravijo, da so naše teorije napačne. " Nekteri ljudje pravijo, da bi'morali imeti Oboljševizem v Ameriki. Toda mi moramo najprej izvedeti kako se obnesel v Rusiji. Lenin nam more povedati 'tč kct toljševiki v Ameriki. ONI GOVORE, KAR JE LENIN PREJ GOVORIL;NE PA KAR GOVORI SEDAJ. In Lenin pravi sedaj, da boljševizem ni uspel kot vlada niti v pomenu produkcije, kajti človeška nrav je močnejša kot njegove bivše ideje. The in ■% CS % mmammmimMr Ti—r ■smmitSSAJSiitoismnBSsm nei! Ig.o B r o a d w ,a v - N sw y r K Flor de ELBA The Cigar Supreme At the price flor de MELBA is better, bigger and more pleasing than any mild Havana cigar CORONA OR Selectos size Ć. Other Sizes Different Prices Ask your dealer for your favorite size. If your dealer can't supply you, write us. , I. LEWIS CIGAR MFG CO Newark.N J -Largest Independent Cigar factory m the World. ., Vesti iz Domovine. Ekshumirali. 80 18. dec. na vojaškem strelišču v Ljubljani na ta kozvanem “Suhem bajarju” truplo Frana Petri ča, ki je bil med vojno od vo jaškega sodišča obsojen na smrt in ustreljen. JN jegova rodbina je dala truplo prepeljati in pokopati na pokopališču pri Sv. Križu. Petrič je bil brez krste pokopan n ie ležal kakšne dva metra pod zemljo, lrnplo je bilo nestrohn-jeno in je bila na njem še obleka V “Suhem bajerju” je baje pokopanih še 27 oseb, ki so bile as treljene med vojno. —Nenadona umrl. je 11. dec. v Mariboru top. -A Umrla . Povelj, major Drago Poč. Pokopali so ga dne 14. dec. ob Buri po. poldne v Mariboru. Naši interniranci. Tržaška “Edinost” piše: Vrnili so se domov nadalje naslednji deportiranci: Stanko Rodič-sodnik v Pazinu, Alfonz Mazlu, učitelj v Orehku, Anton Ladavec, učitelj v Kaščergl, Rajč.č Albert, učitelj «a Voloskem, dr. Angel Corazza, soQiiik v l uli. Mnogo jih je seveda še v Italiji, toda imamo obljubo, in ker stvar vendar giblje tudi nado,da se kmalu vrnejo. Referent za internirance pri generalnem, ci-vilnem komisarijatu je nadalje za gotovil zastopniku pol. društva “Edinosti”, da bodo v prinerih, ki 80 vredni upoštevanja (“casi spe-ciali ), postopali s posebno skrb-nostjo in hitrostjo in naj se taki primeri naznanijo. Obžalujemo, da neka gospoda niso še uvideli, daje vsak primer internacije upo. števanja vreden in da je vsaka družina, ki je oropana svojega vzdrževatelja. ” “caso speciale”. — Ker se pa bojimo, da bo marsikateri interniranec še dolgo moral čakali na vrnitev, pozivljemo vse prizadete, da zopet predlože svojo prošnje ter opišejo svoj težki položaj. I; rošnje naj se pošljejo naravnost na generalni civilni komi-sariat v Trstu ali pa preko pritič-nega društva “Edinosti.” je v Dupljah na Gorenjskem ». nedeljo 14. dec. župnik 1’etec Bohinjec v 56. letu starosti. Po„ kojtiik je bil priznan slovenski pisatelj m poznavalec domače z. godovine. N. v. m. p. Umrl je nenadoma župnik Ant. Žnidar šič v Dragi dne. 9. decembra t. I. Iokopali sogall. decembra. JN. vm. p. ! Umrl je mlad, simpatičen fant Alben'. , Zaje, sin znanega mesarja Odgovor podpolkovnika Švabiča na pozdrav Deželne vlade. Ljubljana, 24.,nov. JNa brzojavko deželne vlade, odposlano ob obletnici prevrata podpolkovniku Švabiču za njegove zasluge, je prispela predstavništvu Deželne od vlada podpolkovnika Švahiča iz^ Palanke nastopna zahvalna brzo,~.r javka: “Vam in Vašim tovarišem?/ kakor tudi prebivalstvu bele Lju-,.. bljane in vsem Slovencem se prisrčno zahvaljujem za pozdrav. Složno, energično in vztrajno do? kraja na braniku svobode, prava in pravde vseh naših bratov ! Pro-. sim Vas, izločite moje tople po, zdrave vsem Slovencem. Živeli! Podpolkovnik Švabič.” Samomor. Vžigač Emil Furlan, star 36 let je 9. dec. okoli 20 ležal na tleli v bližini finančne vojašnice na Bel-vederu; ljudje so se malo brigal; za njega, ker so mislili, da leži A pijan. Cez eno uro pa je zavohal nekdo duh po karbolni kiselini in našel kraj Furlana steklenico, iz katere je vžigač izpil precejšnjo množino strupa. Telefonirali so na rešilno postajo, odkoder je pribite zdravnik, ki je gotovil smrt. Truplo so prenesli v mrtvašnico 'pri »v. Justu v Trstu. Tudi zavarovalnica proti nezgodam razpošilja strankam po sloven-ski Goriški le italijanske tiskovine in popise. Ljudje so ozlovoljeni na takem preziranju našega jezika od strani zavoda, ki mu spadajo v delokrog vse Primorje in Dalmaci ja, torej večina prebivalstva v tem obšežju. Je H to pravično? Je li to modro? Ali menijo res, da si s tanim postopanjem pridobi srca prebivalstva, da ustvarijo s tem tisto razpoloženje kakor si je bajp žele merodajni krogi?! Če računajo tako se ljuto motijo, kajti, naj ne pozabljajo nikdar, da imajo posla s politično zrelim, narodno zavednim in kulturnim ljudstvom. Tisti činitelji, ki imajo moč za to naj pouče oblastnike v rečenem zavodu, da se s preziranjem jezika ljudstva igrajo z ognjem! Mi svarimo ravno zato, ker ne želimo boja, ampak miru. Če drugi žele igače — krivda tie bo na naši strani, Italijanske krutosti v Istri.-«- Opatija, 14. decembra. V Zametu v Istri so aretirali D’ Annunzijev-L vojaki 7 mladeničev, ki so prepevali hrvatske pesmi. Pretepli so jih do krvi, privezali 4 od njih na., telefonske drogove m jih palili & gorečimi cigaretami po licu. Enega izmed njih, privezali so okrog; vratu na drog in bi gotovo končal žalostne smrti, da ga ni rešil neki italijanski kapetan. Privezane so opl]uvali ter dva izmed njih toliko časa mučili, da so postali hrez-zavestni. Ostale, ki so bili še pri zavesti so žgali z gorečimi svečarni po obrazu. Odvedli so jih ko-nečno na Reko, kjer jih D, An— nunzijeva soldateska spustila p« 12 dnevnem zaporu broz vsakega zaslišanja na svobodo. Premurski dijaki. Dijaki iz Prekmurja bo bili se-* veda v mažarskih srednih šolah. Večina teh dijakov je zdaj v Ljubljani ali v Mariboru. Ker je Prekmurje v gospodarskem oziru zdaj v silno slabem položaju— ljudje ne morejo ničesar prodati, ker so odrezani od sveta, dokler m mosta in železnice čez Muro—so ti dijaki brez zadostno podpore od doma. Preti jim revščina in glad. Da se temu odpomore, je bilo dne 8. dec. v cerkvah dar«, vanje za prekmurske dijake v Sloveniji. Za dijake v Murski Soboti pa se je dne 11. dec. ustau-ovil a dijaška kuhinja. Umrla je v Novem meatu dne 18 dec. g. Marija Kavs, soproga nadpoš-tarja. Položaj v Prkemuriu.—• Friiatelj iz Prekmurja, ki se je nekaj časa mudil v Ljubljani, nam poroča: V Prekmurju je zdaj mirno, odkar so redarji in orožniki odbili napad ogrskih tolp na mesto Löndavo. Boj je trajal od 6. do pol 8. lire zjutraj. S strojnicami so naši odbili napad,, tolpe so pobegnile. —Ljudstvo je zelo narodno zavedno in noče o Mažarih nič več slišati. Draginja,, je pa v Prekmurju velika, mesa ni dobiti, kakor tudi ne sladkorja in soli. Pomanjkanje mesa in draginja živil je timbolj zagonetna, ker imajo ogrski grofi na svojih veleposestvih veliko živine in ogromne zaloge živil, ki pa ne pridejo med ljudi. Če bi jirišlo do lihdskega glasovanja, se ni bati, da bi glasovalo ljudstvo za Mažare, katerih ne mara, ker se še dobro spomin ja, kako so je tlačili. Za varnost je dobro preskrbi ;eno.Kjer je bila pod Mažarom ena, so zdaj 3 orožniške postaje.. American Red Cross Language Information Jugoslav,;,-Di vision- Nekatera navodila glede influence. (Izdano po Vladnem zdravstvenem uradu ■— United States P ulj li o Health Service v Washingtonu) Dosedaj ni še nikako zanesljive metode, po kateri bi se moglo trditi v poedinem slučaju, da gre za influenco. Na drugi strani pa ]6 prav lahko spozuatiTnfluetico, kadar imamo več slučajev skupaj' Nasproti izbruhu običajnih kas Ijev in prehlajen;, ki se navadno po]Hvl|H|« v zimskih mesecih, se influenca - utegne pojavljati V vsaki letni dobi:, tako je zadnja epidemija razsajala najhujso v Evropi v maju, juniju in juliju leta 1918. Kazun tega niso v slučaju navadnega p reh 1 a jen J a splošni simptomi (mrzlica, bolečine in potrtost) nikakor tako hudi ali ne nastopajo tako naenkrat ob začetku kakor ob influenci. Končno, se navadna prehiajenja ne razširjajo med občinstvo tako hitro in tako razsežno kakor influenca. Večinoma se oni, ki zboli n« influenci, puti bolnega kar naenkrat, Cuti se slabega, bolijo ga oči, ušesa, glava, ali križ, trebuh itd. in utegne čutiti tudi bolečine po vsem životu. Mnogim bolnikom se-mede,,' nekateri bruhajo.. Večinoma so bolnik pritožu je, da ga žabe, in s teni nastopa mrzlica, katere temperatura rase do 100 in 1.04:‘stopinj E. V večini slučajev puls bije razmeroma počasi. Tudi na zunaj pacijent res izgleda da je bolan . Njegove oči so nekoliko krvave. Teka mu iz nosy in utegne imele kašelj- rii znaki prehiajenja so kedaj neznatni, vztic temu se on čuti bolnega in izgleda kakor tak. V nekolikih slučajih tekom zadnje epidemije se je pojavljala tudi dijareja (driska). Razim po zunanji prikazni in po omenjenih simptomih more zdravnik ugotoviti influenco po preskušnji bolnikove krvi.,- našlo 86 je namreč, da se število belih telescev v krvi tekom te bolezni nič ne poveča ali le malo. Večina slučajev je navidezno infekcija dihalnih organov in je podobna nalezljivi sorti “prehiajenja.” Nekaterikrat pa ti dihalni simptomi popolnoma manjkajo in pacijent čuti potrtost, slabost, bolečine po udih. in nekaj mrzlice. V drugih slučajih je zopet driska glavni simptom. Navadno traja mrzlica štiri do pet dni in bolnik okteva. Ali donim je razmerje smrti navadno nizko, je epidemija nekje hujša in slučaji smrti so bolj pogosti. Ako bolnik umre, je to navadno posledica razvoja influence v plučnico (pneumonia) m druge komplikacije. Ako mislite, da imate “fin”, Idi ti v posteljo in ’pokličite takoj zdravnika. Foreign glavobola, naj se mu daje piti Service vode in naložijo mrzle obklade na čelo. Le take medicine naj bolnik vzame, ki jih zdravnik predpiše. Nespametno je vprašati lekarnarja za lek, in ut egi: e biti jako nevarno. ako se bolnik zateka k “sigurnim in neškodljivim” lekom, o-glašenim po fa bri k iòni ih patentnih lokov. Kaj naj storijo oni, ki zbolijo na “Fin”? Vsakdor,'ki zboli na influenci, naj gre takoj domov in v posteljo. To obvaruje bolnika samega pred nevarnimi /komplikacijami in ob istem času prepreči, da bi on sam razširjal bolezen med druge. Ihiporoca se, naj nikdo ne spi v isti sobi z bolnikom. Prav za prav le bolniška strežnica bi smela hoditi v njegovo sobo. Ako je kašelj in pljuvanje ter ako bolniku teka iz oči in nosu, vsi ti izbruhi nàj se nabirajo na komadič gaze ali cunje ali pajvr-'natega prtiča ih zažgejo. V slučaju driske, naj se pazi na to, da se bolezen ne širi g tem, da se umažejo roke, obleka ali rjuhe. Treba pravzaprav rabiti isto paž-njo pred infekcijo, ki jo bolničar-k a rabi v slučajih tifusa. Ako se bolnik pritožuje radi mrzlice ali Ako se bolnik nahaja v takem položaju, da mu more streči le nekdo, ki se mora brigati tudi za druge člane družine, priporoča- se5 naj dotičnik, ki mu streže, Rosi kak predpasnik ali druge vrste ogrin jalo čez svojo običajno do- mačo obleko, kadar stopi v bolnikovo sobo, in naj to sleče, ko zapusti sobo, ter da se umije in desiuficira roke, kadar se bliža drugim članom družine. Bolnik bi moral imhti posebej svoje krožnike, ki jih treba po rabi sterilizirati z gorko vodo. Bolničarka ali, kdor streže naj naj.se obvaruje pred vdihavanjem nevarnih kužnih kali s tem, da nosi navaden omot gaze ali nias,-ko v bližini bolnika. Kaj provzročuie influenco in kako se širi. Bakteriologi, ki se v preteklosti proučevali epidemije influence, našli so v mnogih slučajih drobno kal v obliki palčice, imenovano po svojem iznajditelju “Pfeifferjev bacil”. V drugih slučajih -navidezno iste bolezni so našli kal za plučnico, takozvane “pneumococci”. v drugih,zopet je bila bolezen provzročena po ‘. streptococci’’ in drugih kalili bolezni. Nekateri evropejski učenjaki verjamejo na podlagi študij o lanski kugi, da in kal influence običajen bakterij,-marveč da spada ista k vrsti neznansko drobnih kali, zvanih “filerahle viauses” to pa radi tega, ker so tako drobne, da morejo prodreti skozi pore neglaziranega porcelanskega cedila. Naj bo provzročitelj bolezni ta ali oni, gotovo je, da se influenca širi direktno in indirektno od osebe. Kazim tega, sodeč po izkušnjah v tej boiezni, je verjetno, da prenašajo kal bolezni, kakršna naj že bo, ne le oni, ki so bolni na influenci, marveč tudi osebe, ki so lahko popolnoma zdrave. Treba radi tega smatrati vsako okoliščino ki spravlja ljudi v večjo dotino kakor činitelj, ki prispeva k razširjanju influence. Jasno je, da je mnogo načinov, kako se kali bolezni prenašajo od osebe do osebe. Tako na primer se prenašajo direktno skozi zrak skupaj z drobnimi kapljicami mukoze, izbruhujeuimi iz tele3a potom kašl janja, kihanja, glasnega govorjenja in enako s strani osebe, ki že ima v sebi kali influence, Treba obvarovati ne proti temu direktnemu ah pa tudi in-direktnemu načimu razširjanja bolezni. Umazane roke, kozarci za splošno rabo, nepravilno očiš cene jedilbe in pitne posode v restavracijah, “soda fountains’' itd., prti za splošno rabo, inficirala hrana—to so v glavnem, prenaše-vaici kali influence. Ljudje, k rabijo maske v občevanju z bol- niki, dostikrat pozabljajo na te druge načine transmisije in radi tega ni imela maska tak uspeli v obvarovanju pred boleznijo, kh-koršnjo bi morala imeti. Ako hočemo biti uspešni v boju prò. ti influenci, treba obračati Večjo-pažujo na gori omenjene faktorje. Kaj k influenca ali “FÌu”? Kaj je “Fin”? Ali je nekaj novega? ali res priha ja iz Span j skega? Ta kužna bolezen, ki jo imenujemo “Flu” ali influenco, je navadno prav podobna nalezljivi vrsti “prehiajenja”, ki se po javlja v spremstvu mrzlice, bolečin v glavi, očeh, ušesih, na križu in drugih delili telesa in pri kateri se človek čuti jako bolnega. 4' večini slučajev simptomi gine-jo po treh ali štirih dneh, na kar bolnik iiitro okreva, pri nekaterih bolnikih p? se razvije pl j. učniea (pneumonia j ali vnetje ušes ali pa meningitis., in mnogi pouiirajo zn temi komplikacijami. Marsikdaj pa so simpto ni tako “mili”, da sam človek ne ve, da je bolan na influenci. “Spansjka influenca je kakor se vse dozdeva, popolnoma identična z epidemijami influence od prejšnjih dob. . V tej zvezi naj opozoiimc na dejstvo, da je epidemija od 1889-1891 začela na Kitajskem in se jehia to razširila po Ruskem, kjer so jo zvali “Kitajsko influenco”. Iz Ruskega se je potem razširila skozi vso Evropo in tedaj so je zvali “Rusko influenco”. Iz Evrope so jo prenesli v Združene Države in tu so jo krstili za “Evropejsko influenco,” in' končno, ko je preko Racifika prišla na Japonsko', je tam postala “Amerikanska influenca.” Epidemije influence so obis. kovaie to deželo od leta 1H47. Zanimivo je, da je bila ta prva epidemija prenesena sem iz Valencie na Španjskem. Od tedaj je bilo mnogo epidemij influence. V letih 1889 in 1890 je bila ta bolezen razširjena po vsem civili, ziranem svetu. Tri leta kasneje se je influenca zopet pokazala za kratko dobo. V obeh slučajih smò jo imeli tudi v Združenih Drža. vab. Dasi imenujejo to bolezen Spanjškega. Spanjsko influenco” vendar se je dognalo da ne pri, baja iz Spanjškega. Znano nam je, da je bilo precej influence tupatam po Zdru. Ženih Državah že za nekaj let pred izbruhom velike lanske epidemije. Ker se je pa pojavljala v mili obliki in je bila vsa pozor, nost osredotočena na vojno, se n i opazilo to •stalno naraščanje influence. Še le ko so je influenca pojavila v strogi obliki v Bostonu, izbrano hrano. Glede hrane treba omeniti, da je mleko najboljša in najbolj izdatna, kakor tudi najlažje pristopna toliko za vzrasle kolikor za otroke. Prenapolnjena stanovanja so jako škodljiva okolšci-ua pri takih boleznih, kakršna je influenca, In zdravstvene oblasti pripoznavajo, da se bolezen tem laž.fKširi tam, kjer ljudje prebivalo pretesno skupaj. Dočim ni vselej mogoče izogibati saziasti v teli težkih časih prenapolnjenim stanovanjem, vendar naj se isto omeji na najnižji minimum. Vrednost svežega zraka potom odprtih oken je neprecenljiva. Kar tiče potrebe, da se izogibamo direktni infekciji potom vdihovanja, je jako važno, da se ob varujemo pred .osebami, ki kašlje-jo in kihajo, ne da bi si zakrile ustali nosu. Vsled tega naj se vsakdo kolikor1 mogoče drži stran 0(1 množic im nabasanih prostorov. Stanovanje, urad in delavnica naj ■ y : Y. bodo dobj;o prezračena., Ge more-peš k delu,, skratka Denarno Stanje te, hodite potrudde se, da dihate kolikor mogoče več svežega zraka. Dasi je težko izogibati se indirektnemu prenašanju influence) vendar se lahko obvarujemo pred istim z nekaj previdnosti. Stiskajte,manj rok, izogibajte se nečistim “soda fountains” in restavracijami ne rabite kozarcev in prtov, ki so za splošno rabo, zahtevajte povšo sodi, kjer se pečajo z'jestvinami naj se ravnajo po sanitarnih pred piših v takih prostorih. To so nači ni, po katerih se vsakdo more ob varovati pred infekcijo. Ako b, se l judje strogo držali po njih, b bil storjen velik ,a jlanašnji nesrečni položaj naše Stare Domovine.—• ; IS a vseh neštetih potih ljud-iksga govornika hotel sem biti pred vsem človek in pošten rojak. Hiti politični nasprotniki mi do danes še niso očitali osobnostmb napadov. Kaj sodi narod o delu svojih delavcev, vest mi je cista. In ia vse, kar sem govoril, delal in atoril nosim odgovornost do konta, Ne bilo bi pošteno, ako ne po dam računa 'O svojih zadevali, lema svetu je mnogo ljudi, ki kidajo potujočim govornikom 1,1 organizatorjem, njihovo slabo bacano delo. Ako je človek polnejši in se ne pritožuje nad 'tvninii razmerami od zore do /raka, pa ti zakroži novica po "’«tu, da krije popotnik svoje Mal iško borno življenje s strašni dolgovi, in to: dolgovi pri 'M in vsakem. Res je. Grešil sem, ker tiydi l'tenì so posodili rodoljubni gg. Won Burgar, Frank Bakser, Won Grdina, Dr. i*. J. Kern, ^oton Kavšek, Kosto Umkovie, ^°n Niko Grškovič m Joseph Drobnič, reci in piši, silno vsoto 1,1 1945.00 (devetsto petinštiri-W dolarjev), «šoto, katero se ^ Je posrečilo pošteno in hvalež-;<) povrnitE Težje mi bo vračati l^rosrčnemu rodoljubu g. Joe piokarju, ker on ni raztrgan, da ’’ga oblekel kot je on mene. Ra pa rojaki razumete, kako 1 zakaj človek propagandist na-(hvlja težeče ga doigove. naj 1,11 jiovem resnično primero: Ro sem bil v jeseni leta 1918 1 Ameriško vlado v Žonev Švi- uapre Mu v Parizu, pozvala in ^ sta me gg. Dr. Anton Korošec ^fatni izvoljeni predsednik Za Miške revolti cijonarne vlada, a Sa vodja Vs s ovenake Ljudske Stranke in Dr. Gregor Žerjav, takratni tajnik Zagrebške rovoiuei jonarne vlade, a danes imenovani predsednik za Slovenijo— da se arnetn v Ameriko za -Jugoslovanko propagando. Fusti! sem izborno m važno službo pri Ameri ški vladi in odpeljal sem se na svoje stroške in brez centa od strani g. Dr. Anton Korošec in g. Dr. G. Žerjava v New York. Številke dokazujejo, da sem potrošil nad $2000. (reci: nad dva tisoč dolarjev) Na^ysa moja poro* čila, komunikacije in urgiranja potom poslaništva v Washington, D. C. in Generalnega Konžulata v New York City ni bilo odziva, niti De denar ja od vlade v Jugoslaviji. Vzrok: gg. Doktorja Anton Korošec in Gregor Žerjav sta po povratku iz Fariza v navalu prevažnih poslov v Domovini pozabila na svojega vdanega pri-jatelja in delavca. V pismu, napisanem v Farizu Jt5. novembra 1918 mi piše g. Dr Anton Korošec med drugim: “tipam, da bo Vaše delo uspešno in, da Vam ne bo.žal, da ste radi naše stvari zapustiti svojo dosedanje mesto”. Gospod Doktor! Rojaki! Ako je bilo moje delo uspešno, mi ne bo nikdar žal pòvratka v Ameriko, ker večje so bile in so žrtve onih neštetih, ki so plačali za rojstvo Jugoslavije — s svojim življenjem. Rojaki! Iz dna srca se Vam zahtevaljujem za marbikaterj krasen sprejem v V vaši sredi in veliko gostoljubivost, izkazano popotniku beraču. Moje naj iskrenejše želje in voščila za zdravje, srečo in blagostanje Vas vseh širom Amerike! .NAJ ŽIVI NEODVISNA JUGOSLAVIJA! New York, Februarja 1920. Rudolf A. Trošt.' Denarne pošiljatve vojnim ujetnikom v Sibiriji. Prejeli srno od Ameriškega Rude-čega Križa: Ameriški Rudeči Križ je ukrenil potrebno, da posreduje pobijan |e denarja od poedincev Ameriki na vojne ujetnike nemške in bivše avstro-ogrske vojske nahajajoče se v Sibiriji. Rudeči Križ ho posredoval to službo, dokler se njegovi zastop biki ne umaknejo iz Sibirije. Fotem pa bodo bržkone vršile to dužbo druge organizacije, kakor Š/icarski, D nski ali Švedski R uleči Križ. Ameriški Rudeč Križ oo obvestil javnosL, čim izveo natančnem datumu, ko Be njegovi zastopniki umaknejo iz Sibirije. Vse pošiljatve denarja naj bodo izplačljive na Ameriški Rudeči Križ (American Red Cross) in naslovljene na: American Red Cross Headquarters, Siberian 1 risonerà) Relief, Washington. D. C. v vsakem slučaju treoa pri lagati sledeče informacije: Folno ime, Šarža, v kateri vojski in narodnost prejemnika., v katerem ujeti) iškem taboru se je isti nahajal, ko se je zadnjič izvedelo o njem, nadalje »treba navest^ da-li naj poslani denar služi za sebno pripomoć dotičniku ali pa izključno za pokritje njegovih potnih stroškov nazaj v domovino. Ceni se, da bo svota $250 krila stroške ujetnikove povrnitve v njegovo domovino. Ameriški Rudeči Križ pa ne more garantirati, da bo ta svota zadostovala za pokritje vseh transportnih ■troskov,, ker se ekonomične razmere v Sibiriji stalno menjajo. Kdor pošilja denar za ujetnise, naj navede, da-li naj se isti dostavi brzojavno ali ne. Za brzojavne pošiljatve naj se prida svota od $6 za pokritje brzojavnih stroškov. V tej zvezi »ai omenjamo, da potrebujejo denarne pošiljatve po pošti od enega meseca dokler se naide kraj, kjer se dotičnik nahaja m se mu izroči denar. Flačila Rudoči Kiiz, ako je kraj kjer to ni mogoče, se bo Ameriški Rudeči Križ potrudil, da dostavi denar jotom drugih organizacij, kakor Švicarskega, Danskega, in Švedskega Rodečega Križa. Ako be treba'posluževati se teli agencij, Undeči Križ ne prevzame druge obveznosti razun te, da resnično izroči svoto denarja tem drugim organizacijam. V vseh slučaj.li kjer bo osobie Kndečega Križa dostavilo denarne pošiljatve, se bo isto potrudilo dobiti potrdilo ,od prejemnika in ako se pošiljatev zkaže v kanem slučaju kot nedo stavljiva, si Rudeči Križ seveda jridržuje pravico, da povrne to jOŠiljatev prvotnemu pošiljatelju. Rudeči Križ bo obračal vsako mogočo pažnjo na co, da zavaruje dostavi j enje pravilnega zneska na naslov vpravičenega prejemnika, ali razun tega, da garantira največjo pajšnjo v tem pogledu, ne more prevzemati obveznosti za jomote, zamude in nedostavljenjo pošiljatev, ki utegnejo nastati. ĐJ11TVENJ OGLASI. Slov. Am. Kaf. Or. Sv. Družine S. K. P. D. na CAUUMETU. Uradniki' za leto 1920. Predsednik, Mike Klobučar Podpredsednik, Jos.D. Grahek, Taj. in zast, Math Strauss B St.24»9 Podtajnik, Joseph Grahek Blagajnik. JohnShutte Odborniki za 2 leti : John Butala, Math Prebilich in Jos. B. Metesh. Odborniki za eno leto: Alojs Gasvoda, Math F. Kobe, in John Kobe. Bolniški obiskovalci so' Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Jos. B: Metesh, Za Yellow Jacket Alojs Gazvoda, Za Laurim: John Butala. Za Osceola: Joe Bailor. Za Ray m baultown: John Butala. Za Swede-town: Math Likovich. Za Stari Tamarack, Tamarack No. 5. North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: John D.Grahek. Maršal: Frank Gregorich.Poslanec M. Ma\h F Kobe. V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me sečne podpore za dobo 0 mesecev, ako bolezen traja dalj časa, dol) član podporo od Družbe za nadalj,-nih 6 mesecev po$20.00 na mesec Vsak član se lahko zavaruje pri S. K. F. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem je za- Varovan za izgubo roke, ali noge za v blbir.j. bo izvrševal ^ za izgubo eneff4 oUa, treh pi3tov na roki ali na nogi $150.00 in mesečnr bolniška podpora $20. na mesec, za nizke aaess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na meče. Za,natančnejša pojasnila se je oberniti na preda.,tajn. ali blag. Naravnost v Dubrovnik. Vsem onim, ki žele potovati v stari kraj naznanjam, da odpluje parnik “Fanonia” 31. marca t. n_ z New York« naravnost v Du brovmk, Dalmacija. Prostor na tem parniku si Je treba preskrbeti čim preje. Vsak, kdor želi potovati s tem parnikom, na; se obrne osebno ali pismeno na nižje poapisanega postavnega poverjenika paro brodarskih družb. Lucas Stefanac, Calumet, Micki.. Slovensko - katoliško podporno društvo SV. JAKOBA. * ■j št- 2- S. K- P. Družbe. Lauriuni. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy« na Laurium. « Ima svoje redne mesečne soje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne « dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1919 Jakob Vei tin, predsednik. Josip Režek podpredsednik Jos K,. Sedlar tajnik John Šuštarič, blagajnik ODBORNIKI ZA ENO LETI: Jacob Zimmerman Matt Slubler John Vogrin in John Gršič, ODBORNIKI ZA S LETO: Martin Straus Josip Simonich John M. Stariha Frank Sedlar. Maršal: Jacob Zimerman, Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: Jolm Šuštarič za Laurium ; za Raymbanltowii m oko* lico M artin Straus za Red Jacket in okolico Jos. R.Sadler Vslucaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po 81.00 na dan za dobo <1 mesecev in nadainlh 8 mesecev plačuje Družba po 820.00 na meseč Cela smrtnina je $800.00 oziroma 8400 kakor se hode kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d K obilnemu pristopu vaul Odbor- Na Calumetu 24 let W. E. Sieckbauer Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor-5in Oak cesta Phone 678-J Calumet, Mich Slovensko Narodno Podporno Društvo JUGOSLOVAN. Štev. 390 S. N. P- J. Calumet. Mich. ■ Mesečne seje vsako drugo nedeljo ob 2 uri jjbpoldan v cerkveni dvorani. URADNIKI, Predsednik, John Klobuchar Podpredsednik, Jos. Dragman Tajnik, in zapisnikar. And.Gombach Blagamik; Jos. Gazvoda ODBORNIKI: x Louis Gazvoda. Jos. Bolte, IAlojs Jenič, Frank Šuštaršič, Jos. Klobučar in Jos. Novak. Društvo sprejema člane in članice do stai osti petdeset let. Članstvo so lahlo zavHiuie^do 1500 dol. posmrtnine in tri dol. dnevne bolniške podpore.'Člani do 40 let se poljubno zavarujejo do gori omenjene svote. Cd,40 do 45 leta za 600 smrt nine in 2 dol. bolniške podpore. Od 45 do 50 za 150 dol. smrtnine in dolar bolniške podpore. Otroci se sprejmejo v mladinski oddelek cenejo Kakor pri kaki zavarovalni družbi.} po lestmci mladinskega oddelka. Rojaki pristopajte v naj večjo in najboljo slov. organizacijo v Zjed. Državah. K ol i lem prisotpu vabi ODBOR S e ve rova zdravila ^rzdrzujejo zdravje v"družinah. Čiščoča ust, kakor tudi nosnic je potrebna, da, se odvrnejo maladije kakor gripa ali influenca, katerih se je najbolj bati izmed bolezni, ki razsajajo po zimi. Vsled tega bodite , pripravljeni in imejte na roki Celotni Stan Finske vzajemne zavarovalnice v Calumet, Mich. • Od časa organizacije 1860 Število zavarovalcev...^ 8,297.00 Sedanja rizika zavarovalnine.’... ........3,729,959.00 Dividenda izplačana čla- noni .............. 320,172.68 Požarne izgube ----.151,250.42 dien vostgotovini. . .206.263.48 Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih. 1912............... 127,284.81 1913 ............ 429,067,45 1914 ...............140.991.97 1915 .............. 156,150.60 1916 ............. 159,020.74 1917 .............t 179,829.38 1918 .......... . .. 206,263.48 DIREKTORJI: Henry A- Kitti. predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat-ti, tajnik. O. K. Sorsem. podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig. glavni upravitelj Mat. l.ohela in William Johnson, b ornika. DRUŠTVO SV. PETRA. št. 30 K. S. K. J. v Calumetu. Ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sy. maši v dvorani slovenske eerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1920. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Frank Vesel Zapisnikar, JohnR. Sterbenz Sr. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John Musich, John Lamut, John R Sterbenc. ODBORNIKI ZA 2. LETI. Math Pugel, Mike Klobčar, in Frank Benčič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Blue Jacket in Newtown in Albion loc: Math Pugel 4237 - Hth. St. Za Yellow Jacket, Laurium: Jos. Vidosh. 106 S, Pewabic St. Za Raymbaultown Osceola Swede-town :Frank Vesel 2311 County Road. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Malh O Majerle/28 — 7th st. Tamarack. Maršal, Peter Hrebec. Poslanec, Math F Kobe. Vratar, Math Anečič, Porotniki Nick Mrak, Frank Benčič in Mike Sterk K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima avole redno zborovanje vsaka tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske eerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 19J9 so Pred. Jos. Plan fz \ Podpred. Math Strauss Prvi ta j. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: John Ilenich. Biagalnik. Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO: Anton Geshel, Mike Sunich Jr, in John Ilenich Odborniki za DVE leti Math Kobe Jr. Mike Majerle in Martin Straus Maršal in Poslanec: Greoge Strucel. v slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 n $2 na dan takoj od prvega dneva. Ako bolezen traja nad sedme dnij. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgub * obeh rok, nog ali očes $800. V Slučaju smrti plača članom (leam) prvega razreda $1500, drugega razreda S1000, tretjega raz. $500, 4 raz/ $230 Vsi oddaljeni elani pa zamore! )8Vt 10 bolezen pismeno naznaniti isti d? ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODPOR. Dajte na stran*vse druge Fonografe! Prišel je čas, da ima vsakdo ta fonograf samo za $8.75. Le po" lejte ta krasni stroj. Kaj ste še kedaj čuli, da je kdo dobil ka podobnega za tako nizko ceno Ne. in tudi nikdai večne boste imeli prilike, da bi dobili tak FONOGTAF in 5 ploščsamo $8.75 WIND MACHINE TO LEFT (Severov Antisepsol). Rabi se za grgranje ali izpiranje nosnic vsak dan. Vporablja se tudi za Pjoti-okuževalno izpiranje ran, obdrg-njenja in kožnih lz?uäjSajev. Zdravi prizadete dele, ola)8a hripavost in pužča v ustih prijeten okus. Ca-na 350 in So davka, v Vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO CEDAR RAPIDS, IOWA Lično urejeni Palm Garden: Na razpolago vedno svež candy, fine smodke. prava evropejska kava, razne mehke pijače in lahek lunch. Friporočam se'rojakom v obilen obisk. Peter Majhor, j lastnik. Calumet, osma cesta. SPEED EGU* UTOR fonograf za tako ceno, kakor vam mi danes ponujamo. ,Ta fonograf je mo" gno napravljen, krasno izdelan— igra male in velike plošče -vakrat z enim navijanjem. Glas je močan in azločen kot pri dragih mašinah. Ta fonograf je ako priročon ne težak-povsod ga lahko vzamete, na piknik, v lo.o, k pr‘J^ 'V2amete c n koli želite. VSak, kdor namerava iti v Evropo, bi ga moral lahko na vlak, na parnik, igrate lahko kjer hočete m o s ’ boste razveseljevali ne samo vi, ampak vaša družina m Prijatelji na lesnih graznovrstnih umetnikov. Ta fonograf je vreden najmanj 81».Od- oda da 6 ljudje seznanijo z m Šimi fonografi, jih prc dajan oj cd t Vensko etno todasamo dva tisoč za 88.75. Kdor nam pošlje ta o* las in pa narc«lo «a J^ . grat takoj, dobi ZABTONJ pet plošč in 100 igel- Kdo natoci dve'VeC £ ®e dobi za vsako 8 plošč in 200 igel ZASTONJ. Mi ne prasamo za denar posljue nam samo ime in naslov in eh dolar kot aro, drugo boste placali, ko bo pr-nešeno na dpm. Iz Kanade in zunaj mej Z jr. Du a» "am P®*!!1*» prej. Nikdar več ne boste imeli take prilike, zato se je posluje m pošljite takoj svoje naročilo na: Union Practical Co. Dept. 353. 1065 Milwaukee Ave. Chicago. III. ti _ Hudi Casi. k a t i sirot na grobu starišcv, sicer ne oi bili tako brezsrčni. A Če bi bilo količkaj upanja zmage, rekel bi: v božjem imenu! A tU imate .. tolpo brez pravega orodja, brez plačal. Francoz je, ko ste tun voz. U k, ^ razuuieJe uiž 0 voje -Povest.—Spisal Fr. D,- 'Milia Kobac, koliko so vam iz 1, jutri jane do trijsko domoljubje, in narobe. ’ “A. kaj vam gre prav od srca?”, ^ Apert se je zasmejal in opòmn-jjjj. • tà&Sfà '1£1 ^5^ il, da je 3ree vedno slab jiolitik, ki j gj cei teden živež Novega mesiji” “Ne krajcar ja ne”, hudoval se je kmet; “še tepen bi bil kmalu, ko sem zahteval denar”. “In vam, duri j Matorec, so zažgali Francozje hlev. Koliko ste dobili odškodnine?” “Vesel boni, če me puste zana prej v miru”, odvrnil je la in zaklel. “Taka je nova vlada”, sklepa je Apert in navduševal zopet ljudi za starega cesarja iič za staro V vlado, da so pozabili pastirskega jista in župnikovih SeSedij in burno pritrjevali, ker se jim je tožilo po stari lì navadah in so sovražili novo vlado. Naročal jim je Apert, naj se preskrbi j ùjejò z orožjem, ker ga bodo nemara kmalu potrebovali-. “Sedaj bi bil čas!” menil je Si n ur, “ko so se uprli Metličani in Kočevci in ko je odšel general iz mesta.” Apert je ugovarjal, da niso še ugodne okoliščine, da jim bode sam poslal poročilo, kadar bode čas. “Vsi za jednega, jeden za vse!” klical je možem za slovo. “ Poitažimo svetu, da teče moška kri po naših žilah! Vzdignite se vsi kakor jeden in:>ž, kadar se vam da znamenje!” “Kdor ne pojde”, klical je bi-liur ža odhajajočimi kmeti, “temu zažgemo hišo!” Apert je bil vesel, da so se kmetje hitro razšli, ker skrbele so ga župnikove besede. Ovratnik mu je postajal tesen, in vroče mu js prihajalo, če si je mislil, da ga res zatoži. Kaj je bilo storiti? Kakor bi uganil njegove misli Sinur, vprašal ga je, kaj hočejo storiti z župnikom. Kaj da misli Sinur, to je Apert dobro čutil; a ni še hotel misliti, da bi bilo treba skrajnih sredstev. Neverjetno se mu je z-delo, da bi šel župnik še ta večer v mesto, in jel si je domišljevati, da ga je samo strašil. A vendar je poslal za vsak slučaj dva izmed Sinurjevih tovarišev po bHžnici proti mestu, da bi prestregla žup-nika in zbranila mu daljšo pot. Sam pa je hitel v Mirno peč župnišče. Premišljeval je, kako bode stalil besede in izgovarjal in opravičeval se. kako bi skril za blaga načela svoje namene. Miril je notranjo razburjenost in vabil si prijazen smeh na ustaj ko je potrkal na vrata župnikove sobe. Župnik je hodil zamišljen po sobi in se zganil, ko je stopil predem) Apert. Moža sta si zrla v oči, kakor bi hotela iz njih brati srčne misli. Vsedla sta se k mfzi, in razodel je Apert svojo željo, poravnati nesporaztimljenje, ki se je vrinilo proti njegovi volji mednja: da on nikakor ni hotel nahujskatijljudij h kakemu nepremišljenemu početju; da hoče le živo ohraniti v srcih avstrijsko zavest; a dokler traja mir, dosier se ne približa avstrijska vojska da ni misliti na upor. “Vi morebiti ne mislite, gospod komisar”, odgovoril je župnik, “at ti ljudje, katerim govorite, so pre-prosti: s palicami hi šli nad francoske topove, v gotovo smrt, če tudi ne morejo doseči prav nič. Ali se vam ne smilijo? Ge se pripeti nesreča in se dado zapeljati, kdo bo trpel? V i se bodete umak gili o pravem čagu; oni hajduki, ki so stali poleg vas, nimajo iz- Ui ne razumejo me o vanju, in kar je najhujše, brez vodstva. Kdo jim bo veleval kdaj naj udarijo, kdaj naj se umaknejo? Naši grajščaki? Da, če hi bili taki kakor 1’oganiški, ki je vodil svojo četo oboroženo in presurbl-jeno na Koroško m zojiet nazaj in srečno se umaknil ž njo na Hrvaško! A kakšni so drugi! Militili so pasi, ko so gospodovali tod baroni Kavbarp in stari Turjučani. Sedanja gospoda se briga največ le za to, da ji kmet tlako- dela in daje desetino. 1’tuja je narodu in narod njej; imi živeti se ji ne ljubi med ljudstvom, in govori vse jezike sveta, le domačega ne. Ne govorite mi o Tirolcih! je hramba dežele lahka, vse gače kakor pri nas; ljudstvo je vajeno orožja, katero je pa našim kmetom pobrala gospoda, in kmet-je tam niso bili tako sami sebi prepuščeni, brez zveze z vojaštvom, z gosposko, z meščanstvom,-kakor jih vidite tu. Menite-li, da bodo domači meščan je potegnili ž njimi, če se upro? Veseli, bodo morali biti kmetje, če bodo imeli samo Francoze proti sébi m ne tudi meščanov. - Zatorej, gospod komisar, meni pravi moja vest, da ne smem pustiti, da bi se hujskalo ljudstvo, ko se je sklenil ga ni poslušati. I* ri šla sta v mesto, ko se je baš jr Vestno zdravilo dela čudeže pripravljala mestna godba, da za- ondi dru- god e podoknico francoskemu oblastvu. Ko trgu se je šetala ve lika množica praznično oblečenih ljudi j, ui so prišli poslušat, godbo. Menili so se o preslanih stiskali in smejali se; ta in oni se J« spomuil zapi tega Gaegoriea in u-gibal, kako bode pač kaznovan, j “Kakili par sto frankov bo pia cal”, dejal je jeden. ,‘Naj plača; ta lumpi” pristavil jo drugi s tisto ljubeznivostjo, ki je prirojena človeški naravi, zagode podoknico francoskemu oblastvu- Ko trgu se je šetala velika množica praznično oblečenih ljudij, ki so prišli poslušat godbo. Menili so se c prestanih stiskali in smejali se; ta in oni se je spomnil zaprtega Gregoriča in u-gibal, kako bode pač kaznovan. “Kakih par sto frankov bo pia-čal”, dejal je jeden. “Naj plača; saj ima!” pristavil je drugi s tisto ljubeznivostjo, ki prirojena Človeški naravi. To Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Tooa oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri-silili.da moramo nekoliko oovišat» cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trin. Iekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz. Ö ( ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. lodca. Trinariev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, "j so - , -, .i mrnnftnia nrebavnih organov .Trii v-z zrok pomnoževanjn bacilov raznih bolezni povzročajoče otipnenja prebavnih or^ai ° • ‘Hr' avi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenlca zelišča in naiavuo i ece in jevi 'sto vino. 1 mir/ Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva’ zdravila se dobijo od danes naprej edino le po ekarnahin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trillerjev labretoiij preobložen do skraja moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonali^ z natočili tuzih Irgovee zdravili in leka> le ge.or želi kupiti. Trinerjeva zdravila VII. TR1NERJEV LINIMENT nev prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, lgiji putiki; otrpnjenih udih itd.,hitro in gotovo. Nadalje je iz ra “Tu moja roka”, dejal je Apert. Krepričali ste me. Dokler traja mir, pestimo ljudi pri miru! Urez zamere!” Nič zamere. Ge ne pridete več begat ljudij, bodi vse pozabljeno. Hujskanja pa lie trpim več. ’S kislim smehom na ustih seje poslovil Apert, vesel, da je dobro o-pravil, ui liudiia župnika, ki se mu je bil tako postavil po robu. Kirk jo bil šel med tem z novimi znanci po konja. lTipovedo-vali so mu ti svoja junaštva, zvrš-ili kmečkih hišah in Svetovalec Gregorič ie sedel zaprt v pritlični sobi z omreženim oknom pri okrožnem glavarstvu; žena njegova pa je tekala v bridkih skrbeh od glavarja do vseh treh kanonikov—prošta takrat ni imela novomeška prošti ja,—, od francoskega tajnika do mestnega župana in do drugih veljakov in prosila za svojega moža. Tolažili so jo, naj se nikar ne boji, in ji obetali pomoč. vrsten pil izpahnenju, pretegnjen ju,otekli nah itd., in p t i dignienju /po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah. Trineriev Antiputrin. Antiseptika za^zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi 86 po vseh . lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in 1916 so f-ila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo , Panam JOSEPH TRINER, gubiti ni če kar; če jih Francozje danes postrele, ne bo Avetrijcen treba jutri jih obešati. A kmet je, kmetje! Če jim požgo Francozje hiše in gospodarska poslopja, kaj bodo počeli čez zimo! Če ubijejo Francozje odraslega sina, kolika nesreča za družino: in kaj še, če »Idjejo očeta, ki bo ostavil ubogo vdovo in Kopico nedoraslih otrok! Gotovo še niste slišali nikdar jo ena po razjji župniščih. Sinur pa je vedno godrnjal, zakaj ne bi udarili sedaj na Francoze, ko sta jih koma| dve kompaniji v mestu in so meščanje nanje hudi: taka prilika da se ne vrne več, komisar Apert da je strahopetec. Kopraševal je Sinur, če je ostala francoska vojna blagajnica v prostiji, in če prenočuje vojaški poveljnik vedno v mestu. Med tem je bil prišel Apert; tudi temu je zašel navdušeno opisovati preugodno priliko, ki bi se ne smela zamuditi. Apert ga je kratko zavrnil, naj potrpi, in hitro za-sedal konja, da se je ognil daljšemu razgovarjanju. V mraku sta jezdila Apert in Birk domov in oba molče premišljevala dogodke prešlega dne. Birku se je dozdevalo počenjanje Apertovo smelo in skoro brez-vestno; Aperta pa je jezil ugovor župnikov in prigovaranje Sinur. jevo. “Sedaj pa se gremo zopet navduševat za Francoze”, posmejal se je noposled Apeit. “Jaz se vam čudim”, dejal je Birk polglasno. “Kdor je pameten”, razlagal je oni, “ta ndsli^na prihodnje dni. Meni treba francoskega navdušen. Zatožen je bil Gregorič pred vojnim BOUiščem, da je rušil javni red, hujskal k uporu in prikrival srel-no orožje. Breiskovanje se je pričelo i» klicale in zaslišale so sp priče proti njemu. A največ teh prič ni nič slišalo, nič videlo, ampak sklicevali so ge na policaja Jerneja Korenčka. Ta je prišel v veliko stisko; slaba vest ga je gonila po mestu od hiše do hiše zatrjevat, da ni nikdar nič govoril proti Gregoriču, in prosil, naj se tako izpove, in preklicavat, kar-koli je govoril. Nekatere je preprosil; a drugi so ga grdo zavra-« cali. Korenček je mura! za pričo. V prašan, ali je res govoril, da ’e videl Gregoriča, ko je pribijal hujskajoče pozive, jel je tajiti; a ko so ga postavile priče na laž, prizi.al je, da je pač govoril, a da se je lagal, in da je bilo tisto noč tudi pretenino, da bi bil mogel koga videti. Toda. kar se ni bilo prigodilo Korenčku še nikdar, to se je zgodilo tedaj: gospodje niso hoteli verjeti, da se laže. Ako bi bil zatožen kdo drugi in ne mestni svetovalec, Korenček bi si bil že pomagal, a tu, ko so se vlekli gos-podje za tiste neumne besede, ki jih izreče Človek brez premi8leka) tu je bila sila velika. Sklical se je Korenček na župana, kateremu je bil povedal takoj tisto jutro, da ne zna za zločinca. Ni še pomagalo. Sedaj je nastopil Korenček zadn jo trnjevo pot in začel pokazovati sam svoj “alibi”, da tisto ntč sploh ni nič stražil po mestu 1333 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHICAQO, ILL ja, da se mi ne zameri kdaj avs- ( Dalje prihodn jič. ) Pekoče gflo, bolečine v prsih znamenja influence. Dajte grlu in prsim oživljajočo vdrgnitev s Pain-Expellerjem ter pokrito prsa s sukneno obvezo. Ne izpostavljajte se potom zanam&rjanja prehlada vnetjem, pljučnici, influenci in drugim nevarnim boleznim. Kupite Pain-Expeller danes v važi lekarni, 35 in 65 centov steklenica Pristni ima naSo tvorničko znamko “SIDRO” 4* Ne jemljite nadomestil ali posnetkov. F. AD. RICHTER & CO. 326-330 Broadway, New York TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIMI IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 211-7th. St., Calumet, Mich. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. IW1