DELAVSKA POLITIKA Bitnja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. ferednBtvo In »pr»v»: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. t-edružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — i; ibovije, Delavski dom — Jesenice, Delavski 'dom. — Rokopisi se ne vračajo. W«!r*nkirana pisma se vobče ne »prejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Maiih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din lt.—, za inozemstva mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Stev. 54 Sreda, 10. julija 1935 Leto X Začetek naše politične akcije Socialistična zveza delovnega ljudstva Predstavniki socialističnega gibanja iz vseh delov Jugoslavije so se zbrali na konferenci 7. julija 1935 v Celju in se zedinili: da takoj pristopijo k obnovi političnega gibanja pod imenom Socialistična zveza delovnega ljudstva in so radi tega izbrali akcijski odbor, ki bo ta sklep izvedel. Najvažnejše zahteve Socialistične zveze delovnega ljudstva so: a) splošna amnestija vseh politič- nih obsojencev in povrnitev državljanskih pravic vsem obsojencem; b) ukinitev zakona o zaščiti države in izrednega sodišča za zaščito države; c) vzpostavitev neodvisnosti sodnikov; d) popolna svoboda tiska, zborovanja in političnega, kulturnega ter strokovnega združevanja; e) razpust Narodne skupščine in nove volitve na podlagi tajnega gla- sovanja, splošne, enake in tajne volilne pravice s proporcem za vso državo; f) izvedba notranje ureditve dr-žavc} «kuic i na podlagi vsesplošnega sporazuma; g) takojšen pričetek velikih javnih del z garancijo 40-urnega tednika ob nezmanjšanem zaslužku in minimalno mezdo, ki naj zadostuje za prehrano delavske rodbine; h) takojšnja izvedba zavarovanja vseh delavcev za primer brezposelnosti in starosti; i) trajno izvajanje agrarne reforme in zagotovitev za življenje potrebnega zaslužka iz donosa poljedelstva kmečkemu prebivalstvu; j) podpiranje politične mednarodne razorožitve, kolektivne zaščite miru in priznanje Sovjetske Rusije; k) boj fašizmu in organizacija države na podlagi državljanske enakopravnosti in svobode. Ogromna kulturna manifestacija delovnega ljudstva v Celju 12.000 manifeslanlov v sprevodu. — Tisoči tvorijo Špalir Dne 7. t. m. so se zgrnile v Celje ogromne množice delovnega ljudstva z vseh delov Dravske banovine k proslavi delavskega kulturnega dne, ki ga je priredila kulturna zveza »Svoboda« s sodelovanjem vseh ostalih delavskih kulturnih in športnih organizacij. Celje se je dostojno pripravilo na sprejem delavskih mas. Nadelo si je praznično obleko in domala z vseh hiš so plapolale zastave v čast gostom. Na žici potegnjeni v precejšnji višini čez trg pred kolodvorom pa je napisan z velikimi rdečimi črkami na belem platrrtj in okrašen s simbolom železnč fronte — tri bele puščice v rdečem krogu — blestel pozdrav delovnih množic: Družnost! Vreme ni obetalo najlepše, rioč je bila deževna in jutro je vstalo čemerno. Ali to ,ni moglo pokvariti dobre volje celjskega in okoliškega delavstva, ki se je že v zgodnjih jutranjih urah pričelo zbirati po cestah in je v gručah hitelo na kolodvor k sprejemu tisočev zunanjih sodrugov in sodružic, ki so najavili svoj prihod. Sprejem gostov Že prvi redni vlak z juga je pripeljal veliko množico rudarjev iz revirjev, z godbo na čelu in številnimi prapori. Prisrčno in navdušeno pozdravljeni so izstopali kopači črnega diamanta, njih žene in otroci in se uvrščali med Družnost-klici, igranjem godb in petjem delavskih pevskih zborov. Potem pa so začeli prihajati drug za drugim najavljeni posebni vlaki. Skoro vsi okinčani z zelenjem in trakovi, z izjemo mariborskega, ki ga je ljubljanska železniška direkcija prepovedala okrasiti (o čemer pa bomo še govorili. Op. ur.). Prvi je prispel vlak z Jesenic, drugi iz Ljubljane, tretji iz Kranja, četrti iz Prevalj in peti iz Maribora. Iz vlakov so se vsipale vedno nove množice delovnega ljudstva. Delavske pesmi so orile, godbe igrale in pozdravljanja ni hotelo biti konca ne kraja. Kakor reka so se pomikale nepretrgane vrste došlecev s kolodvora in polnile idice prijaznega mesteca ob Savinji. Stotine udeležencev pa je ob istem času prišlo na okrašenih kolesih, z avtobusi in na kmečkih vozovih odetih v zelenje. Zastopana so bila tudi vsa večja mesta na jugu države: Beograd, Sarajevo in Zagreb. Ali si je mogoče zamisliti lepši dokaz ozke povezanosti, solidarnosti in enotnosti delavskega razreda vse države? Ob 10. uri so pričeli koncerti na vseh koncih in krajih mesta, ki so privabili na tisoče poslušalcev. Koncertiralo je skupno 14 godb in sicer: godba »Zarja« iz Ljubljane, Godba steklarjev iz Hrastnika, delavska godba iz Trbovelj, rudarska godba iz Zagorja, godba Glasbenega društva železničarjev iz Maribora, rudarska godba iz Hrastnika, godba kovinarjev iž Guštanja, godba kovinarjev iz Jesenic, godba »Zarja« iz Šoštanja, godba Svobode iz Dobrunj, godba društva »Slavček« iz Trnovelj, godba iz Šenčurja pri Kranju, rudarska godba iz Mežice in celjska železničarska godba. Gotovo je, da v Celju doslej še nikoli ni koncertiralo toliko godb naenkrat kot to pot. Poslušalci so burno aklamirali delavske in kmečke godbenike, ki so neumorno svirali do 12. ure. dopoldne. Veliko zanimanje so vzbudile tudi športne prireditve delavskih športnih klubov na Glaziji, kjer se je ob 10. uri pričel nogometni turnir. Zelo ugajala je v okviru športne prireditve ženska sekcija za lahko atletiko in umetne plese »Svoboda« iz Maribora. Nastopilo je 10 sodružic, ki so izvajale lepe in precizne vaje z obročem, ritmične vaje in igrale odbojko. Že kmalu po kosilu je začelo po ulicah novo vrvenje. Sodrugi in so-družice so hiteli na zbirališča, da se formirajo za sprevod. Sprevod je krenil izpred Grenadirskega mostu z godbo »Zarja«. Spotoma so se vključevale v sprevod skupine za skupino, vsaka s svojo godbo. Na čelu sprevoda je jezdil odred konjenikov, samih postavnih kmečkih fantov in delavcev. Njim je sledila kolona okoli 400 kolesarjev s kolesarsko godbo iz Maribora in zastavo mariborskih delavskih kolesarjev in nato v četverostopih manifestanti. Razvil se je ogromen sprevod, kakršnega Celje še ni videlo. Ob sviranju 16 godb se je pomikala po celjskih ulicah armada 12.000 udeležencev V sredini sprevoda so nosili 12 praporov in sicer prapor »Svobode« iz Mežice, rudarjev iz Zagorja, mizarjev iz Ljubljane, Svobode iz Tržiča, steklarjev iz Hrastnika, Svobode iz Zabukovce, del. pevskega društva Solidarnost iz Kamnika, pivovarjev iz Ljubljane, Svobode iz Črne, kemičnih delavcev iz Hrastnika, Svobode iz Trbovelj in kovinarjev iz Ljubljane. Na cestah so gosti špalirji občinstva pozdravljali sprevod in vzklikali manifestantom, ki so navdušeni odzdravljali. Posebno učinkovit je bil defde rdečih praporov. Pri pogledu na prapore so zlasti starim sodrugom igrale solze v očeh in burnega ploskanja ni hotelo biti konca. Zjutraj z oblaki pokrito nebo se je mahoma zjasnilo in solnce je izza njih pozdravilo veličastni sprevod, v katerem šo korakali delavci in delavke, kmečki fantje in dekleta, pa tudi obrtniki. Zaključili so sprevod okrašeni kmečki vozovi. Miimohod te ogromne mase je trajal 1 uro in 20 minut in je zaključil na ogromnem športnem prostoru na »Glaziji«. Potem, ko so dospeli tudi poslednji manifestanti, bilo je že okrog 5tih popoldne, je začel Kdor je videl celjsko manifestacijo naše kulturne organizacije, je moral uvideti, da je delavsko kulturno gibanje v okrilju »Svobode« najbolj konsolidirana in najbolj resna in disciplinirana organizacija, v kateri sodelujejo naši sodrugi in. sodru-žice najidealneje in z najiskrenejo srčnostjo ter ljubeznijo v zavesti, da je kultura velika sila, ki ustvarja in preraja svet in vse stvari na njem. Manifestacija pa je demonstrirala še več. Enotnost delavskega gibanja, disciplina in solidarnost delavstva, ki združuje in gradi, je pa fundament, na katerem slavnostni program. Nastopili so moški zbori (okoli 500 pevcev) in ženski preko 100 pevk. Njihov nastop je zelo imponiral in navdušil prav tako tudi nastop posameznih godb. Pohvalno je treba omeniti govorilni zbor Svobode iz Kranja. Slavnostni nagovor je imel predsednik »Svobode« s. prof. Teply, ki je obrazložil smisel prireditve in kulturnega dela, za njim je govoril Leskošek kot predsednik Strok, komisije, nato s. Sedej, ki je v markantnih besedah sporočil sklepe dopoldanske konference soc. zveze delovnega ljudstva in končno s. Topalovič,;ki so ga želeli slišati vsi sodrugi in sodružice. Hjegov načelen govor jp izzval veliko navdušenja. Vsi govori so bili prenašam s pomočjo ojačevalca,. Proti 8. uri zvečer so se pričele ogromne množice razhajati. Godbe so jih spremljale na kolodvor, s katerega so pred 10. uro zvečer pričeli odhajati posebni vlaki na vse strani. Velikanska kulturna manifestacija je potekla v miru in redu, za kar gre predvsem zahvala discipliniranosti delavskih mas in pa požrtvovalnemu delu celjskega rediteljskega zbora. Udeleženci te prireditve so vzeli seboj najleoše spomine na ta res veliki dan, da jih bodo povedali deset-tisočem onih, ki so bili, čeprav odsotni, v mislih z nami združeni in jih I navdušili za naše delo in cilje. je mogoče tako kulturno kakor politično moč delavstva ohraniti in povečati. Celjska manifestacija naše kulturne organizacije naj nam bo najresnejši opomin, da delavstvo hoče samo graditi svoje organizacije, kulturne, strokovne in politične ter odklanja vsakršno kverulantsko cepljenje. Enotno organizacijo, enotno taktiko, ki jo določa enotno delavsko gibanje. Delavske zahteve so samo razredne, socialne in kulturnopolitične. Kako naj se vrši boj zanje mora .vbodoče odločati eno samo delavsko gibanje, kakor nam kategorično ukazuje celjska manifestacija. Po celjski manifestaciji Obrambna stavka v Wosch-naggovi tovarni Kultura je nedvomno podlaga ne le družabni, marveč tudi socialni oziroma gospodarski politiki. Ni vse kultura, kar imenujejo danes kulturo. Kapitalistična družba ima svojo kapitalistično, versko in fašistično kulturo, ki je v bistvu ena in ista. Ta kultura ni namenjena človeku kot človeku, oziroma človeštvu, marveč le kapitalističnemu razredu, oziioma današnjemu gospodarskemu sistemu. To čutimo zlasti v današnjih dneh krize, ko je milijone ljudi brez kruha, ko mora milijone ljudi ob veliki nadprodukciji blaga še krepkih in tudi ostarelih umirati za gladom. Ta kultura nima smisla za človeštvo, zato je nenaravna, nemoralna in pro-tidelavska. Potrebujemo novo kulturo, kulturo socializma, ki uči, da imamo vsi pravico do življenja, da je človeštvo socialna družba, ki je odgovorna za vse svoje člane. V tem je ogromni nomen delavske kult ure, socialistične kulture, ki pravzaprav že preveva svet in potrebuje samo še solidne in disciplinirane organizacije delovnega naroda in vseh socialistično prežetih članov človeške družbe. Ob tej priliki moramo pa tudi po-vdariti, da je tudi za kulturno udejstvovanje potrebna politična svoboda in poleg tega vse one pravice, ki jih je delavstvo vedno zahtevalo. V vsakem oziru enakopravnost, svoboda tiska, svoboda besede, splošna volilna pravica, tajna in proporcionalna, popolno socialno zavarovanje, tudi za nezaposlenost, starost in onemoglost itd. To so vitalne zahteve ogromne množice naroda, ki ima zaradi tega vso moralno , pravico in dolžnost, da se bori zanje, kar je pa mogoče le ob popolni svobodi in enakopravnosti državljanov, torej tudi delovnih slojev. Meščanske politične stranke obstojajo, je rekel minister. Potemtakem obstoja tudi naša. Razlika je le ena, da se namreč meščanski stran- Naši jugoslovanski listi so razburjeni, ker je avstrijska vlada, ki je že lani skoraj onemogočila potovanje avstrijskih državljanov v Jugoslavijo, letos z novo naredbo potovanja v Jugoslavijo popolnoma ukinila. Dovoljenja dajo le vladni politični organi. Prošnjo mora vidirati, da so davki plačani, davčna oblast. Prošnje se morajo kolkovati in rešitev pride šele v nekaj tednih ali še več. Vlaganje prošenj je že zaradi tega iluzorno, ker so potovanja ali nujna ali pa za daljšo dobo neodložljiva. Nadejati se je vendar, da bo naredba čimprej razveljav- karji selijo iz stranke v stranko, tako, da je danes težko povedati, kdo tvorijo to ali ono stranko. Razkosani so in desorganizirani; med njimi ni jasnosti, kam bi se preorientirali, da bi — odločevali. Pri nas ni tako. V volilni kampanji smo jasno pokazali kompaktnost svojega političnega gibanja, na celjskem zletu smo pa dokazali svojo kulturno kompaktnost, zavest svoje velike kulturne misije, ki je ne more in ne sme omajati noben tuji vpliv, noben vpliv, ki bi hotel cepiti to enotnost v delavskih vrstah. To je celjska prisega zavednega organiziranega delavstva. Kdor bi le poizkusil krhati to enotnost kulturnega delavskega gibanja, bi bil krivoprisežnik, kakor oni diktatorji, ki so kršili ustavo, zakone in demokracijo in s tem oropali svoje lastne državljane vseh pravic. Če bi bila kultura naroda dovoljna, bi to ne bilo mogoče. Če bi bila politična morala zdrava in jaka politična sila ter zavest v najširših masah naroda, bi tak poizkus, ki ne more roditi nič dobrega za splošnost, ker je akcija klike, nikdar ne mogel uspeti. S celjskim zletom smo dokazali, da smo veliko kulturno gibanje; to znači, da smo nedvomno tudi politično tehten faktor v državi. Z ozirom na vse to zahtevamo, da se nas upošteva, ustanoviti hočemo legalno socialistično politično gibanje, ki bo izpolnjevalo dolžnosti do delavstva v političnem pogledu. Enako svobodo, kakršno imajo meščanski političarji zahtevamo tudi za nas, ker imamo moralno celo prednost pred njimi. Naša stvar pa bo, da bo naše politično gibanje socialistično, enotno in disciplinirano, kakor to delavstvo dela in zna povsod. Preresne so naše zahteve, presvet naš končni cilj, da bi ga ogrožali s cepljenjem svojih sil. Enotnost in disciplina ter kulturni polet delavskega gibanja so garancija, da bo organizirano delavstvo svojo veliko kulturno in social- I no misijo vršilo z iskrenostjo in ljubeznijo izključno zaradi stvari same, zaradi velikega cilja. j ljena, čim bodo podobne naredbe, ki i so jih izdale prejšnje vlade proti Avstriji razveljavljene. Avstrijska vlada utemeljuje namreč svoj ukrep s tem, da tudi pri nas obstojajo podobne naredbe proti Avstriji, V interesu celotnega gospodarstva je, da se tozadevne naredbe razveljavijo ter prisili Avstrijo, da opusti bojkot proti nam, v interesu Italije. Avstrijska vlada je dobila že mnogo protestov zaradi te naredbe doma, kar dokazuje, da je za Avstrijce Jugoslavija jako primerna dežela, kjer radi preživljajo svoje počitnice. V soboto, dne 6. t. m. so stopili v stavko usnjarji Woschnaggove tovarne v Šoštanju, po številu 350. Delavstvo se je potom svoje organizacije Splošne delavske zveze Jugoslavije zaman trudilo, da bi doseglo z vodstvom tovarne sporazum radi sklenitve kolektivne pogodbe. Tovarna je to ne sam» °-!k1''niala. ampak je s svojim postopanjem proti delavstvu in zaupnikom končno prisilila delavstvo, da se oosluži zadnjega sredstva. Delavstvo je stopilo soli- Položaj kovinarjev pri »Kovini; na Teznu se je v zadnjem času silno poslabšal. Delavstvo je dolgo časa mirno in potrpežljivo čakalo, da bo vodstvo tovarne uvidelo upravičene zahteve, ki jih je stavil »Savez me-talskih radnika Jugoslavije«, ali to se ni zgodilo. Vsi tozadevni razgovori in pogajanja so bili brezuspešni, vodstvo tovarne je dosledno odklanjalo zahteve delavstva po ureditvi nevzdržnih razmer in zboljšanju gmotnega položaja delavstva. Iz Ljubljane nam poročajo, da dela na stavnem stroju v Narodni tiskarni g. dr. Rape, ki se je te umetnosti hodil že svoj čas učit v inozemstvo, menda za slučaj, ako bi z advokaturo, poslanskim mandatom in pa s frčanjem po zraku ne bilo nič. Ker je sedaj poslanski mandat odpadel, ima g. dr. Rape kljub svojima prej omenjenima dvema funkcijama še vedno toliko časa, da se lahko žrtvuje za »Jutro«. I točim so stavci delali za baronske plače, vrši dr. Rape najbrž vse svoje funkcije in delo zastonj, vsaj »Jutro« mu doslej še ni pokukalo v denarnico. g. dr. Kramer ima silno delikaten posel. On namreč lovi z avtomobilom po Ljubljani in okolici stavkokaze za »Jutrovo« tiskarno. Pred volilno reformo v Franciji? Le načelni sklep? Dne 27. m. m. so socialisti predlagali v francoski zbornici, da se naloži odboru, da v najkrajšem času poroča o izpremembi volilnega reda v piavcu čistega proporcionalnega sistema. Zbornica je predlog odobrila | damo v boj za svoje pravice, da si zasigura svoj obstanek in pošten zaslužek c - uživajo ne samo simoatije ogromne večine šoštanjske-ga prebivalstva, amnak lahko računajo na solidarnost vse^a delavstva. Konjice, 9. julija 1935. V Konjicah in okolici nabirajo noV; agenti stavkolomce za tovarno Woschnag*g v Šoštanju. Delavci, naj ! nihče ne sprejme tako umazanega posla, da bi padel svojim sotrpinom v hrbet. Nasprotno, šlo je še dalje iu je dne 1. t. m. odpustilo 7 delavcev, vrhutega pa je podvzelo še razne druge ukrepe v škodo zaposlenega delavstva. Ker so bila izčrpana vsa sindikalna sredstva, da bi se spor mirno uredil, je bilo delavstvo prisiljeno stopiti v stavko, ki se je pričela minulo soboto. Stavka 100 delavcev in je stavka popolna! Delavstvo je trdno odločeno vztrajati, dokler si ne pribori zboljšanja svojega polo- Nadalje skrbi napredna gospoda za izučevanje novih »strojnih stavcev« in je v te svrhe v nekih kinematografih organizirala posebne tečaje za izurjenje akademikov v tipkanju na tastaturi stavnega stroja. Gojenje štrajkbrcherstva smatra najbrž za moralno vzgojo naraščaja, ki bo poklican naslediti gospode (ne z baronskimi plačami, ampak) s knežjimi dohodki. Siljenje delavcev, da naj padejo svojim kolegom v hrbet, je za gotovo gospodo, ki je v politiki (n. pr. proti Pribičcvieu) že večkrat kaj takega storila, tako samo ob sebi i razumljiva zadeva, da bi človek od nje kaj drugega sploh ne mogel pričakovati. Le naprej, gospoda, po tej poti! s 446 glasovi, proti predlogu je glasovalo 115 poslancev. Novi volilni red naj velja že za volitve v zbornico, ki bodo 1. 1937. Ali sl 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolinostl O ta Avstrifa! Avstrija na poti bojkota proti Jugoslaviji. Stavka delavstva tvrdke ,.Kovina" v Mariboru Solidarnost je popolna zaja. Kdo vodi boj proti grafičarjem v Jutrovl deieli Tone Maček: 179 Stucai Uu»t&ecQu Bil je to hud udarec. Rudarska konzumna zadruga je izgubila čez noč preko tretjine svojih zadružnikov. Vsi stavkokazi in oni, ki so še nameravali postati, so se preselili v nov konzum, ki ga je otvorila rudniška uprava. Treba je bilo samo iti v obratno pisarno po potrdilo, da hodiš na delo ali da si se obvezal hoditi, in s tem potrdilom se ti je otvoril v rudniškem konzumu kredit do višine povprečnega mesečnega zaslužka. Mnogi, ki so še prejšnji dan bili deležni v rudarski konzumni zadrugi podpore za stavkujoče, v obliki raznih brezplačnih živil, so naslednji dan šli z listkom tudi v rudniški konzum, da še tam nabašejo svoje cekre. Tako so na nelep način izigravali in izkoriščali solidarnost avstrijskega delavstva vseh narodnosti, ki je potom svojih strokovnih central prispevalo za stavkovni fond. Med uskoki je bilo tudi mnogo takih, ki so se v rudarski konzumni zadrugi preko mere zadolžili, nekateri iz potrebe, drugi tudi iz potratnosti, in so se na ta način upali rešiti svojih dolgov. Saj rudnik jim za zadrugo ne bo več odtegoval. Zadruga je na ta način izgubila težke denarje in bila je že na robu propasti. Vendar je še ostalo gotovo število zvestih in zavednih rudarjev-zadružnikov, ki niso popustili in so tekom let uspeli spraviti zadrugo na prejšnjo višino in poplačati dolgove, ki so jih drugi napravili. Seveda ne brez pomoči bratskih zadružnih organizacij. Nezvesti, ki so jo zapustili, so pa spočetka kradoma in plašno, oziraje se na vse strani, da bi jih ne videl kdo izmed zvestih, ki so se od njih bali očitkov in zbadljivk, smukali s svojimi cekri in koši v novi konzum, kamor so bili z novimi dolgovi kmalu tako privezani, da se svoj živ dan niso mogli več rešiti rudnika. Če bi se komu kedaj kje ponujalo lepše delo ali služba z boljšim zaslužkom, ne bi ga mogel sprejeti, ker so ga dolgovi vezali na rudnikt da ga ni mogel zapustiti. »Da, lahko greš,« je rekla uprava, »ampak poprej moraš plačati ali odslužiti svoj zakupek v rudniškem konzumu, ki znaša toliko, kolikor ti v dveh mesecih komaj zaslužiš.« In tako so ti nesrečni rudarji prodali svoja telesa in svoje duše za vrečico koruzne moke, par kilogramov riža in sladkorja, za lonček pokvarjene masti, par škornjev in hlač, ki so jih pri delu v jamah raztrgali, v neomejeno last rudniku, ki so mu služili zvesto, udano in po pasje ponižno, do svoje smrti, vedno v strahu, da bi jim še tisto betvice koruzne moke mogel kdo odvzeti. Sužnji v pravem pomenu besede. Rudarji, ki pa so ostali zvesti svoji zadrugi, so s tem ohranili tudi svojo neodvisnost in svoj ponos. Na rudniku je vladalo popolno mrtvilo. Gostilne so bile prazne, trgovci so brezdelno postajali na pragu, cesta je bila skoraj prazna. Tu in tam je šla mimo orožniška patrola. Kdor je imel zunaj na deželi kogarkoli svojih sorodnikov ali znancev, se je umaknil k njim če je bil brez družine, če pa je imel družino, je pa vzel cekar ali nahrbtnik, da izprosi in prinese otrokom karkoli za želodec. Tisti, ki pa niso imeli nikjer ni- kogar, so posedali po svojih barakah. in dolgočasno in nezadovoljno gledali skozi okna blatne ulice in čemerno nebo, ali so se na shajali po kuhinjah, ki so bile sicer zakurjene, a se je le po enkrat na dan kaj malega kuhalo na štedilnikih. Tu so potem pretresali položaj, se prepirali, kritizirali svoje voditelje, dajali dušica besnemu sovraštvu proti ravnatelju in vsem takim »vampežem« in se hudovali na stavkokaze, pri tem pa je marsikdo razmišljal, ali bi ne kazalo, da se še sam požvižga na vse skupaj in gre jutri v pisarno. Kdo pa bo tudi poslušal dan za dnem ženine očitke in kremženje otrok, ki morajo zajtrkovati kavo iz prežganih kruhovih skorij, brez sladkorja in brez mleka. Konzumna zadruga je res dala brezplačno tudi ta leden tri kilograme koruzne moke, ali to še ni vse, treba je še kaj drugega vsaj malo masti, sicer nam bo polenta kmalu pri ušesih ven gledala. In pa tisto nastavljanje, z vrečicami v yrs^°’ pred zadrugo. Človek ima ponižajo-či občutek, da prosi in prejema miloščino. (Konec prihodnjič.) Doma in po svetu Beograjska »Politika« o celjskem zletu »Svobode«. Že v pondeljek je beograjska »Politika« objavila obširno in dokaj objektivno poročilo o celjskem zletu »Svobode«. Pravi, da je prihitelo nad 10.000 delavcev in delavk iz vseli krajev Slovenije in tudi iz drugih krajev države, iz Zagreba, Sarajeva in Beograda. Dalje pravi, da je bilo vse Celje v znaku rdeče barve in da so bile prav vse hiše okinčane z zastavami. Poleg ogromnih mas delavstva, ki je napolnilo vse mestne ulice, je prišlo tudi veliko število intelektualcev, književnikov in javnih delavcev, ki vodijo v okviru »Svobode« vse delavsko kulturno gibanje. Poročevalec se zlasti čudi vzorni disciplini onih 12.000 delavcev, ki so korakali v veličastni povorki in onim tisočerim, ki so tvorili po ulicah navdušen špalir. Omenja govornike, med njimi dr. Živka Topaloviča, ki so iznašali potrebe in povdarjali zahteve delavstva, kakor tudi razne kulturne točke, ki so jih prednašali svobo-daši. Od domačih, slovenskih listov, takih poročil seveda ni pričakovati. »Slovenec« ima slab spomin. »Slovenec« trdi, da telovadne enote »Svobode« niso 1 ’’ •-•'rnuščene. Mi se s »Slovencem« ne bomo prepirali, konstatiramo samo dejstvo, da je 6. januarski režim ' .bi ®e m.ogli brivsiki pomočniki in pomočnice pošteno oblačiti. 'Delovni čas .odrejajo svojevoljno posamezni mojstri kakor se jim to zljubi. V zatohlh in često nezdravih lokalih so primorani delati .brivski delavci mnogo preko 8 ozir. 9 mr dnevno, zato ni čuda, če večno huje razsaja v tej stroki jetika. Kako nujno potrebna je uredba o zapiranju in odpiranju1 obratov nam kaže primer, da se tudi nedeljski »počitek krši, zlasti v okoliških občinah, kakor n. pr. v Studencih itd. ter se mojstri ^izgovarajasje, dfa mbrajo imeti ob nedeljah odprte obrate, ker stanujejo v teh krajih večinoma delavci, ki nimajo časa hoditi med tednom k brivcem. Da ta izgovor ne drži, ie vsakomur jasno. Brivski pomočniki opozarjajo radi tega organizirano delavstvo, da naj ne zahaja v brivske lokale ob nedeljah. S tem bo znatno olajšalo boj, ki ga morajo voditi .brivski delavci za zboljšanje svojega položaja. Istočasno pa ponovno apelirajo na merodajno oblast, da .izda uredbo o odpiranju in zapiranju obratov. Maribor mnogo šušlja po mestu. Javnost pa pričakuje tozadevnega pojasnila, zlasti, če je račun že poravnan. Pred enim mesecem je pobegnil z doma 151etni vajenec Viktor Žager. Oblečen je v pumparce in nosi .modro srajco. Seboj je vzel moško kolo štev. 106.303. Kdor bi zaznal, kje se nahaja, naj sporoči to na naslov Primož Žagar, Maribor, Wattova ul. 3. Občni zbor društva »Ogenj«, ki se je vršil .minulo sredo, ie prav lepo uspel. Samo v preteklem poslovnem leitu je bilo upepeljenih 5 umrlih društvenih članov, od postanka dnuštvai pa je bilo izvršenih že 15 kremacij. Iz poročil, ki so jih na občnem zboru podali posamezni dlruštveni fisnkcijonarji, /je !bilo azvidno, da se .društvo v vsakem oziru lepo razvija in, da se od dne do dne bolj širi krog idejnih pristašev modernega upepeljevanja .-.lrličev. Po poročilih, ki so bila sprejeta so-iglasno na znanje, je bil izvoljen novi odbor, ki ga tvorijo po večini dosedanji odborniki. IV. Mariborski teden. — Revija naše obrti na Mariborskem tednu. Kako živo ie zanimanje za priredbo razstave na letošnjem »Mariborskem tednu« med obrtništvom samim, kaže dejstvo, da se je doslej .prijavilo veliko razstavljalcev, tako, da bo to res prava nazorna revija našega) obrtništva, — Razstavljalo .bo 52 mojstrov, 25 .pomočnikov in 8 vajencev. Seveda ta števila še niso dokončna, ker se bo število razstavljalcev še znatno povečalo. AH je račun za prevažanje volilcev že poravnan? Nek agitator Jevtrčeve liste in član mariborskega mestnejga sveta je ob zadnjih volitvah naročal pri mestnem avtobusnem podjetju dva avtobusa za prevažanje volilcev in agitatorjev na dan valitev. Izstavljen je ibil račun (gotovo .po najnižji ceni) in dostavljen naročniku v poravnavo. Na veliko presenečenje pa so mestna podjetja .prejela mesto denarja zbadljiv dopis, ki ga je poslal mariborski volilni odbor Jev-tičev.e liste. Vsebina dopisa menda ni baš laskava za naslovnika, kaj šele za patriotični čut, ki bi ga morali imeti odločujoči faktorji na magistratu. Zanimivo je tudi, dla se je pravi naročnik umaknil za hrbet volilnega odbora. O 'poravnavi toga računa se sedaj Celje Celjski župan dr. Geričan je prosil bana za razrešitev, češ, da ne more prejudicirati odločitvam svojega naslednika. VSEM NAŠIM DELAVCEM PRIPOROČAMO nakup pri KOLBEZNU v Celju, Prešernova ulica, kjer so zaradi preselitve trgovine globoko znižane cene vsemu blagu. Liboje Predavanje za rudarje. Na ponovno izraženo željo tukajšnjih rudarjev bo .priredila »Zveza rudarjev« v nedeljo, dne 14. julija o.b 9. uri dopoldne v dvorani Keramične poljudno predavanje s. dr. Av.g. Reismana o socialni zakonodaji in nalogah strokovnih .organizacij in delavskeiga časopisja, Trbovlje Dvojna mera Rudnik .je izdal razglas, da so se pekovski mojstri pri vodstvu rudnika .pritožili, da nekatere delavske žene pečejo v rudniških pečeh kruh za privatnike, izrecno za neke gostilničarje. V razglasu se naviaja, da je to proti obrtnemu zakonu in da bodo morale v bodoče takšne stranke izprazniti rudniško stanovanje. Delavci, katerih žene so pekle kruh za gostilničarje, so imensko, navedeni na razglasu.. Čudimo se pa, zakaj mi rudnik razglasil tudi imena gostilničarjev, kateri so si pustili pri rudarskih ženah peči kruh. Rudarska javnost si nikakor ne more tolmačiti zakaj taka obzirnost. Saj si dotični gostilničarji venidatr niso v žlahti z rudnikom — Rudinik se skiliouje na obrtni zaklon. Tudi tukaj 'je dvojna mera. Privatnikom, ki postaivljajo vile in hiše rudnik dela in iz.go-tavlja vse mogoče, kar bi tudi gotovo po obrtnem zakonu ne smel. Obrtniki pa, ki plačujejo visoke davke, nimajo dela in zaslužka. Torej če delavska žena ipeče kriuh za privatnike, je to proti obrtnemu zakonu, če pa dela ludnik za privatnike, in na ta .način jemlje delo in kruh privatnim obrtnikom, ki itak k omaj životarijo, po* meti ju rudnika to ni proti obrt-nemu zakonu, ker bi sicer pričakovali, če je rudnik pri delavskih ženah tako občutljiv in hoče izvajati obrtni zakon — da ga bo izvajaj tudi v drugem oziru, Posebno priporočamo, da naj rudnik izvaja obrtni zakon kar se tiče delavstva: tako S 219, ki določa, da mora podjetje plačati polno mezdo delavcu, za .prvi teden bolezni. Zanimivo bi bilo tudi načeti javno diskusijo o obstoju rudniških konzumov, ki dobesedno spravim v odvisnost rudarja in mu po vojnem sistemu delijo živež, razen tega ipa tudi še zelo škodujejo trgovcem in otrtnikom. za stanovanje za žep za roko PLAČILNE OLAJŠAVE M. JLGERJEV SIN Maribor, Gosposka ul. 15 Hrastnik Vse se labko napravi, če se le hoče. V naši hrastniški dolini je ogromen avto- in vozni .promet, To pa ima zlasti v poletnem času svoje slabe posledice. Vsa dolina ob cesti je stalno zavita v cele oblake prahu, da pešci in hiše v njih ikar izginejo. Kako prijetno .je to za prebivalce ob cesti, ki bi radi vsaj čez poletje "pošteno zrači1« zatohle prostore, pa s; • adi prahu ne upajo .odpirati oken. Prebivalci ismo do letos zaman prosili občinsko upravo, da naj temu nedostatku odpomore. Morala je priti šele nova od de-Jiavceiv in kmetov izvoljena uprava, ki je napovedala boj prašni nadlogi. Cesto sedaj .redno škroipe, za kar pa gre hvala razen občinski upravi tudi naši gasilski četi v steklarni, Tudi škropljenje cest spada v poglavje zdravstvene politike. Pevski odsek »Svoboda« II. namerava 21. julija t. 1. prirediti koncert s prosto zabavo in plesom na prostem pri gosp. V. Do-mitroviču, poleg kolodvora. Naj sosednja d' uštiva opuste ta dan vsako morebitno drugo prireditev. — Družnost! Kamnik »Solidarnost« v poletu! Malo se čuje Kamnik v delavskem časopisu)«. Po vršen tuj opazovalec bi mislil, da delavstva v Xamniku ni. Toda tudi Kam-nik ima svoje pionirje, ki vzbujajo delavstvu proletarsko zavest, mu vlivajo poguma, da ne klone pod pezo časa .in, da kljub bedi nosi glavo .pokonci v zavesti svoje bodočnosti. Sicer delavstvo v Kamniku nima svoje strokovne on^aizacije. S tem večjo ljubeznijo se pa oklepa delavske pesmi, pod okriljem delavskega pevskega društva »Solidarnost«. Saj od časa do časa donijo .mogočni akordi dielavskih pesmi in čistijo težko ozračje, katero tudii Kamniku ne prizanaša. Z ljubez-n*io pravim, saj žrtvujejo delavci-.pevci, izmučeni po težkem delu v tovarnah in kmečki fantje odnosno možje, iz po eno uro in več oddaljen h kmečkih vasi, svoj prosti čas delavski pesmi. Delavska pesem, ki stori, da pozabi delavec svoje skrbi in bedo, je usvi-teljica preobrazbe in bodočnosti »vseh, ki še za kruh trpe« — Načrt našega dela za letošnje 1'eto je zelo ibogat. Predvideni so koncerti oziroma izleti po Štajerski in Gorenjski in sicer: v Celju, v Gornjem gradu, v Šoštanju, v Kranju in Dravogradu. Prvi leto^ni koncert je zbor izvajal v Kamniku, dne 2. junija ob 8. uri zvečer. Dvorana »Kino Kamnik« je bila mnogo premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli čuti delavsko .peseni, kar je najboljši dokaz, da vživa delavski zbor splošno simpatijo občinstva. Pa ne samo to, neigo občinstvo razume, da delavski pevci mnogo več žrtvujejo z ozirom na njihovo duševno in telesno izčrpanost, kot zbori meščanskih grupacij, katerim je pesem samo gojenje umetnosti, dbčim delavec čuti in poje s sr- cem, — Tudi1 društveni mladinski zbor, sicer še v povoju., pod spretnim vodstvom sodr. Novakove, oibeta bodočnost. Vmes so izvrstni deklaimacijski talenti. Tako si delavski zbor v Kamniku utira pot, uspešno utira v lepšo bodočnost. — Drugi »izletniški koncert« bo društvo priredilo v Gornjem gradu, dne 14. julija t, 1. poipoldne ob pol 4. uri. O.b tej priliki se bo Gornjegrajčanom predstavil tudi mladinski zbor, kateri bo podat nekaj pesmi in par deklamacij. Vabimo delavska društva na Štajerskem, da priredijo na ta dan izlete v Gornji grad, da se pobližje spoznamo in ibratski pripravljamo na delo, ki nas še čaka. Datum izleta v Šoštanj in Kranj še ni določen in bomo še objavili. »V pesmi je naš bo.j in naša zmaga.« P. F. Jesenice Preprečena zamena javnih koristi z zasebnimi. Lani je dvignilo mnogo prahu na ojglu .p-red hotelom Paar ne samo dajstvo, da škropi ceste občina s konjsko priprego, temveč tudi odlprto pismo g. Paara, ki ga je prineslo »Jutro« ravno na dan, ko se začne lov na zajce. V tistem pismu je prijel g. Paar našega župana g. Žabkarja in preko njega tudi bivšega ministra, takratnega bana g. dr. Marušiča, ker je g. župan na tihem pri občinski 'Uipravi in .pri ibanu izposloval nekakšen dekret, s katerim bi smel zasesti za svojo p.ojektirano lekarno tisti ogel, občina bi pa v zameno dobila kos sveta tam na Hr.ušici. G. župan si je tekom teh tihih akcij dal dopusta, tako da je vodil celo zadevne posle na občini njegov prijatelj in podžupan, dr. Vovk. ki v odprtem, .pismu g, Paara nikakor ni .bil prezrt. Na odprto pismo ni napravil nobeden izmed prizadetih kakega javnega odgovora. Zato je naipravil g. Paar pritožbo na ministrstvo in to je bilo povod, da je zadeva na videz zadremala. Vendar je dal g. župan že kar na odločbo bana odmeriti svet na oglu pred hotelom, kar mu je izvršil' državni |geometer iz Radovljice. Te dni pa je prišla odločba ministrstva za notranje posle, ki ie odločbo bana dr. Marušiča razveljavila v celem obsegu kot nično, tako da z zidavo lekarne na odmerjenem svetu pred hotelom Paar ne bo nič, šoimer seveda ni rečeno, da ne bi smel g. župan sezidati lekarne na svojem svetu tam na Hrušici. Da ne bo kakih krivičnih delitev vlog, velja še pripomniti, da je bila banova odločba razveljavljena še pred spremembo vlade. Jeseničane bo pa gotovo zanimalo, da se je prah spet ipolegel, in da ostanemo vsi skupaj kjer smo biti. Driš. Krajevna bratovska skladnica s.poroča, da se morajo vsa ona zobozdravniška dela, ki s.o bila začeta v letu 1934, .pa do sedaj še niso končana, izgotoviti najkasneje do 31. julija 1935. Vse nakaznice za zobozdravstvo, izdane tekom leta 1934, ki do tega dne ne bodo obračunjene ter izrabljene, bodo raz-vl/javljene. , Krajevna bratovska skladnica Krajevni upravni odbor bratovske skladtnice na Jesenicah je na svoji seji dne 12. junija 1935 sklenil, da se pričenši s 1, julijem 1935 dajatve zobozdravstvenega sk'ada delavstva razširijo na zobotehnična d.ela in sicer pod temi pogoji: 1. da prispeva zavarovani član k računu za umetno zobovje v kavčuku in nežlahtnih kovinah 50%, za zlate naprave pa 75%; 2. dajatve (gredo do nadaljnega samo članom, ki imaijo vsa) 50 .,1'et starosti; 3, karenčna doba za te daijatve se določi na 5 let, t. j. dajatve gredo samo članom, ki so najmanj že 5 let včlanjeni' pri naši krajevni bratovski skla.dnici. Za izvrševanje zobo-zdravniških del članstvu so pogodbeno upravičeni ti-te gg. zdravniki: Na Jesenicah: dr, Schwa.b Viljem, dr. Lud,wig Jože, dr. Keržan Bartol. Na Bledu: dr. Janežič Zvo-niomir. V Radovljici: dr, Slivnik Anton. V Kranju: dr. de GSeria Stanko. Murska Sobota Da bi bilo tudi na področju stanovanjske politike tako. Te dni, 5. in 6. juEfa, so otvorili v naši metropoli novo kopališče in nato sledi skoro tudi otvoritev novega športnega stadiona. Pozdravljamo to kot precejšno pridobitev za naš obmejni kraj. Osupnjeni ugotavljamo tezo realizirane ideje, česar doslej nl!»mo bili vajeni, Vsekakor so pri tej akciji botrovali močno inicijativni, sposolbni in tudi dobrohotni ljudje. K takim lastnostim v sedanji dolbi zamoremo samo častitati. Ostalim kompetencam pa .priporočamo ta vzgled, da bi z enako vnemo začeli reševati perečo stanovanjsko politiko v našem kraju. Vprašamo naravnost, kdaj bomo tudi mi, ki prebivamo v luknjah, dobili.streho v človeških dOipovih, kot se jih stavlja na račun raznih zadrug v Lju.bljam n. pr. na Vodovodni cesti? Kot pijonirji na najsevernejši meji to tudi zaslužimo. Ali naj bo res vse dobro nakopičeno saimo v centrali? Skrajni čas je, da se nam da stalnost doma, da nehamo .biti že enkrat nomadi, ki se selijo iz hiše v hišo, izkoriščani pri raznih hišnih posestnikih, ki vidijo v nas samo svojo molzno kravo. Prej omenjenim delov-/lirn in vzigledinim faktorjem pa se obenem vljudno priporočamo, da kot soobčani gojimo vročo željo in nado, da čimpreje zasije tudi aam izven območja električnega to'ka živečim, svetloba soddbnega na.predka. Pijonir.. Avstrija vrne Habsburžanom imovino Z zakonom z dne 3. aprila 1919 so bili Habsburžani izgnani iz Avstrije in zaplenjeno njih imetje. Sedaj namerava vlada vrniti Habsburžanom posestva razen Schonbrunna in dunajskega dvora. Poplave z interpelacijami v narodni skupščini V narodni skupščini sta biii vloženi zlasti dve interpelaciji, ena zaradi kmetiških dolgov, ena zaradi nizkih cen kmetiških pridelkov. Kako si interpelanti mislijo rešitev teh dveh vprašanj, res ne vemo. Vemo pa, da je tu lek. Zadolženim malim kmetom je treba odpisati dolgove, zlasti, če niso po svoji krivdi zabredli vanje. Glede cen kmetiških pridelkov pa samo ponovimo to, kar smo že večkrat povdarili. Predvsem je treba uvesti novo mezdno politiko in preprečiti karteliranim kapitali- stom, da s svojimi industrijskimi podjetji in izdelki odirajo delavce, konzumente in kmeta. Diktirati za kmetiške pridelke visoke cene je nesmisel, ker že sedaj teh nihče ne more kupovati v zadostni množini, kaj šele potem. Državna oblast mora najprej delavcem in nameščencem poskrbeti za zadostne plače s — svojo politiko, potem preprečiti ode-ruštvo, pa bosta lažje izhajala delavec in kmet. Druge poti ni. Stavite rajši predloge! Bol grafičnega delavstva Odgovor »Jutru« plačati od tega zneska najrazličnejše davke in eno šestino za vzdrževanje brezposelnih tovarišev, da mora delati ponoči,, ne omenja niti, kako nezdrav je zrak po tiskarnah in da po 20 letih dela strojni stavec navadno obnemore, ampak besediči in se huduje samo nad prevelikimi plačami delavcev in nad vodstvom grafičnega delavstva, ki bi menda moralo na kolena z delavstvom vred in ponižno v prahu kleče ptositi milosti. A ti časi so že davno minuli. Gospodje iz Jutrove dežele! Hočete se prati, a pena Vam izginja. Hočete se pokazati javnosti čisti in beli, a ste in ostanete črni in osamljeni v boju proti delavstvu. Vaš socialni čut, da ste bili pripravljeni podpisati tarifo še ža eno letb — razumemo. Kaj ne, drugo leto poteče tarifa tudi na Hrvatskem in tedaj'bi udarili viribus unitis po vseh grafičnih delavcih, jim iztrgali vse pridobitve, jih pustili stradati (iz socialnega čuta!) in propadati, samo da bi se Vam še boljše godilo, da bi se Vam na ta način plače še zvišale. Zapomnite si samo to-le; Delavstvo, ne samo grafično, ampak vso delavstvo Vas je obsodilo, obsodilo je Vaše postopanje in Vašo politiko. Grafično delavstvo stoji trdno in samozavestno, svesto si svoje moči in svojega poslanstva, vedoč, da nosi v rokah ključ omike in prosvete, držeč v svojih rokah luč, ki sije čez vse zemlje in da te luči ne da in ne bo dalo nikdar nikomur iz svojih rok. Ob brnenju strojev in šklepetanju vr-stomerjev vrši in vodi največje poslanstvo: boj vsega delavstva za kruh in svobodo! Nikdar gospodje ne boste zlomili grafičarjev. S. D. Ko se je zamorec pogledal v zrcalo, je videl, da je strašno črn. Hotel je na vsak način postati bel. Zato si je kupil velik kos mila in začel z belimi penami pokrivati svoje temno telo. Zgodilo pa se je, da so se pene posušile, zamorec pa je ostal črn kakor je bil. Tako nekako se je začelo prati tudi »Jutro« pred javnostjo, ko je kot prvo izprlo grafično delavstvo iz tiskarne v tem tarifnem gibanju, če čjtamo njegove članke na naslovni stranio© vednem (!) socialnem čutu lastnikov napram svojim nameščencem, pač ne moremo razumeti, kako je-mogoče, da je ravno Narodna "tr-skarna (kjer se tiska »Jutro«), bila zadnja leta tista, ki je pri tarifnih pogajanjih najbolj ostrila položaj. Zato gospodje okoli »Jutra«: socialni čut ste imeli do svojih nameščencev morda lani, ko ste izučevali tajno v svoji tiskarni stavkolomce, ki bi naj Vašim nameščencem ob prvi priliki skočili v hrbet, kar so sedaj tudi storili. Smilite se nam, ko pravite, da ne premorete niti toliko, da bi izplačevali dividende delničarjem Vas je gotovo izučevanje stavkolomcev preveč stalo! Potem pa se »Jutro« v svoji širo-kogrudnosti onesvešča, ko omenja izredno visoke plače svojih delavcev strojnih stavcev, ki so baje višje od prav visokih državnih funkcionarjev! Te plače baje segajo od 3200 do 4000 Din mesečno. Pri tem pa ne omenja plač svojih ravnateljev, kar bi tudi bilo potrebno, da bi se videl razloček med enimi, ki delajo in drugimi, ki imajo od tega dela obilen blagoslov in rejene trebuščke. Ne omenja pa »Jutro« niti, da mora strojni stavec Razno Slabo so odrezali ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani zlasti gostilničarji, ki so si s trgovci in obrtniki vred obetali bogato žetev. Nek gostilničar n. pr. je najel o