Januš Golec: OU2Z.O|. Pikre opazke so letele na orožnike, ki so bili uverjeni, da je na delu organizirana banda. Eden izmakne, izroči drugemu in tretji že baranta in kupuje z ukradeno svoto. Količkaj sumljive bcrače so prijemali, jih preiskavali do golega, zopet izpuščali, ker niso našli nič. Proti večeru, ko so se sejmarji že napili, so očito zmerjali orožništvo, ker najbrž drži s pravimi uzmovii_i, pesti le nedolžne malharjo, ki niso nikdar nastopali na šentjurskih sejmih kot tatovi. Žantlarmerija se jo raje umaknila drznemu alkoholu v kasarno, le Dobrajčev Anza, ki je vršil službo občinskega redarja, se je še upal po trgu in med razkačene pivce. Nad njim si ni hladil nikdo svoje jeze, ni imel"posla ob sejmskih dneh z nepoštenostjo, ampak je le pobiral stojnino od kramarjev. In baš ta liki jagnje poblevni Anza je sledil previdno že v mraku ženski, ki je stopala umerjenih korakov iz trga navzdol proti Anderluhovi krčmi, kjer so se še prepirali vinjeni sejmarji kar zunaj na cesti. Redarju se je dozdevalo, da ima baba preveč po moško urezan korak. Kaj — grom in strela, če ni to v žensko preoblečcn moški in eden izmed taistih, za katerimi so danes zastonj stikali žandarji. Pospešil je korak in pred Anderlubom, kjer je videl več ljudi, se je upal že toliko, da je zaklical: »Baba, stoj, če je poštenje v tebi!« Pozvana ni postala, ampak jo ubrala skoro v teku mimo gruče Ijudi na cesti in preko ceste po polju z vso naglico. Anza je bil sedaj prepričan, da je na pravi sledi, pa po bližnjici povprek, da bi zajel baburo od strani. Skrivnostna ženska je uvidela, da jej je odrezal preganjalec pot in da je nemogoče uteči brez spopada. Za slučaj, da bi jo občinski sluga res zagrabil, bi začel upiti na pomoč in na mab bi mu pribitel na odpomaganje ccli že itak razburkani trg. Postala jo, se obr- nila in zavpila z moškim glasom: »Niti koraka več naprej, sicer ustrelim in bo po tebi!« Liki v zemljo zapičen kol je obstal Dobrajc in oči so se mu zasadile v begunko. Naenkrat se mu je izvila iz zasoplih prs glasna opazka: »Ti, ti — ti si pa Guzaj in — ne — ne!« Ni še končal prepoznanja, že je potegnila neznanka izza nedrij revolver in ustrelila nanj z gromečim: »To imaš, strela gromska! Kar si iskal, si iztaknil!« Sluga je obležal na njivi s prestreljenimi prsi. Guzaj je pobegnil in se skril v smeri proti Slivnici. Gruča ljudi na cesti pred Anderluhovo kr.mo je zasledovala zagonetni pogon občinskega redarja za žensko. — Vse je prestrašil n.popisno strel, kl je podrl Dobrajca na mab na tla. Kaj takega se še ni bllo zgodilo v Št. Jurju, da bi bila ženska roka ob večnl luči kar na sredi polja usmrtila Iz revolverja moškega. Je trpelo precej Casa, dokler so zbrali toliko duševne prlsotnosti, da so se upali na njivo do stražnika, ker ubij'alka je že bila davno preko glavne ceste ter potoka Voglajna v smeri proti Sv. Urbanu pri Slivnici. Ubogi Anza, obe pesti je tiščal krčevito na levo stran prs na rano, iz katere je bruhala kri pri vsakem dihu. Krvave pene so mu že silile iz ust, oči je zaobračal in silil iz sebe z zadnjimi glasovi razodetja: »Gu — guzaj — ta — ta me je . . .« Skušal je še enkrat ponoviti ubijalčevo ime, ni šlo, preveč mu je bropelo po grlu in kri mu je kar vrela iz ust . . . Še nekaj trenutkov, še en bolesten vzdih In prvi Guzajev Kajnov čin je bil — kon.an! Od ust do ust preplašenih prič smrti Dobraj.evega Anzeta &o romale nekako pritajeno skrivnostno njegove zadnje besede: »Guzaj — ta — me — je!« Toraj doma.in in njihov sorojak je stegnil roko po življenju človeka,ki je bil vendar za go_podom župnikom prva osebnost v fari, ker je opravljal službo občinskega biriča toliko let. Ako bi jim padel ubijalec v roke, bi ga bili Hn.ali, zagrešil ]e Kajnov zločin nad očetom osmero nepreskrbljenih otrok. V žensko oblečenega, potuhnjenega ubijalca je že davno prikrll večcrni mrak, ko so stali eni pri pravkar izdab.-« nulem Dobrajcu, drugi so pa brzeli v trg z grozno novico o krvavem uboju, katerega je zagregila na zunaj ženska roka — a v resnici Guzajevega Francluha, o katerem so bili uverjeni vsi, da je žo davno preko morja v daljni Ameriki. Ko so buknili prvi gla&ovi o krvavi novici po trgu, Je zašumelo med Šentjur.ani, kakor bi močno potolkel na ve.er po čebelnem panju. Vse je zevalo v neverjetnem presene.enju: »Kaj — groma — Guzaj — iz celjskib zaporov pobegli obsojenec bi naj bil danes kradel med lastnimi rojaki in kone.no enega celo ubil?« Kdor je le količkaj verjel kot strela učinkujoCi govorici, je tekel iz trga navzdol po njivl, kjer je že bilo vse črno radovednežev krog ustreljenega občinskega redarja. Še le orožništvo ]e razgnalo zbrane, napravilo zapisnik In poskrbelo za prenos mrliča v mrtvašnioo do prihoda sodne komisije. Pozno so legli ono noč k počitku Sentjiirčanl. Kar dve tako veliki novicl _a slcer mlrnl trg sta dali snovi za dolge pogovore In razmotrlvania o skrivnostnem rojaku. Po pretežni večini se je udeležila cela fara Dobrajčevega pogreba, ko je opravila sodna komisija svoj posel in dognala, da je prestrelil zločinec junaški žrtvi redarskega poklica glavno srčno žilo in je bila smrt izkrvavljenja neizogibna. Orožništvo je prejelo težavno in nevarno nalogo: izslediti za vsako ceno drznega begunca, ubijalca, tatu in roparja! Da bi bil uspeh povelja izsleditve tem bolj učinkovit, so razpisale oblasti na Guzavejo glavo za tedaj lepo svoto 150 goldinarjev. Od tega časa bi ga bil lahko vsakdo ubil in bi še bll pre3'el povrb nagrado 150 goldinarjev. Guzaj se je smejal ponovno tej nagradi in pisal pozneje večkrat v Celje na okrožno sodišče: »Ljudje božjl, na mojo glavo ste razpisali le 150 goldinarjev, imejte z menoj potrpljenje, dokler ne bom vreden vsaj 1000 gld. Samo uprašanje Je, če bo prejel splob kdo to nagrado!« Žandarjl »o bili noČ ln dan na delu za zločincem, za katerim je manjkala vsaka sled. Nikdo ni več videl one strašne ženske, ki je izgi- nila v grabah in gozdovih tedaj še tako redko obljudenih krajev od SHvnice proti Planini ter Žegarju. Pri Šarklovih pri Sv. Primožu na Guzajevem rojstnem domu je skozi nekaj dni ter noči neprestano prežal žandar z navitim petelinom na puški v veri, da se bo priklatil zločinec odkod, da poizve od domačih, kako in kaj so ukrenile za njim oblasti. Dnevno so se vršile na itak neznatni Šarklovini hišne preiskave, ki niso posvetile v zagonetno krvavo zadevo niti z Iskrico uspeha. Uboj Dobrajčevega Anzeta je nakopal staremu Guzaju in materi obilo bridkosti in trpljen3"a, ker se je znašalo od onemoglosti razkačeno orožništvo nad staršema, katerima se niti sanjalo ni, kod se potepa ter skriva kajnovski sin. Mati Ana je prejokala toliko dni ter noči, saj je bila oblegana kakor v zaporu od straže, ki je silila vanjo, na^" razodene, kje je njono ničvredno — z nedolžno krvjo okrvavljeno seme. Cele tedne se ni upal nikdo od Sarklovib v trg niti k službi božji ne, bilo jih je strah ljudskc sodbe, ki navadno ne pozna milosti in prizanesljivosti. Ubijalec Guzajev Francluh je izginil kakor kafra. Orožništvo se je navolilo brezuspešne preže ter povpraševanja in ljudje so se tudi umirili. Čas pač ozdravi vse in tudi ljudsko nevoljo, ako ne dobi tako dolgo prilike, da bi si dala dejanskega duška. Vse te pojave je zasledoval iz skoro neposredne bližine Guzaj. Dobro je znal, da ga bo iskala roka pravice tamka^', kjer ga gotovo ne bo. Kljub neprestanemu patruliranju se je čutil v svojih že preiskušenih skrivališčih povsem varnoga. Le vest ga je močno pekla, ker je prelil prvič v življenju — nedolžno kri rojaka. Skušal je udušiti vedno se oglasujoči glas notrajnosti z izgovorom: »Strela gromska, kar je iskal, to je dobil!« (Dalje slcdi.)